Proletarec. [volume], June 15, 1909, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
JUNGLE
(Copyright, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje.)
Vse. kar je Jurgisu povedal, je bilo samo to, da je za sedaj
prost, in da bi bilo zanj najboljše, ako čim prej mogoče izgine. Jurgis
je bil ves ginjen hvaležnosti do "dobrega" Harperja, ki se je zanj
"toliko" potrudil! Vzel je en dolar 14 centov, ki so mu na banki še
ostali, in preostanek od včeraj večer, skočil na električno železnico
ter se odpeljal na drug konec Chicage.
XXVII.
Ubogi Jurgis je bil spet enkrat izobčenec prisiljen, da se okrog
klati in skriva. Oropan nenadoma vsega, s čemur bi si lahko življenje
napravil prijetno in se izognil zlim posledicam svojih starih grehov,
je bil podoben «1 i v j i živali, ki je izgubila kremplje, s katerimi se je
branila, ali pa polžu, ki so ga s silo potegnili iz njegove varnostne
hišice in je sedaj prepuščen svoji osodi in tisočerim nevarnostim živ
ljenja. Nič več se ni mogel povzpeti do onega ugodnega stališča, ka
kor si je želel, in nič več ni mogel predrzno krasti. — moral je teči
z veliko čredo. Da, še huje: niti pomešati se ni smel med nje, moral
se je pred njimi skrivati: kajti zaznamovan je bil za pogin. Njegovi
nekdajni tovariši bi ga ogoljufali radi upliva. ki bi ga steni pridobili,
in moral bi trpeti ne samo za to, kar je zakrivil sam, marveč tudi za
zločine drugih, ki bi jih naprtili njemu. — ravno tako, kakor je mo
ral neki revež svoječasno prestati kazen, ker so nanj zvrnili vso kriv
do. da je oropal onega trgovca z dežele, dočim sta ga oropala Jur
gis in Duane.
Razmere so se zanj sedaj popolnoma predrugačile. Odkar je sto
pil na pot zločina in se vrgel na politiko, se je privadil bolj udobne
mu življenju in dobil o njem vse druge pojme, ki jih ni bilo tako
lahko spremeniti, Ako je bil prej brez dela. se je že zadovoljil, če je
prespal noč v kaki veži ali na kakem vozu in če je imel le 1"» centov
na dan za pijačo, — sedaj pa je bil navajen na vse mogoče stvari, in
hudo mu je bilo. da jih je moral pogrešati. Privadil se je bil na pija
čo; trpel je veliko, da si tega užitka sedaj ni mogel privoščiti: da ko
prnel je po pijači tako, da je zadušil pri tem vse druge želje in po
trebe. Moral je piti, in če bi izdal tudi zadnji groš in gladoval ves
dan.
Jurgis je znovič oblegal tovarne; toda odkar je v Chicagi, ni
imel še nikdar tako malo upanja, da dobi delo. ko ravno sedaj. Kajti
sedaj je vladala po vsej deželi gospodarska kriza; spomladi in poleti
je bilo brezposlenih eden ali dva milijona ljudi, in vseh gotovo niso
sprejeli nazaj v delo. Potem je prišla velika stavka, med katero je
bilo v vsej deželi 70.000 mož in žensk več mesecev brez dela. samo v
Chicagi 20.000. in mnogo od teh je sedaj iskalo dela v Chicagi. Po
nekaj dni kasneje končani stavki se je sicer res sprejelo nazaj približ
no polovica stavkarjev, a stem splošni bedi ni bilo nič pomagano;
kajti za vsakega spet sprejetega je moral iti en stavkokaz. Onih 10—
15.000 črncev, inozemcev in zločincev so bili sedaj prepuščeni sami
sebi. Povsod, kamor je Jurgis prišel, je trčil ob nje. in bil je v ne
prestanem strahu, da ga kdo izmed njih spozna kot "s tiralnieo za
sledovanega". Zapustil bi Chicago, ako bi tedaj, ko je spoznal ne
varnost. imel kakšen cent denarja. In raje bi sedel v ječi. kakor pa
se potikal v pozimskem času zuuaj na deželi.
Po prilično desetih dneh je ostalo Jurgisu le še par centov, a de
la še ni našel, ne za en dan. in dobiti ni mogel niti malega priložnost
nega dela. Spet je imel, kakor takrat, ko je prišel iz bolnice, zvezane
roke in noge, in stal je nasproti grozni pošasti bede in gladovanja.
Prevzel ga je obupen strah, nepopisna groza, ki ga ni nikdar ostavila.
in to ga je zdelalo še holj kot pomanjkanje. Malo je manjkalo, da
ni lakote poginil. Smrt je stegovala po njeni svoje koščene roke.
dotaknila se ga. in on je čutil na svojem obrazu njen ledeni dih. V
strahu je zakričal. Vzbudil se je sredi noči iz tcških sanj. tresoč se
in ves moker, ter skušal ubežati strašni pošasti. Prosjačil je za delo,
dokler se ni skoro zgrudil od slabosti; a mirovati ni smel. moral j»'
iti dalje, shujšan in zanemarjen, zroč okrog z zmešanimi očmi. Po
vsod, kamor je prišel, z enega konca mesta v drugega, naletel je na
stotine sebi enakih. Vsepovsod si videl nepotrebne Evine otroke, ki
jih je pahnila iz človeške družbe neusmiljena "roka pravice". Jurgis
se je zamotal v najžalostnejše razmere. Ko se je njegova gotovina
skrčila do nekaj malega, je slišal, da se ob času, ko se pekarije zapro.
razproda vse, kar še ostane, za polovično ceno; šel je torej tja. kupil
si dva hleba starega kruha za par eentov, razlomil ga v koščke ter si
steni napolnil žepe in pomalem zavžival. Razuntega ni izdal nobem-sra
centa, in čez dva ali tri dni še koščka kruha ni imel. Potikal s<> j«
po cestah, željno pregledoval smetišča in iskal, če bi našel kaj užitne
ga. Ako je našel, potegnil je ven, obrisal nesnago površno, in na ta
način se je preživljal še nekaj časa.
Nekaj dni je hodil okrog neprenehoma lačen: hujšal je čimdalje
bolj; in nekega jutra ga je deletela nesrt-ča. ki ga je skoro popolnoma
strla. Ko se je vlekel po neki široki ulici z velikanskimi trgovinami
r.a obeh straneh, mu je nekdo ponudil delo. Ko pa ji* Jurgis začel
delati, je delo ravnotako hitro tudi izgubil, ker ni bil dovolj krepak.
Moral je gledati, kako je <1 rug prevzel njegovo mesto; opravil se je
in moral zbrati vse svoje moči. da se ni zgrudil in zaplakal kakor
otrok. Iiil je izgubljen in sojen, zanj ni bilo nobenega upanja več!
Hipoma pa se je sprevrgel njegov obup v neizmerno jezo in sovraštvo.
Začel j«' kleti in prisegel je, da hoče priti ponoči nazaj in lopovu po
kazati. ali je še sposoben za kaj ali ne. Tako se grozeč, je prišel ob
vogalu do trgovine z zelenjavo in sadjem. Spredaj na stojnici je bilo
razstavljano razno sočivje. Ko se je Se enkrat ogledal, se je hitro
sklonil in pograbil največjo kapusovo glavo in zginil ž njo za voga
lom. Z velikim vrišeem se je zagnalo nekaj moških in golohradih
fanticev za njim; on pa je tekel, kar so ga nesle noge, po raznih
stranskih .ulicah, in slednjič se je, prišedši na široko ulico, neopazno
pomešal med množico. Ko je mislil. <'a mu ne preti več nobena ne
varnost, se je vsedel na samotnem kraju in v miru povžil polovico
ukradenega sadu. Ostanek pa je stlačil v žepe za prihodnji dan.
Ravno ob tem času je neki ehikaški časopis, ki se j<> mnogo za
vzemal za revno ljudstvo, odprl javno kuhinjo z gorko juho v prilog
brezposelnim. Nekateri so govorili, da je storil list to za reklamo;
drugi zopet so bili mnenja, da se je lastnik časopisa bal, da bi nje
govi naročniki vsi gladu ne poginili. Pa naj si bo temu že to ali to,
juha je bila dobra in vroča, in reveži so jo z velikim tekom zavživa
li.#). Kdor je le hotel, dobil jo j<- v teku noči poln lonce. Ko je .Jur
gis za to od nekega tovariša zvedel, rekel jo sam sebi, da bo šel po
njo najmanj šestkrat. Toda kmalu s<> je pokazalo, da se je moral
šteti ž«- srečnega, če si je priboril pristop le enkrat; kajti stala je
pred njim dolga vrsta mo,ških : in vrsta se skoro ni še nič skrajšala,
ko so kuhinjo že zaprli. Ta ljudska kuhinja je stala v nevarnem
okrožju za Jurgisa. v "okraju licvee". kjer so .Turgisa poznali. A
šel je vseeno tja. kajti bil je obupan ter je mislil celo ž«' na "Pride
well" kot na mogoče zavetišče. Dozdaj je bilo vreme lepo, in mogel
<,) Kakor n. pr. s slastjo zavživajo reveži na duhu gnojnico, ka
tero jim pripravljata v čarovniški kuhinji Mayer in Skubie. apostol iz
Rajske doline, Konda, jo pa prodaja svojim lačnim "braveem" za $1
na pol leta. — Opomba prelagatelja.
jo spati vsako noč zunaj na prostem; a že so napovedovala razua zna
menja bližajočo se zimo: zapihali so mrzli vetrovi s severa, in vi
harji in deževni dnevi so začeli nastopati čimdalje pogosteje: Onega
dne si je privoščil Jurgis, da bi imel nad glavo vsaj streho, dve časi
piva, in ponoči je izdal zadnja dva centa v neki drugi pivnici za ostan
ke piva. Lastnik te gostilne je bil črnec; ta je hodil okrog in nabi
ral ostanke piva iz sodov, ki so ležali pred gostilnami, in ko je to čor
bo s kemikalijami obdelal in zopet spenil, jo je prodajal po dva centa
konvieo. Kdor si je tega piva kupil, je imel pravico |,*vspati noč v
pivnici na tleh skupaj s krdelom propalili izobčencev moškega in
ženskega spola. — Vse te razmere so Jurgisu tem huje segale k srcu,
ker je primerjal svoj sedajni položaj z izgubljeno preteklostjo. Kav
no sedaj 11. pr. so se spet vršile volitve, in v 5 ali <> tednih bodo volil
ei izvolili novega predsednika. Cul je bedne siromake, katerim se je
pridružil, o tem dogodku razpravljati, in videl je mestne ulice ozalj
sane z napisi in zastavami. Katere besede bi pač mogle opisati obup,
ki ji- .Inrgisa objel pri pogledu na vse to!
V tem mrzlem času je Jurgis nekega dne v resnici prosjačil za
svoje bedno življenje in ni našel človeka, ki bi mu pomagal, dokler
ni zvečer dobil stare gospe, ki je izstopila iz voza ocstn^ železnice.
Obložena je bila z dežniki in raznimi škatlami; pomagal ji je stopiti
z voza. in potem ji je razložil svojo revščino. Ko ji je na nekaj neza
upljivih uprašanj mogel dati povoljen odgovor, ga je peljala sabo v
bližnji ivstavrant in založila zanj denar za obed. Dobil je juhe, go
vejega mesa. krompirja in fižola, poleg tega še kave in kolača. Na
jedel se je pošteno. Potolažen je spet korakal dalje v temi in dežju
doli po široki cesti. Od daleč je zaslišal zamolkel irlas trombe. Ta
zvok ga je navdal z veseljem, in letel je v smeri, od koder je glas
prihajal; vedel je, ne da bi uprašal. da je tam političen shod. Za vo
lilno kampanjo se dozdaj. kakor so poročali listi, javnost ni dosti za
nimala Iz nekega vzroka se ljudje niso hoteli razburjati radi volilne
borbe, in tako je bilo skoro nemogoče, da bi se jih navdušilo za shod.
Vsi shodi, ki so st* obdržavali doslej v Chicagi. končali so z žalost
nim fiaskom; danes večer pa ni bil govornik nihče drugi nego pod
predsednik naroda. Strankini voditelji so se že tresli; a usmiljena
previdnost je poslala to vihro z mrzlim dežjem, in sedaj je bilo tre
ba zažgati le umetelen ogenj in obdelavati veliki boben, in od vseh
strani bo privrelo vse polno bosjakov in izobčencev brez strehe in do
movja iz okrožja ene milje daleč in napolnili bodo dvorano do zad
n.iega kotička! Drugo jutro so časopisi res imeli priliko poročati o
"k.dosalni navdušenosti" in pristaviti, da poslušalstvo nikakor ni
bilo "fashionable", in da ljudje niso prišli na shod zgolj iz navade,
ali pa se morda irret in zijala prodajat marveč iz zanimanja za stvar
samo. to pa da glatyio spričuje. da se visoki tarif, za katerega se je za
vzemal proslavljeni govornik, docela krije z željami delavstva, z že
ljami naroda!! —Jurgis je vstopil v dvorano, bogato okrašeno z za
stavami in ko je predsednik spregovoril par besed, je stopil na po
di j nocojšni povornik. in godba mu je zasvirala običajni "pozdrav. Ci
tatelj naj si naslika osuplost Jurgisovo ko je spoznal v govorniku
proslavljenega senatorja Spareshanksa, ki j«' imel v klavniškem o
kraju pred enim letom nagovor na od Jiirgisa ustanovljeno "Doyle
tovo Republikansko Zvezo" in tako pomagal izvoliti Mike Scullvje
vega postavljavea kegljev v ehikaški mestni svet. Resnično, pri po
gledu na senatorja so skoro stopile Jurgisu solze v oči. Kako ga je
nzjedal obup. pri spominu na zlate ure. ko se je tudi on še udeležil
volitev ter šel na volišče, da glasuje za onega, ki vlada vso deželo;
ko je še imel sani za se veho od soda, ki ga je postavila stranka na
razpolago, in iz katerega je vlekel, kar se je dalo! Topot je bila voli
tev drugačna, ker so imeli republikanci ves denar; in če bi ga ne za
dela ta nesrečna osoda. mogel bi se volitev tndi on udeležiti, name
sto da bi bil tu. kjer je sedaj. Zgovorni senator je obrazložil var
stveni sistem, da je dobro premišljena uredba, s katero dovoljujejo
delavci fabrikantom, da jim zaračunajo višje cene in da dobivajo zato
višje nlače. — in jemljejo na ta način fabrikanti denar iz enega žepa
in ga vtikajo v drug žep!!
(Dalje prih.)
— Kaj pomeni beseda Konda v
slovenščini po Wolfoveiu in 1'le
terškovem slovarju?
Človeka, ki špekulira na člo
veško neumnost v svoj dobrobit!
— Načelo "Glas Svobode":
Obrekuj in lagaj, nekaj bo že
obviselo.
— Komu so podobni Svobodaši?
Secnetu. ki ob vogelnem kauinu
privzdigne svojo nožieo.
V slučajih nesreče
izTijenja udov, ako skoči
kost iz svojega ležišča itd.
rabite takoj
Dr. RICHTERJEV
Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi
udobnost. Imejte ga vedno
d«iua in skrbite, da si naba
vite pravega z našo varnostno
znamko sidrom na eti
Xketi
V vseb lekarnah po
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER& CO.
215 Pearl Street, New York.
Ravnotežje.
Dokler vsak organ našega tele
sa redno opravlja svoje delo, pra
vimo. da je telo v svojem ravno
težju. ali po domače povedano, da
jo zdravo. Če kak organ noče ali
ne more več opravljati svoje dolž
nosti. je to ravnotežje moteno in
to stanje nazivatno bolezen. Ce
pomislimo, tla je navadno prebav
ni ustroj, kjer najprej trpi ravno
težje. potem glejmo in obračajmo
svojo nojvečjo pozornost na ta del
svojega telesa, in bržko opazimo
najmanjšo nerednost. začnimo u
živati Trinerjevo ameriško zdra
vilno grenko vino. To zdravilo
nikdar ne dovoljuje nobenemu
prebavnemu organu počivati: vz
podbuja jih k pomnoženi delav
nosti, zdraveč in krepčajoč jih o
benem. To je zanesljivo zdravilo
pri vseh boleznih želodea in obisti,
krvi in živcev, sploh vseh bolez
nih. kjor je potrebna naravna to
nika. Y lekarnah. .Tos. Triner,
jtflft—622 So. Ashland Ave., Chi
eago. Ills.
DOPIS.
Morgan, Pa., 8. jun. '09.
Cenjeno uredništvo!
Ker se vedno v gotovih listih
razglaša vračujoča se prosperite
ta, moram temu na rovaš obvesti
ti rojake po širni Ameriki, da pri
nas še ni teh dobrih časov, pač pa
je čedalje slabše.
Toliko glede "dobrih časov". V
naši naselbni imamo čudne roja
ke, kteri so se učili denunciranja
bržčas v posebni šoli ("(Jlas Svo
bode" jc ta šola, op. ured.) in se
daj tožijo delavci pri kompaniji.
To je bogine grdo in sramotilno
za naš narod. Seveda so to zgolj
klerikalni ljudje, kterim je de
lavska solidarnost deveta briga.
Vsled teh ničvrednih rojakov
izdajic je zgubilo par Taljanov
delo. S takimi rečmi se postav
ljajo naši katoliški rojaki. Naj jih
bo le sram!
V društvenem oziru stojimo
preeej dobro in je nekaj mož vne
tih za dobro in koristno stvar; že
leti bi bilo le. da bi enkrat usta
novili tudi soe. klub in se tako
organizirali tudi politično z osta
limi narodi.
Delavci! (itajte svoje liste:
podpirajte gmotno Proletarca, da
bo čimprej prišel na dan na osmih
straneh
Družili važnih novih ravno ni.
Pozdrav na vse naše zavedne
delavce po Ameriki!
Opazovalec.
Svobodaši zopet upijejo, kot so
pred izvanredno konvencijo S. N.
P. .1. kako bodo "nesli" gl. od
bor. (kteremu so že vsesorte obe
sili na vrat) in kako bodo leteli
sedanji uradniki kartokole: ena.
dve — tri — ven! rečejo Konda
Mayerji!
Ampak takoj v drugi koloni, to
je v času. ko se še ni posušilo čr
nilo prve kolone, se pa že sliši
obupajoče vzdihe:— "da, zaboga,
ljudje, mi sami ne opravimo nič;
vi. vi morate nastopiti to pot; mi
samo komandirnmo; naskočiti in
po kostanj v žrjavieo — to mora
te vi, vi, vi! Za boga, dajte no,
dajdajte!!' Takle je Kondov ton.
a . »v To vam najholjie in najhitr«j&e
Rabite premog?
Rabite drva? F"k»rb10»V£'
Ali se selite? 539 w.-18th street
CHICAGO, ILL.
Prevaž« pohištvo, premog, drva in draifo. Oglasite se pri njem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
SE LI BRIJETE S A IVI I ?
Mi Vam ot'oriramo britev za $2.00 izdelano iz
najltoljšega materijala, ki so prodaja za $4.00. T«
nam zagotovi in pri iiomo 100 novih odjemalcev
k tisočem družili, kterim smo prodajali od leta
1 **"•»—to jo X'l lot pod tvrdko Jos. Kralj. Vsi ti
so iznašli, da so naše liritve iz najl>oljšoga mate
rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka naših
britev jo garantirana in mi damo v slučaju, da ni
komu britev |>o volji, damo |>o|>olno zadoščenje
dotičniku. Nihče ne moro oceniti britve |>redno
je ni rabil. Kor vemo, da so našo britve dobro, jih
lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam je le
$2.00. Brusimo tudi staro britve, za kar računamo
2"m'. za < 'hicaifo. Za izven mosta je
plačati 5e več za imStnin«
JOS. KRAL,
m, 419. 421, 423 W. 18th Street,
CHICAGO, TT.T.
Učite se angleško!
Rrez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vsakdo
Zlasti je neprecenljive koristi za delavca, ki se mora pri angleških podjetjih
boriti za svoj kruh.
V Chicagu smo pred kratkim odprli slnvenskn-atigleško šolo, kjer učimo
na podlagi slovenščine pisati, čitati in govoriti angleški Jezik. Šola traja
van k pondeljek, sredo in petek od 7 do 9>/2 zvečer na 587 So. Centre Ave.
v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice.
Šolnina stane $.1 na mesec. Kojaki v Chicagu, kterim manjka znanja an
gleščine, pridite in se vpišite. Učimo tudi ženske.
Za rojake izven Chicago imamo posebni tečaj; učimo jih pismenim potom
in to po najnovejši in jako praktični metodi učenju. Natančneja pojasnila
{■ošlemu vsakemu na zahtevo. Rojaki, učite se angleško!
Slovensko-angleška-korešpodenčna šola,
585-587 So. Centre
Ave., Chicago, 111
Dp. Wm. A.. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Auda's Drugstore, 631 ft. Centre ave., od 11 — 12 po dnevi.
Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 nte popoldne, izvzetnSi
nedelje.
Stanovanje: 1346 W. 22nd Street.
Telephone, Canal 859.
— Ne oziraje se ua to, če se dr
jra sredstvu niso obnesla —. \
elior Pain Expeller ho uspeš«
Predstavlja največjo pridobitev
današnji znanosti. Za trganje, n
nraigijo, bolečine na strani, pri
in sploh prelilajenje. 23c in 50c.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico,
Slovensko-angleški tolmač I
Angloško-slovonski slovar.
Vse tri knjige v eni stane ]
$1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO.
9 Albany St., New York, N. 1
Primerr"* delo dobiš le, ako
zmožen angleščine.
POZOR! SLOVENCI! POZOf
SALOON
s modernim kepljišden
Svete pivo v sodčkih in buteljki
in druge raznovrstne pijače ter unija]
smodke. Potniki dobe 6»lno prt«
či&čo za nizko ceno.
Postrežba točna ta lzborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovaaa
se toplo pri poroda
MARTIN POTOKAR,
564 SO. CENTER AVE., CH1CAQ
Sveii kruh in fino pecivo dobite vedj
v hrvatsko-slovenski pekarni
Curiš i Reidakovič
623 So. Throop Street
Vosi tudi na dom CHICA®
Valentin Potisel
GOSTILNIČAR
1237-lst St., La Salle, 11
Todi v*e, goatilni podrejen« pijd
Lnse pri poro 5a rojakom za obilo otU
Postreiba tod na in solidna.
M. Lackovič
J78 West IlthSt.. Ctalcsf
MODERNO OPREMLJENA SLOVB
8KA TRGOVINA Z JESTVINA1C
(OROCERIJA.)
Najboljii rii, kava, čaj, moka iti
sploh vsakovrstno domače in pr»k»M
sko blago vedno sveie po najniiji eu
na prodaj.
Na zahtevo razvatam blago tnd i
dom. za kar nič ne ra&unim.
Joseph Kratky,
575 W. 17th St.. Chicago, III.
Izdelovalec najfinejših ciga
vsake vrste.
Na debelo in drobno.
G. Voltom
559 W. 18Si
CbiCJfO.
Popravlja <1*1
nike in pipep
primernih et
cah.
POZOR!
Kadar se brijete stopite vedno '
brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
4B1 W. 18th St., Thalia Hall BI*
CHICAGO, ILL.
Podpisana se priporoča«
Slovencem za mnogobrojenO1
bisk, ker imava na razpolage
dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center A* Chicago, H
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co,
567-69-71-73 Blue Island Avt
CHICAGO,"ILL.
Velika trgovina i me
šanim blagom.
Zmerne cene vsak dan«
M. A, Weisskopf, M, l
Iikuien zdravnik.
Uradu,je od 8—11 p red poli*
in od 6—9 zvečer.
885 So. Aahland Ave.
Tel. CAnal 476 Chicago, ®