Proletarec. [volume], June 15, 1909, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROTI ALKOHOLU.
(Konec.)
Zaradi tega nepopolnega
gorenja snovi v telesnem Staniče-1
tjuafv njem začne nabiruti tolš-'
ji. Tako nastane nezdrava debe
li. ki moti delovanje v telesu
(Debeli ljudje ko torej tem bolj
bolehni, čim "boljše izgledajo", j
TJi*d.) Be'a telesca imajo nalogo'
odstranjevati škodljive snovi. I»i- j
bienio li se n. pr. z nečisto iglo
r prst. se začne rana kmalu gno
jiti. Odkod pride to? (Snoj ni nič
drugega. kakor nakupičenje belih
krvnih tele.se. katere silijo na ra
njeno mesto, kjer začnejo boj na
življenje in smrt z škodljivimi
movnii. Zmagajo li škodljive
snovi, nastopi zastrupijenje krvi.
Tudi ta bela krvna telesca trpijo
vsled alkohola ter postanejo slab
ša in se ne morejo več tako kakor
prej ustavljati različnim škodljiv
em. Osebe, katere zanživajo o-1
pojne pijače, so zato veliko bolj
iipostavljene nalezljivim bolez
nim kakor abstinenti. Ttuli je
mano, da se rane alkoholikov ve
liko bolj poča.si eelijo kakor ab
itinentov, in nko se mora alkoho
lika operirati, jo vedno bolj izpo
stavljen nevarnosti, da umre, ka
kor pa abstinent. To največ vsled
tega, ker ima alkoholik slabo kri,
kajti v tej se nahaja veliko več
ateistih snovi, kakor pri abstinen
tu. Posebna škodljivo vpliva alko
kol na srce. Navesti hočemo samo
'najvažnejše bolezni, ki nastanejo
vsled alkohola. Sflee jo obdano s
takozvano srčno mreno. Pod to
mreno, na strani srca, nahaja se
večja plast maščobe: pri pijanem
je ta plast neobičajno velika in
'vpliva slabo na delovanje srca:
nastane takozvana "srčna napa-,
ka". To m postane zlasti nevar
no, ako se ta mast razširi tudi čez
irce, ko pride tudi v njegovo no
tranjost. V takem slučaju je oz
dravljenje izključeno. Srce ne
more več tako delovati, kakor
prej vsled tega postane tok krvi
slabši, človek postane vodičen. sr
j ee mu tolče zelo ter diha težko,
tak nesrečnik koraka počasi ali
vedno vštric smrti. Zelo pogosto
se zjjodi. da se srce tudi poveča
zlasti pri tistih, ki pijejo pivo. Sr
ce postane najedenkrat slabše.
medtem K<> vodno tu t roj o bije: a
pri tem se zahteva oil srca še ve
liko žrtev. Pomislimo na veliko
množino tekočine, katero more
srce tistega. ki pije pivo, spraviti
v tok. Ni torej čudno, ako neke
ga lepega dne srce odpove služ-1
bo in pijanec vsled 'srčne napa
ke" umre. Smrt za more pa nasto
piti naglo, srčna kap naredi ko
nec življenju. Tudi na krvne cevi
ima alkohol škodljivi vpliv s tem.
da tee nabira v ceveh vedno več
apna: vsled tega zgubi cev svojo
prožnost in postane krhka. Med
tem ko pomagajo zdrave cevi sr
eu poganjati kri vedno bolj na
prej. ne morejo storiti tega krvne
i cevi pijanca, ki so zgubile svojo
prožnost. Na znotraj so taki* ce
vi neravne in podobne skorji dre-j
ves. V takem slučaju st* lahko
zgodi, da se v taki cevi
krvna telesca v kaki luknjici us
tavijo. druge se naberejo okoli
njih. kar se vedno ponavlja, do-,
kler se ne sesede na onem me
stu kri. To zamore biti zelo ne
varno. Krvna cev se lahko s tem
zamaši in to se lahko predre le a
ko začne srce bolj delovati. Sla-j
b» cev pri tem poči in nastopi ta
ko smrt: ako se zgodi to v pl.iu-(
fih umre za vnetjem pljuč ali pa
ga "zalije kri". Včasi se vidi u
činek alkoholu na zunaj. Stalno
razširjevanje vrhnih krvnih cevi
povzroči rdeče obličje, včasi se
razširijo nekatere krvne cevi ta
ko, da postanejo zlasti nos in lica
zelo rndeČa. "Zastrupiš si kri !
in zastrupiš si telo.", pravi neki,
slaven zdravnik. Nihče izmed nas'
»c ne bo zastrupljal s pivom, vi
nom ali rakijo, sedaj, ko znamo,
kakšen strup je alkohol.
SAMOMOR
Malo j».» živi jonskih problemov
(izvzemši prosto volje in neumrjo
čnosti;, o katerih bi se tako 110
•miBelno in protislovno razprav
ljalo do najnovejšega časa, kakor
rayno o samomoru. Verni bogomo
lke, ki smatra individnclno živ
ljenje za "milosten dar ljubega
0®ga . se nad samomorom seveda
zgraža kot. runi nezaslišanim bogo
»letstvom. — čeprav proslavlja
prostovoljno mučeniško smrt kot
najv iijo čednost! Večina "izobra
ženih ljudi j" vidi še dane« v sa
moiuoru hudo zločinstvo. in v ne
katerih deželah (n. pr. v Avstri
ji, na Angleškem) se še dane« tu
di že sam poskus, umoriti se. stro
go kaznuje. V krščanskem sred
njem veku. ki je žive sežgal na
grmadah na stotisoče nedolžnih
ljudi j radi |)omanjkljive vere in
radi čarovništva, so .se kaznova
li samomorilci s sramotnim in po
nižujočim pogrebom. K temu pri
pominja Schopenhauer: "Očivid
no nima človek do ničesar, na sve
tu tako brezpogojne pravice ko do
svoje lastne osebe in do lastnega
življenja. Ce kazensko pravo sa
momor obsoja, je to na vsak način
smešno!" V zadnjih 40 letih je
znanstvo silno napredovalo, zlasti
veda o človeškem organizmu; mi
sedaj vemo, tla pričenja človek ži
veti s trenotkom, ko se spojita
materina jajčna in očetova semen
ska stanica v eno zrnce, iz katere
ga se začne razvijati človek; —
slepi slučaj igra tukaj isto vele
vožno vlogo kot v vseh drugih živ
Ijcnskih razmerah. Travi vzrok o
»ebnega življenja torej ni milos
ten dar kakega ljubečega "nebeš
kega očeta", temveč spolna lju
bezen pozemskih plodečih stari
šev; včasih ljubezenskih posledic,
kakor znano, niti vesela nista. Ce
torej revnemu človeku, ki je. pri
šel na svet brez lastne krivde, ži
vljenje ne prinese tiste sreče, ka
tere se je nadejal marveč le nepo
pisno bedo in revščino, bolezen ter
vsakovrstne križe in težave, ima
potemtakem Irrezdvomno .polno
pravico, da konča svoje trpljenje
s prostovoljno smrtjo.
Prostovoljna smrt, s katero na
pravi človek konec svojemu nez
nosnemu trpljenju, je zanj v res
nici pravo odrešenje. Pametnejše
bi torej bilo, da bi se samomor I
menoval "samorešitev", in tla bi
se nanj gledalo z odkritosrčnim
sočutjem krščanske ljubezni Ido
bližnjega: ne pa s farizejsko za
ničljivostjo naše črvive in ples
nive morale vžgat i temu dejanju
sramotni pečat "samomor". To o
bičajno ime itak nima pravega po
mena : kajti umor |>omenja ven
dar: umoriti človeka / namenom
in proti njegovi volji: dočim se iz
vrši samomor i/, lastnega nagiba.
Samomorilec — pravilnejše "reši
telj samega sebe" — je torej v
največ slučajih pomilovanja vre
den, nikakor pa ne "grešen". in
110 zasluži ka/.ni in našega zaniče
vanja. Naša družabna morala se
pa giblje tukaj, kakor v tisoč" dru
gih slučajih, v najbolj bedastih j
protislovjih. Moderna "kulturna
država" je vjx-ljala splošno voja
ško dolžnost ; zahteva sedaj od
slehernega državljana, da na po
velje daruje svoje življenje za ilo
movino ( ?). in da pomori v vojni
iz raznih političnih vzrokov čim
največ "sovražnikov", t. j. lju
di j. ki jih niti ne pozna in ki mu
niso še nikdar nič žalega stori
li ( — krasna ilustracija evan-j
geljskih besed: "Ljubite svoje!
sovražnike"! —). Toda ravno i-J
sta kulturna država ne da večini,
ovojih državljanov niti toliko
sredstev, da bi mogli človeka do
stojno živeti in so duševno svo
bodno razviti. — da. človek nima
niti "pravice do dela", katero bi
preživljalo njega in njegovo dru
ži no 1
Kadi priznamo, da so je z mo-i
demo socijalno politiko tupatamj
doseglo že marsikaj dobrega za
zboljšanje tužne osodo delavskega;
ljudstva; toda daleč smo še od
splošnega blagostanja in prave
srečo, katero je "zdrav razum"
postavil v program višjim kultur
nim narodom. Revščina in trplje
nje delavskega ljudstva narašča
bolj in bolj. čimbolj se delo deli
in čimbolj se množi prebivalstvo.)
Na tisoče pridnih in delavnih lju
di j pogine vsako leto brez lastno!
krivde, mnogi samo zato. ker so;
preponižni in prepošteni; na tiso
če jih pomrje lakote, ker no mo
rejo pri najboljši volji dobiti do
la; na tisoče jih pade kot žrtev
neusmiljenim zahtevam naše že
lezne "dobe strojev" s svojo ču
lovito tehniko in industrijo. Na
Irugi strani pa vidimo na tiso
čo podlih, ničvrednih značajev v;
sreči in blagostanju, ker so v brez
vestnih špekulacijah znali in zna
jo lokavo preslepiti in ociganiti
<vojo soljudi, ali pa ker se prili
zujejo in so na uslugo uplivnini
nsebam na višjih mestih. Ni čuda,
la so samomori v najbolj razvitih
kulturnih državah strahovito
množijo. Vsak plemenit človek, ki
čuti v svojemu obupanemu trpeče
mu bratu bo privoščil "večni mir
in pokoj." ki ga išče v prostovolj
ni samorositvi.
Tvan Kakor.
V. Doroievič:
CESARJEVO DOBRO 8ROE.
Kitajska bajka.
Cesar Dzing-Li-o, imenovan
Ilas-Tusan-hc-hun, kar pomeni
"pravičnost", je nekega jutra
občutil, da mu ni dobro.
"Cesar je bolan!" — V palači
so si to pripovedovali le sepeta
je. Marsikdo ni več pozdravljal
prvega ministra in dvorni pesnik
je že zložil pesem v čast prestolo
nasledniku. Najboljši lečniki, ble
di. vsled razburjenosti, so pregle
davali cesarja, neprenehoma se
priklanjali, opravičevali in dolgo
se posvetovali.
Končno je padel telesni zdrav
nik cesarju k nogam in je zakli
cal:
"Oj. dovoli, tolažba vsega lju
dstva. da ti povemo vso resnico
po pravici!"
"Govori!" je ukazal cesar.
"Ti si nebeški sin," je govoril
zdravnik, "toda v svoji neizmerni
usmiljenosti prihajaš med smrtni
ke in blagovoliš sprejemati člove
ške bolezni na se. In zlasti danes
si se ponižal: Pokvarjen želodec
imaš!"
Osupli cesar je vprašal:
"Kako je to mogoče? Vso noč
nisem zavžil ničesar razum mleka
svoje dojke. Triinšestdeset mese
cev sem cesar, pa se živim, kakor
se spodobi, le z mlekom svojih
dojk in doslej se mi ni primerilo
nič podobnega. Kdo je kriv?"
Uvedla se je velika in stroga
preiskava. Izkazalo se je, da je
dojka jedla le najbolj izbrana je
dila in da je živela zmerno.
"Morda je bila že prej bolna?"
Kje so imeli oči oni, ki so jo bi
li izbrali?" je zaklieal razdraženi
cesar. "Kaznovati se morajo."
Krivci so se obglavili, toda pre
iskava je dognala, da po nedolž
nem. zakaj dojka je bila popolno
ma zdrava.
Cesar je dal poklicati dojko.
"Zakaj imaš pokvarjeno mle
ko?"
"Sin nebes, dobrodejnik ljud
stva, ti si čista pravičnost." je
odgovarjala s tresočim glasom,
"resnico iščeš tam. kjer ni skri
ta. Nikdar nisem bila bolna. Ni
mam pa zdravega mleka, ker me
silno muči. kar se godi pri nas.
v moji domovini."
" K;; i se pa irodi v t \ <»j i domovi
ni?" je vprašal eesar.
"Doma sem v pokrajini 1'e-tsi
li. katero si blagovolil izročiti
mandarini! Kve-nijn v upravo.
Tam uganja najgroznejše r> či :j
on — oj radost vsemirja — je
prodal naš dom in si je pridržal
denar, ker pa nismo hoteli pod-j
kupiti, kakor je zahteval. Usmr
til je mojega očeta, mater pa mil
je vrgel v ječo. Z drugimi pa
ravna prav tako in kadar se spo
mnim na dom. se moram zjokati
— naravno, da se mi tedaj po
kvari mleko."
Cesarja je povest strašno raz
burila.
"Pokličite mi vse svetovalce!"
Ko so se svetovalci scšli, je li
ka zal strogo.
"Izvolite si poštenjaka izmed
sebe!"
Tzvolili so ga in eesar mu je de
jal tako:
"Mandarin Kve-ni. ki sem mu
izročil npravo pokrajine Pet-tsi
li. uganja tam strašne reči in mo
ji dojki se je vsled tega pokvari
lo mleko. Pojdi tja. preišči vse
natančno, pa mi pridi poročat.
Toda zatajiti ne smeš ničesar; re
snica naj se zrcali v tvojih bese
dah kakor mesec v tihem jezeru,
kakor mesce v jasni noči. ko ni
mogoče razločiti, če je pravi me
sce na nebu ali v vodi Pojdi!"
Poštenjak je takoj odšel na pot
in je vzel sto premetenih ogledu
hov s seboj. Na smrt preplašeni
mandarin je hotel podkupiti od
poslanec. toda pošteni in čvrsti
mož se je uprl, zakaj poslan je bil
od cesarja.
Trikrat se je menjal mesec na
obzorju in poštenjak s svojimi o
eleduhi še ni bil potov. Končno,
ko se je četrti mesec bližal kra
ju, se je vrnil odposlanec; padel
je cesarju pod nope in je dejal:
"Ali smem povedati vso resni
co. moja pravičnost?"
"Povej vse!" je odgovoril ce
sar.
"C? je na svetu dežela, ki je
vredna obžalovanja. — oj sin ne
beški. tedaj je pokrajina Pe-tsi-li.
Nad grozno usodo te dežele bi za
plakal tudi človek najtršega srca.
Povsod je Rama beračija. nihče ne
more nikomur dati ničesar, zakaj
vsi ljudje beračijo. Tliše so po
drte, polja riža niso posejaua, □<
da bi bilo prebivalstvo leno, mar
več ker jim vzame mandarin Kve
ni vse. Pri sodišču ni pravice
kdor plača več, ima prav. Nrav
noet je tam neznana reč. Ce s<
namestniku zljubi dekle, jo u-t
grabi iz očetovskega doma; ne 1<
device, temveč tudi žene grabi
možem."
"To ni mogoče!" je vzkliknil
Dzing-Li-o v grozi.
"Ne le mesec, ampak tudi soln
ce bi se lahko zrcalilo v resničo
sti mojih besed," je odgovoril po
štenjak. "Vst* kar sem povedal
je čista resnica. Krasota tvoje
države, cvet tvojih pokrajin, de
žela Pe-tsi-li gre popolni pogubi
nasproti."
Cesar je sklonil glavo v dlan v
znamenje svoje tesnobe in boli.
"Treba je premišljati, kako se
odpravi gorje!"
In ukazal je svojim dvorjanom,
počakati v sosednih izbah; sani
pa je odšel v svojo delavnico, ho
dil je neumorno semintja ter je
razmišljal.
M"inil je dan.
Zvečer se je cesar prikazal, se
del slovesno pod nebo nad tronom
m ko so se vsi v pokori zvalili v
prah, je razglasil:
"Dežela Pe-tsi-li je v groznem
Manju: zato ukazujemo in nare
jamo, da se iz te pokrajine ne
vzame nikdar več dojka za cesar
ja."
In od tega časa ne jemljejo
dojk za cesarja iz dežele Pe-tsi-li!
Iz ruščine.
Nazadnj&ki v ruski dumi pred
lagajo zakon, po kterem mora
vsak podanik okrvavljenega ca
rja imeti vero — namreč vero v
boga, bodi si po katoliškem ali
pravoslanem receptu. Ta se tudi
lepo sliši v 20. stoletju! Radoved
ni smo, kaj bo n-kel k teinu Tol
stoj.
?
Podpirajte socialistično časo
pisje! Naročajte, čitajte in širite
'Proletarca'! Priporočajte hrvat
skim delavcem 'Radničko Stražo'.
— Dircktorij Jngosl. del. tis
kovne družbe ima svoje mesečne
seje vsak zadnji petek v mescu
točno ob S uri zvečer, v prostorih
Narod, dvorane ">^7 So. Center
Avenue.
POPRAVEK
V notici, ki pričenja: — "Vlad
no poročilo", naj se čita 5.2 od
stotkov pri nakupi — 2.0 odstot
kov poskočila mesto .">2 odstotkov
pri nakupi — 20 odstotkov po
skočila.
V članku "Nekoliko kritik«-"
naj se čita da bodo njiju otroci
legitimni mesto da bodo njiju
otroci legalizirani.
V notici "1/. San Francisea se
poroča" naj si- čita pomorski va
jenci in ne. pomorski vojenei.
Naši zastopniki.
Lil Sulic, 111.: John Puček.
Conemaugh, l'a.: Frank Podboj.
Hock Springs, Wye.: Louis
Pire.
St. Louis, Mo.: Vincent t'ain
kaf.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre
nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po
Korelec.
Chicago, 111.: Mike Kulovec.
Kdor želi biti zastopnik lista oil
naših sodrugov naj nam to nazna
ni, da mu pošljemo pobotne knji
žice.
Listu v podporo:
Dominik 1'ctrič: pred odhodom
v staro domovino $1.00.
SLOVENSKO-ČEŠKO-HRVAT
SKO POMOŽNO (stavbinsko)
DRUŽTVO
jo otvorilo v pondeljek 3. maja
svojo drugo serijo v društvenih
prostorih pri g. Martin Potokarju
*)G4 So. Centre Ave., ogel 17. uli
ca, kjer se vrše redne seje vsak
pondeljek zvečer.
Denar se posojuje na male ob
resti brez nadaljnih stroškov v
najkrajšem času.
Delnice po 25 centov. Dobijo se
v društvenih prostorih ali pri u
radnikih:
George Mamok, predsednik, 581
So. Centre Ave.
Joseph Siman, tajnik, 570 So.
Centre Ave.
Martin Potokar, blagajnik. ">f)4
So. Centre Ave.
Frank J. Petru, notar, 591 \V.
18th St.
T^/^\ V "T) I Mugoie kdo misli, da r Cbicagi ni dobiti
JT V_ * V_r^ Iv r tacega meta kot ▼ atari domovini. Ampak to
je zmota!
Pri meni ae dobi: domač« klobase, domače sobo meso, live kokoii
(tate kokoii in meao vse vrste. Cene najnižje, blago najbolje.
MIHAEL LACKO VIČ. 376 W. ]8tb St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
namenjamo, da iadalujemo raznovrstne
P I*-' najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpe&no in liftno
' V zalogi imamo tudi razne druge potrebiiine, k epa.
zalogi
da ji v delokrog oprave — oblek.
Pridite in oglejte si nafto izložbo.
Z vsem epoHovanjetn
E3T
Junij-mesec nevest
Njih dom ni popoln samo s pohištvom,
one morajo imeti tudi dobre
slike.
izkušeni totogratist je poznat za dobre
ženitbene slike.
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287.
U8TANOVLJENO 1883.
Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klob ike, srajce, krava
te, ovratnike ali druge potrebne leči za moške -- za
delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer
lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po
najnovejši modi in nizki ceni.
IIID A I MAMP1/ 581 Center Avenue,
J LIKAJ /TI A /Ti C I\ •» blizo 18. ul., Chicago
ZEMANOVO "GRENKO VINO", j
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- *
nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV
LE K ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran
skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo
želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revreatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu
teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Oalifornijska vina.
S R 7PMAN 777 A,P°r' Street,
| D. Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele ?,£)ZS,RA5i"!
Ozdravim vsacoga, kilo» trpi na Varieoceli, Strieturi. Dalje
ozdravim nalezljivo zastru^'enje, živčno nezmožnosti, v fulf
il ico in bolezni tičočih bo niožkih.
Ta prilika jo dana tistim, ki so izdali že velike svote
zdravnikom no da bi bili ozdravljeni in moj namen je, po
kazati vsrm, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikom
brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim
zdravim vspeino.
Za nevspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspe&no.
Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih
in ledvicah ne glede kako stara i« holi-Tot,
Tajne možke bolezni zdravim hitro, 7.a stalno in tnjno. Živčene onemoglosti,
slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba votle. Pljuča, naduho,
Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejSo metodo.
... ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrupljanje
in vse druge koine bolezni knkor priSče, ture, garje, otekline.—Močni tok io
druge bolezni. PretMe in svetuje zastonj.
DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST.. CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.)
Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. uro zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izclelovatelj —
sodovice, mineralne vode in raz
nih neopojnfH pijač.
•2*84 Flak St. Tel. Canal 1405
DR. F. J. PATERA
Orilinujc: na teVrosap. vorIu Ashland
in Milwaukee Ave.
od 12. <lo 3. ure popold., od 7. do 3.
utc jtvečer pa ob torkih in pvtkih.
Telefon Haymorket 50.