Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 06, 1909, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 06, 1909, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-06/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-06/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-06/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-06/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 06, 1909, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 06 July 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-07-06/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

PROLITARIC
UST ZA INTEKESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik in ixdajatelj:
Jugotlotanska dela« ska tiskovna druiba
v Chicago, III.
Naročnina: Za Americo $150 ta celo l«to. 75c ta
pol lata. Za Evropo (2 za celo lato. $1 aa pol lata.
Ogimti po dogoooru Pri tpriwniH MralldSm
J* polog no t«y a numamri I tuli S TAKI natlor.
PROLETARIAN
Owned and publiahed Evbbt Tuesday by
Soath Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago. Illinois.
Joe Jeaih, President;
John Petrich, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer
i jbscription rates: United Statea and Canada.
■1.S0 a year, 75c lor hall year. Foreign countries
S2 a year, $1 (or half year.
advertising RATES on agrcemrnt.
NASLOV 'ADDRESS):
"PROLETAREC"
587 So. Centre Ave., Chicago, III.
n
NAJMLAJŠE JEDNOTE.
It
Č loveška slabost je, tia opazuje
tiste zadeve, ktere mu ugajajo le
s slončnih stranij. In te jasne,
svetle strani imajo včasih nekaj
soluca, včasih p« ne. In če človek
predobro sodi, se navadno vedno
vara. Iloljše je, da vidi človek
pred seboj le senčnate strani;
pripravljen mora biti le za slabe
— a kar je solučnega, — dobre
ga, je itak vedno dobro dočlo in
sicer vedno tem bolj, čim manj
človek pričakuje.
Ljudje, kteri ustanavljajo nove
Jednote, ne vidijo senc, ampak le
solnee. * Oe ne napredujejo tako,
kot bi morali napredovati, se pa
tolažijo: nič ne stri—ni nfts veli
ko. a smo složni in razumemo se.
Sloga je res lepa stvar, ampak
uprašanje je, do kdaj trpi. Dokler
gre vse po sreči. je še precej lah
ko ohraniti slogo. Ko pa pridejo
prva varanja v računih, bodočno
sti, je pa tudi s slogo pri kraju.
Statistično umre v Zedinjenih
državah vsako leto 16.5 ljudij, ra
čunano oil tisoča. V nekaj nad 60
letih torej umre ves tisoč ljudij.1
Če vzamemo, da so ti ljudje pri
šli takoj z 18. letom kot nhično
starostjo, s ktero se navadno
vzprejema ljudij. potem bi bil
vsak član povprečno 42 let pri
Jednoti. Če vzamemo, da so Jed
note ustanovljene na podlagi, kot
je S. X. P. J., potem uplača vsak
član v svojem žviljenju $525.—.
Dokazano je. da porabi povprečno
od tega denarja ije pri življenju
60 odstotkov, torej $315.—. Pre
ostane za zavarovalnino le še
$210.—. kar ni dosti, če pomisli
mo. da prejme vsak $575.— s po
grebom vred.
Ne smemo pa misliti da velja za
naše ljudi ta statistika. Čitajte
uzroke smrti pri slovenskih Jed
notah in videli bodete, da se jih
skoro polovico ponesreči. To ni
nič čudnega, če se pomisli, da
dela večina po rudnikih, premo
gokopih ali sploh po nevarnih
krajih, kjer je v nevarnosti vsak
čas. Te okoliščine upoštevajo sko
ro vse angleške Jednote in tacih
navadno niti ne vzprejemajo za
člane. Če pa jih. morajo pa pla
čevati še posebne prispevke — na
vadno 50 et. več od vsacega tiso
ča zavarovalnine.
Ravnorazlika med unlačili in iz
plačili je pri Jednotah zelo veli
kega pomena. Ta razlika se mora
pokriti s posebnimi prispevki, če
ni od prejšnjih uplačil ostalo do
volj. Vtem slučaju pa igra število
članov veliko ulogo. Ni namreč
vsejedno, ali plača recimo tisoč
dolarjev petsto članov, ali jih pa
plača nad štiri tisoč. Pri Jedno
tah s petsto člani mora plačati
vsak član po dva dolarja prispev
ka. medtem ko je pri S. N. P. J.
tisočak, skupaj če plača vsak le
po 20 centov.
Članstvo pri Jednotah ni obvez
no. Odstopi se lahko, kadar se ho
če. ne da bi bilo mogoče iztirjati
ali prisiliti, da ostane kdo član ali
da uplača. kar pride nanj. Pri
mladih ;n majhnih Jednotah je
treba to vedno in vedno upošte
vati. Jeden sam slučaj — pa za
dostuje, da puste take Jednote
tisti kteri postanejo še lahko čla
ni drugih Jednot. V tem slučaju
pridejo na stare člane take nakla
de. da jih je težko uplačati. A ne
preostaja jim druzega. Če hočejo
tudi sami prejeti nekaj, morajo
plačati. Drugam ne morejo pre
stopiti, ker so prestari, pustiti jim
pa zopet ne kaže.
Če hočejo načelniki posameznih
krajev živeti med seboj v slogi,
dosežejo lahko to h tem, da si za
snujejo samostojna krajevna dru
štva. Paziti se pa mora. da se po
stavijo ta društva na zdravo pod
lago, ker sicer ne uspevajo. Če
šteje samostojno društvo sto čla
nov, potem ne smejo dati pri me
sečnem uplačevanju po ">0 centov
več kot trimesečno podporo po
$5.— na teden, druge tri mesece
pa k večjem po $2.—. V slučaju
smrti kakega člana ne smejo pla
čevati visoke smrtnine, ampak le
inal znesek, recimo $100.—. Teh
$100.—. pa se ne hode dalo več
izplačati iz mesečnega asesmenta
po 50 centov, ampak se že mora
od slučaja do slučaja pobirati po
seben asesment ne manj kot $1.—
| nn vsakega. Pod takimi pogoji se
shaja s samostojnim društvom,
drugače pa ne. Naravno — en čas
' gre tudi drugače, a ne dolgo kajti
kmalu pridejo zadrege.
Mi bi ne bili odkritosrčni, če bi
I priporočali članom ,S. X. I'. J., da
naj pristopajo k novim Jednotam.
Pri tem puščamo na strani vse
druge ozire, upoštevamo le kori
sti posameznikov. Jednot je pre
več — ali tiste, ktere se že danes
močne, bodo ostale, vse druge bo
do šle prej ali slej. Le jedna naj
se zruši in videli bodete, kako hi
tro ji bodo sledile druge.
Člani S. N. P. .T„ če že želite
( biti v več .Tednotah. pojdite v ti
ste, ml kterih morete kdaj kaj pri
' čakovati. Xc hodite pa v Jednote,
kterih ni rodila potreba, pač pa
[ zavist, dobičkaželjnost posamezni
I kov. častihlepnost in true. To so
slabi fumdamenti — in v taki
| zgradbi ne privoščimo nobenemu
članu S. X. P. J. stanovanja.
! V ZAČETKU DRUGE POLOVICE
Četrtega letnika.
S pričujoč« številko Proletarca
smo v drugi polovici četrtega let
nika. Tri leta in pol je od tega.
kar so ameriški Slovenci dobili
svoj delavski list. ki je pisan,
urejevan in oskrbovan po delav
eili za delavce. (>d t<*tfa časa dati
ra tudi zgodovina delavskega ča
sopisja v Ameriki. Slovenski na
rod v Ameriki je imel pač že pre
je razne časopise, toda ne enega,
ki bi stal na stališču razredne
zavednosti in razrednega boja,
ktera prva pogoja sta za razume
vanje sedanjega g«s|>odarskega
sistema, ki vodita k spoznanju, tla
je ta sistem krivičen in da ga je
treba nadomestiti s socialistič
nim — pravičnim. Slovenski rod
— doma in na tujem — je delav
ski. ponešan z malimi obrtniki. V
večini ji- torej odvisen: doma od
domačega in deloma tujega, — v
tujimi pa izključno od tujega ka
pitalizma.
To dejstvo se ne da utajiti, ker
ga podpirajo uradne statisti^- in
vsakdanje življenje doma in na
tujem.
\ zlie temu pa, da je naš narod
delavski narod. se vendar ta na
rod vzgaja v kapitalističnem du
hu. in sicer doma od strani tako
zv. liberalcev, nazvanih tudi "svo
bodomisleei". — v Ameriki pa
v pozi republikanske in demokra
tične stranke, ktero zastopajo in
so od nekdaj zastopali razni slo
venski listi v Ameriki.
N'a ta način pridemo do zaklju
čka. da so slovenski delavci v A
meriki čitali in podpirali njim
I sovražno časopisje in da ga še
podpirajo in čitajo.
Slovenski narodnjaki v domovi
ni vzamejo to točko s zofistično
metafizičnega stališča in trdijo,
dii je vsak delavec dolžan kot Slo
venec žrtvovati se za rodno zem
ljo. in da je stega stališčča vsak
štrajk, bojkot in upor proti na
rodnim posestnikom in kapitali
stom — naroden jjreh in proklet
stvo.Kdor pa napr. na Kranjskem
dela po ceni. ta se žrtvuje za na
rodnost ; kdor ne ugovarja gospo
darjem. se žrtvuje za narodnost;
kdor ne štrajka se žrtvuje za na
rodnost ; kdor je ponižen, je na
roden patrijot, ^anipak ponižen
samo slovenskim gospodarjem,
med tem ko se dovoli, da se ita
ljanskim in nemškim pljune v
v obraz) itd.
To so termini kranjskih narod
nih tradicij in sedanje gospodar
ske morale, ktero je ustvarila me
ščanska družba doma. Tako seve
da ni samo na Kranskcm, ampak
povsod: "sample" za na.« je pa
seveda Kranjska.
V domovini je bila torej delav
ska 'temperamentnost' — 'zmer
nost' in potrpežljivost za znak
narodnega patrijotizma; vzemi-,
I ■ •
mo to naznanje, pa se uprašajmo:
Kaku naj se pa opraviči to "tern
peramentnost" in "zmernost" na
pram ameriškemu kapitalizsmuT
— torej ne narodnemu — tuje
mu T Zakaj naj bi slovenski de
lavci v Ameriki, delali propagan
do za ameriški kapitalizem — po
tom slovenskih listov, ki se na
zivljejo slovensko katoliški. svo
I bodoiniseljni in listi za slovenske
delavce! — Oil kod pride to, tla
se priporoča slovenskim delavcem
ob času volitev republikanske in
demokratične kandidate, ko ve
i mo, da ne eni ne drnpi ne za
stopajo delavskih interesov? —
Vsaka dejstva imajo svoje mo
tive, svoje vzroke. Tudi ta jih
i imajo.
Vzroke je iskati namreč v tem.
ker so vsi ti časniki umerjeni po
i kopitu sedanje družbe, kterim je
pred vsem bizniss. Motivi pa so
sledeči: Vsa podjetja so odvisna
od kapitalistične prosperitete;
lerjfo: |V |m kapitalizem dobro
prosperiral. prosperirali bomo tu
di mi z bi/nissom. Računa se na
mreč vedno na milost kapitalistov,
na njih odvisnost. Nikdar se
napr. ne reče: če bodo delavci
izvolili svoje kandidate, bo dobro
zanjih; na te se ne računa-.računa
se le na gospodarje dela, in ne na
tiste, ki tlelo opravljajo.
To je kapitalistična morala, kte
ra izigrava delavea izven kropa
i pomembnosti v komuni.
Cela zadeva je podobna staro
veškim ženitbam. ko je ženin ape
liral /.a nevesto pri očetu in ma
teri in ne pri nevesti, ktera prav
zaprav je bila subjekt ženitbi.
Istotako je s kapitalističnim ča
sopisjem. Delavee. to je tisti, ki
realno vstvarja vse — ni nič:
plava vsemu je tisti, ki je štel de
nar. ne fflede kako zabit človek
pa je štel. in ne upraša se. od kod
iia pa mm. lako ,ie uredila kapi
talistična doba svojo moralo.
Delavsko morale ni: izvzcmsi
zakone. ki so refleksi te kapita
listične morale.
Ta morala se ilustruje pa naj
jasneje v vsakdanjih časnikar
skih noticah in poročilih, kjer se
cesto čita. da je delavec, ki je
vzel nekaj stvari, vredno 25c., da
se je odtešoal. dobil 5 let in še
več zapora, med tem ko je bančni
direktor, ki .je osleparil na tisoče
revnih delavcev, dobil le malen
kostno kazen, ki mu je bila pa se
ta po kratki dobi odpuščena.
Teh primer bi našteli lahko na
tisoče in tisoče, toda je ne potreb
no, ker ena sama zadostuje, da se
osvetli morala sedanje kapitali
stične družbe.
Mi smo to omenili miinoprede.
da smo pokazali, kakšno strujo
zastopajo drugi slovenski listi v
Ameriki, ki s<> odvisni poleg svo
jega biznissa od kapitalizma.
Odkrito in neovirano o seda
njem položaju in o bodoči družbi
zamore torej pisati le en popolno
ma neodvisen časnik kot je "Pro
jletaree". k terena urejujejo in iz
dajajo delavci. Pred leti nazaj l>i
to nalopo vršil lahko drugi list.
kterepa sedaj zavedni amer slo
venski delavci prezirajo, da se
njega lastnik ni začel oprijemati
podpornih Jednot, kterc je hotel
imeti za nekake sinekure. da l>i
živel brez dela in pohajkoval. To
i oprijemljenje pa pa je napravilo
odvisnepa, mehkužnepa. da je za
čel sumičiti in biti hoj proti zdra
vemu elementu, ki je imel pred
seboj vedno pravično stvar, a pa
on n i razumel a I i ni hotel razume
ti. Zato pa tak list ne more biti
svobodomiseln, če njegov trospo
da r iš<V sineknr. če se mu pa vse
skupaj ponesreči, pa napada. To
je istotako stališče, kakor stališče
narodnih kapitalistov, ki zahteva
jo od "narodnih" delavcev, naj
se žrtvujejo in delajo po ceni za
to. ker so ravno tain doma kot
oni.
Slabo je naprimir tudi. če je ko
mu živeti le oh dohodkih lista, ki
je tednik ali mesečnik v narodu,
kot je naš; kajti izdajanje lista
stane denar, in vsak mora na to
pledati, da dobi čim več iz lista,
da mu je mogoče živeti. Treba je
skrbeti za cirkulacijo naročnikov:
steni je pa zvezana velika težkoča.
če lastnik ne ustreže masi. Ostre
či masi. se pn reče: biti konserva
tiven. 110 napreden. Tak časnikar
pa mora ustrezati masi, če hoče.
da se drži. Tako pride narobe, da
masa vzpaja. mesto časnika. Na
lopa časnikarstva pa ni ta. Vsak
neodvisen in zaveden časnikar
mora vzgajati narod v kultur
nem zmisln in ne biti le repistor
mimoidoče vsakdajnosti. C'o se ne
zpodi prvo, hodi navadno masa
in časnik v temi življenja z vsak
dajnostjo in potem se pač ni ču-i
diti. če se delavci ne iavedajo svo
jega razreda, ter svojih gospodar
skih in političnih pravic.
Zatopridemo zopet na prejšno
izvajanje, da to storiti in vršiti
za more le časnik, ki j« ne odvisen
od eksistence posameznikov in ki
je urejevan od delavcev samih
za delavce. Ta list je zopet le
" Proletarec", ki ima edini te
prednosti meti slovenskimi časopi
si v Ameriki. Ljudem pri ''Pro
let uren '' se ni treba bati, da bi
se komu zamerili; tu ni nobene
ga ekstra bossa. ki hi komu uka
zoval. Uredniki so delavci in ure
jujejo list poleg svojega dela, za
kterega ne zahtevajo nobene pla
ce.
Ker se žive od dela svojih rok.
so torej lahko popolnoma neod
visni in pišejo lahko neodvisno, ne<
glede, kdo je zapopaden in priza
det.
Zato bo "Proletarca" geslo tu
di v bodoče: vzgajati slovenske
delavce in male obrtnike v razred
nem boju, da bodo spoznali seda
nji krivični družabni red in da se
bodo pridružili mednarodni de
lavski — s oe. stranki, ki vodi boj
za odpravo teh krivic in nadome
stitev pravice za vesoljno člo
veštvo.
Delavci! O rest e z nami v ta
boj?
( e mislite, da j<- sedanja druž
ba krivična napram delavcem in
produktivnim slojem sploh, tedaj
pristopite v nase vrste; naročite
se na "Proletarea" in ga podpi
rajte. (V pa mislite, da je sedanji
družabni red dober in pravičen,
in da nimate nič ugovarjati proti
temu. — naročite druge listo in
živite v doinišliji. da ste kapita
listi. —č.
POLITIKA
Pod torti naslovom pišejo ''Naši
Zapiski" v očigled politične situ
acijo s strani liberalno stranke na
Kranjskem sledeče:
"V našem domačem političnem
življenju se sicer od zadnjega po
ročila v ti rubriki ni porodila no
bena nova ideja, vredna, da se
prenese iz vsakdanje pozabnosti in
zabeleži: pač pa smo doživeli par
pojavov ki jih je brezpogojno
treba pribiti malo višje. Slučaj dr.
W. Smida in popodba kranjskih
liberalcev z Nemci.
Mladi deželni odbor kranjski je
odpovedal dr. \V. Sniidu službo
kustosa v deželnem muzeju v Lju
bljani. To pravico ima potovo. Do
bro. Ampak zakaj je odpovedal?
Ker je 1>il dr. Sniid duhovnik, ki
je zapustil ta poklic, prestopil k
protestanti/mu in so oženil. Za
takepa človeka nima krajnska de
žela denarja, da bi mu pa plače
vala. pa če bi bil še tako izboren
strokovnjak v službi, katero
opravlja In to je brezobraznnst!
Kdor hoče sedaj v deželno službo
priti, mora najprej poka/ati svojo
vero; dosti jo tudi. da jo hlinis. A
znanje?!
Pribijamo torej tu intoleraneo
klerikalcev. O svoji strpnosti bodo
pa še vedno deklamiral. kadar jim
bo prav hodila na njih političnih
potih.
Pribijamo pa tudi obnašanje li
beralcev. To jo skoro še ostudnej
še, nogo jo bilo klerikalno. Svobo
domiselnost imajo v propramu, na
jeziku in v svojih žurnalih. Tmajo
zase celo osnovne zakone avstrij
sko. Ali ncčuveno, cinično jo. da
so liberalec postavi na stališče:
za dr. Smida ni prostora in življe
nja v službi kranjsko dežele, ker
jo ta katoliška. 011 jo pa oženjon
protestant, bivši katoliški redov
nik! Cinično jo. če se opravičuje
liberalec: ("'o bi naša stranka na
stopala svobodomiselno v toni slu
čaju. bi klerikalci to izkoristili v
politični apitaoiji mod ljudstvom,
češ, liberalna stranka je brez
verska!
Jalova stranka, kojo svobodo
miselnost je šo slabša, nogo kleri
kalna toleranca! Kajti da ne išče
mo toloranee pri klerikalcih, so
lahko dopove vsakomur: a liberal
na stranka ima svobodno šolo v
programu in hoče hiti šo vodno
edina nositeljioa svobodomiselnih
načel na Slovenskem in jih tako
sramotno zatajuje . . ..
Pa ali ima ta stranka šo kakšno
načelo, ki bi pa ne bila zatajila v
svoji politični praksi 1 Ako sodi
mo. da je mi najvišjo stopovo obe
šala banderi svobodomiselnosti in
ako vidimo, da jo svobodomisel
nost zatajila nazadnje v dr. Smido
vem slučaju narodnostmi radika
lizom pa s pogodbo / Nemci na
Kranjskem, moramo reči, da niiua
ničesar več. kar bi zatajevala.
Stoji pred nami v vsi svoji sramo
ti. Vsi drugi smo bili reakcionar
ci in in narodni izdajalci. In sedaj
— kaj vidimo? Narodno-napredna
stranka si je na svojem radikal
nem kriln postavila nalogo, iztre
biti iz dežele nemški živelj na vseh
koncih in krajih; Nemcem je od
rekla ekziatenČno pravico na Kra
njskem. llkratu pa se je ta abso
lutna narodnost vezala z istimi
Nemci proti klerikalcem. Ne samo
to, celo pripoznavala jim je pravi
co do zastopstva v ljubljanskem
občinskem svetu, dala jim je za
stopnika v deželnem šolskem sve
tu in zavezala se je, da ne bo za
htevala za Slovence ve? meščan
skih šol. nego eno samo v Postoj
ni : da o sleparjenju /.rešitvijo slo
venskega gledališča, ki je značila
obenem tudi rešitev in obstoj nem
škega gledališča v Ljubljani, ne
govorimo!
In kako se liberalna stranka o
pravičuje v tem slučaju? I. saj ro
bili klerikalci tudi zvezani z Nem
ci ... I saj je bila vsebina po
godbe znana . . .
Ce bi se narodnjaški švindel
mogel pokazati v resničnejši luči,
nego se je, dvomimo. Dr. Tavčar
je pokopal svobodomiselni del na
rodno-naprednega programa. Ivan
Hribar pa radikalno-narodni del.
Ampak če lw»mo mi nasprotovali
takemu svobodomiselstvu in na
rodnjaštvu. ne bodo klerikalci in
liberalci izdajalci naroda in na
zadnjaki. marveč mi socialisti!
Sicut crat in pricipio et nunc et
— non semper ..." Dr. D.
Med zvezdami.
Vseslovan Hribar, general brez
vojske, ki je v trgovinski in obrt
ni zbornici prejel za svoje slovan
Rtvo hud tobak od Nemca Ambro
žieu in vodja tržiških stavkokazov
(skebov) dr. Ryhar. sta dobila od
Konde na Dunaj poziv, naj se po
tegneta za pennsvlvanske delavce
v Ameriki. 0. ironija! Hribar iti
Ryhar naj le skrbita, da bo trža
ško in kranjsko delavstvo dobilo
svoje pravice, prcdno bosta hodila
na poklice kalifornijskih mežna
rjev urejevati v Ameriko pravico
slov. delavcem v Pennsvlvaniji!
• •
*
Sploh bi pa pri potepeneih lah
ko vedeli, da take interpelacije
ne ulagajo v državnem zboru li
beralni frakarji. marveč soeijali
sti. Hribar pa Ryhar bi mogoče
kaj ukrenila, če bi napr. ainer.
vlada izdala zakon, da se mora
vsak ameriški Slovenec učiti an
gleščine; kajti oba privščita Kra
ti ,j<Mi le. da povori 'kranjsko špra
ho\ pa naj ho potem Kranjec v
domači — ali pa tuji snžnosti.
Ampak amer. vlada je v tem ozi
ra tako avtonomna, da se ne me
ša sploh v nobeno "špraho";prav
to pa- osranmeuje vse hinavske
panslavistične "Spraharje". ki
hočejo pod eno špraho služiti in
hlapeevati vsenm ostalemu svetu.
Potepenci! Z vašim Hribarjem in
Rvbarjeni se pojte solit!
• •
*
Domoljub poroča, da je uew
vorška "Ave Marija" v direktni
zvezi z nekim ljubljanskim kle
rikalnim listom, ki sliši na ime
Hogoljub. \ New Vorku pa trdi
Rafaelova "štacuna". da nima
nič o|>raviti s politiko in da n)
koristolovsko podjetje. Aber nit!
• •
*
Pravijo. da obišče ljubljanski
skof. ki slabo fura—turn neke
zavode — Ameriko. Mi smo mne
nja. da se to sliši za Kranjsko ta
ko. kakor če bi mi Američani sli
s:ili, rla .je sel Oibbons s svojo ko
moro v Evropo. — Pobrali Te
besi!
• •
*
Rokovanjaci potepenci so pri
občili pred kratkem oddelek nem
škega pisma, o kterem so trdili, d«
je prišlo od pristojnega mesta soc.
stranke. Krajevni tajnik G. T.
Franekel je pH na uprašanje. če
on Poshil pismo na rokovnja
ee. izjavil, da 011 ne ve nič o ka
kem pismu in da če se je kaj ta
cega zgodilo, je to navadna falo
t arija, proti ktere bi on takoj na
stopil sodnjisko pot. Tisto pismo
torej ni prišlo o<| nobenega pri
stojnega mesta, ampak od advo
kata. ki je zagovarjal rokovnjače.
Zato pa rokovnjači niso hoteli pri
nesti podpisa, temne so le rekli:
(podpis). Tako-le rokovnjači sle
parijo javnost. V, advokatom bo
mo že obračunali na pristojnem
mestu
Slovensko-anglcAka »lovnj«
slov. ang. tolmač in angl. gi0T|r
za samo $1. — pri V. J. Kubelki,
9 Albany St., Niw Y->rk. N. y.
Dr. W. C. Ohlendorf, m.D.
Zdravnik u notranje bolamj
in ranocelnik.
tzdravniftka pretakava brezpla*«*-^
tati je le zdavila. 647 ln 649 Blu« i.iS
Ave., Chicago. Za <lno art; Od 1
po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chi(j»
iiveči bolniki naj pitalo aloreMkt
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da toiia ^
turno domače vino in dobro pivo.
Na razpolago imam tudi prostora*
DVORANO
za veselice, za svatbe in aeje.
Za obilen obisk se priporoča
franc Ceh,
r>68 So. Centre Ave. CMc^
Halo, Johny!
Kje ei pa bil včeraj? Saj vel kje, tag
kjer je največ zabave. AliientTd
da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave., Chicago, 11
MODNO OBUČO
za molke, ženske in otroke dobil
po najniijih cenah pri
Kapper's
Največja trgovina z obučo na lapafcl
strani,
cor. West 18th k Wood Bta^
Chicago, I1L
Aka hočeh dobro naravno vino piti,
oglaai ae pri
JOS. BERNARD-I)
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal 842 CHICAGO
Pri njemu dobiš najbolja kalifornij
ska in importirana vina.
~W~« ■■■■■■■■ — ■■■!
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWABTZ,
16—18 N. Halsted St., Ohic«|i
Velika zaloga klobukov, čepic,
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
darilo.
POZOR!
Podpisani naznanjam roja
kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi salooti na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo, vino in dobro wi
sko. Se priporoča
John Mladič
825 Blue Island Av. Chlcafl,
I. STRAUB
URAR
338 W. 18 th St., CblcafS, H
Ima v*ijo zalogo ur veritie, pnl»
nov in drugih dr&gotin. Izvrtaj« tli
vsakovrstna popravil* v t«j stroki p
zelo nizki ceni.
Obiiči te ga t
Društvene regalie, kape, prekonunaiM
bandera itd.
za slovenska druStva najbolje preikiN
Emil Bachittaii
580 So. Centre Ave., . Chicago, B
Leopold Salflel
ODVETNIK
v kazenskih Ln civilnih tadevik.
Auto I'ho ne 8085.
Office Phone Main 3085
Residence Phone Inring 41"
URAD: 27 METROPOLITAN BI/OC®
Severozap. ogel Randolph
v in La Salle ulic«
Stanovanje: 1217 Sheridan Bo»4
HALO! HALO!
Kam paf — Na »veže pivo in WI
; dobrega vina k
Frntik Mladiču
611 8. Center Ave.,
tam se hor;in imeli po domaie." J
To je pogovor s ceste, ki pri?« o **
j'em salooru.,
Frank MUdlč.
6U $. Center Ave., CM«i^
\
• \

Proletarec. [volume], July 06, 1909, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 06, 1909, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 06, 1909, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??