Proletarec. [volume], July 06, 1909, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
| Dopis.
Camas, Wash.
>|ika gospodarska kriza, kte
■ oblatilo na niiljone delav
y m»lih obrtnikov na vsho
^ upadu. pravijo kapitalistič
ni, da gre proti svojemu kon-j
mogoče je to resnica, daj
pttdnji čas zaposlilo nekaj'
HYirn >n ru<l" u'r premogov
lovov, toda brezposelnost je
ftdoo velika in jo še ne bo ta
ugln konec. ^e dolgo časa ne
^ laceljt »«' rane, ktere je po
^il v prvi vrsti proletarcem
pji priviligirani kapitalistični
i«, ki je v vsi svoji nagoti po
li, da v sedanjem—ml poscdu
k slojev slavljenem dvajsetem
ftjn nismo na pravi poti in tu
K bomo. dokler ne postane
»j* veleindnstrija za profit—
ina ljudska last.
tda. glad in pomanjkanje, te
istre so bile med ameriškim
!rt#rjatom splošno znane in
irjene. Le nekaj delavcev je
tako srečnih, da so ostali na
jih prostorih, pri strojih ali pa
#rih, znižali pa so jim plačo,
godje so jih pa gonili in izko
pali do skrajnosti. Se slabše
jt bilo za tiste, ktere so kljub
joTej pridnosti posadili na ee
Kdor je imel kaj denarja, je
tf onkraj velike luže čakat
jiih časov, večina pa se jih je
ikala i* mesta v mesta in pre
jala z beračenjem. Kdor pa se
greličal večnega stradanja in
Wovstva. je pa vzel v roke
•kres in si končal svoje bed
iivljenje. Koliko pa bomo de
ri oa dobičku in kaj pomeni za
to. če se povrnijo normalni
^in če "zarona"' mašinerija s
tim parom ? Za nas to pome
da bomo morali spet napenjati
i« in kriviti hrhet. sploh celo
»delavno moč prodati pod ee
trad naših srag dobiček, bo
lil v žepe gospodov kapitali
f, ki so brez dna. Za nas pome
to, da bo spet na tisoče naših
polnih bratov ubitih v tovar
^rudo- in premogokopih. ki so
i Tsaeih, ali pa pomanjkljivih
rtrenih naprav. Mrtvi bodo
llastne krivde, edino zato. ker
pondi, hočeš nočeš, pomagati
fti zlatega teleta. Meščanski
^ki so v službi kapitala, pa o
nesrečah kolikor le možno
Je ali pa poročajo tako, kot
bi bili le delavci vsega krivi,
je slučaj tak. da se pripeti ka
rofa in ubije kakih sto delav
na enkrat, potem prinesejo
nekaka poročila, ki so pa tn
spakedrann in zavita, da ne
ligenten delavec sploh ne mo
*najti in zapopasti odkod iz
ivse zlo.
»ak delaver. ki misli s svojo
ro, mi ho rad pritrdil, da so
*. kter.- zahteva kapitalizem,
to leto od slovenskih delav
ogromne. Za slučaje je treba
tuti samo pri naših podpor
društvih Toliko je teh kapi
rtifnih umorov, da so tisti na
jini kravali v Ptuju in Ljub*
i ...•oti tem prava otročija. Ve
pa je sedaj treha. da hi do
h kravalov in pobojev nikdar
prišlo, če bi ne bili Nemci v
in in Slovenci v Ljubljani
j drugemu ne ljnvali v obraz
* metali drug za drugim ka
j«.
'ves ta nacijonalen "'šport"
* je na Kranjskem popisalo
»liko popi rja iu ohladilo toli
jezikov, tla je joj. (V niso te
Ti komedije, potem so vse po
Me gimnazije.
to uprizarjajo le drlaniči,
torod mi ta način slepe in blu
Mo je pa treba, da se delavci
Bjo skupa j v svojo falango in
^ puste voiliti od narodnih
»rjev in heearjev.
»lavec — z delavci!
Sava.
tftora grbakih aocijalistov v
Belgr&du.
iledečem podamo iz zbora na
ttbskih sod m go v del govora,
* je imel sodr. Dr. Renner, ki
®j*l me<l drugim:
C#ge pri nas v Avstriji govori
'oniaini politiki, se ne more
'i z merilom navadne evrop
tolonialne politike. Mi smo na
Mientalci iu tudi naša ekspan
l politika ima bolj orientalen
*j Za kolonizacijo ie več me
LAvstrija nima v prvi vrsti ka
■; predvsem ima orožje, ofi
F® birokrate. V starejših ča
p Avstrija pospeševala nase
Ijevalno kolonizacijo; naseljevala I
J«* kmete iz Nemčije, tudi iz Srbije
na Hrvatskem. Ogrskem, Češkem
in (iališkem. Absolutnemu vladar
ju zadostuje, j,„a ve£. z,.mije
vee davkov, več vojakov; tako je
,. , ne,,1*ka kolonizacija na Po
ljskem drugačna. Nekdaj so bili
vsi kapitalistični Nemci nasprotni
okupaciji, ki ni bila ekonomično,
tem vee dmastično dejanje. Šele
pozneje se je pridružilo kapitali
stično izkoriščanje, ki se i,„a Po
OHtn,i f ogrsko agrarno banko.
Aneksija se mora smatrat i kot de
janje ekspanzivne politike vele
8"« in militarizma. Kakor smo
Protestirali proti okupaciji in pro
ti aneksiji. sm0 z vso eneržijo na
k P' pro,i hiranju bosenskih
kmetov ter ne bomo mirovali, do
T "6 l*'s,»»e bosenski tlačan
svoboden kmetovalec. Narodno
vprašanje za nas ni vprašanje vla
• lanja višjih razredov, temveč
vprašanje živega naroda. Mi hoče
mo biti svobodni in privoščimo so
sedu enako svobodo. V tem se v
Avstriji strinjamo sodrugi vseh
narodnosti. Kar pravim, seveda
nasprotuje splošnim pojmom o
nemškem narodu, ki je po vsem
svetu razvpit, da je gospodovalen
narod. Toda ne pozabimo. <la je na
unlione nemškega delavskega ljud
stva od prvega začetka vedno in
strastno protestiralo proti bismar
kovski politiki. In to ne nasprotuje
zgodovini nemškega naroda. \li jt.
bil Nemec v času Herderja in
»oetheja sovinist .' Herder je bil
"st>. ki je vaše lepe srbske narod
"e prekladal v nemščino;
Kank«- je z ljubeznijo zniral do
kumente vaše revolucije; Goethe
je povdarjal svoje simpatije za
srl.sk. narod. Naš Engels je dejal:
Nemška socialna demokracija je
Ponosna, da ni le nadslednica
. litrksa in Lasalla. ampak tudi na.
slednica Kanta. Goetheja in Fieh
teja. Sod rug Popovič je dejal. da
potomci starih srbskih junakov
ms«, enaki svojim dedom. Slavna
srbska revolucija mi ni nič manj
kakor velika francoska. Tukaj je
kn.et zapustil pl,,g. da reši deželo
tirana. Danes vodi srbski proleta
riat boj proti novi tiraniji kapita
la in vi lahko pravite. ,|a ste dedi
či Črnega Jurja in prvih srbskih
junakov. V ideji svobode bomo so
udarni. Mi ne vidimo mej. ki jih
je napravila ljubosumnost vlad in
dinastij. Le narod vidimo, ki hoče
pridobiti bodočnost in ji more pri
dobiti le v skupni vstaji proleta
nata da sezidamo na razvalinah
stare Evroje novo Evropo svobode
Nobena velika in nobena mala di
nastija. nobena buržoazija noče
kaj druzoga. kakor izkoriščat* V
proletariat!! v Londonu. Parizu.
I eterburgn pa jrante svnjr brafp
Noben konzul vas tukaj ne po
zdravlja. toda mi. ki zastopamo
delavsko l judstvo. lahko govorimo
v imenu Evrope t.-r pravimo: Ne
panslavizem. ne panerermanizetn.
temveč pansocializem!
^ iharno odobravanje je sledilo
temu govoru. Potem je sodmg
Lapcevič povabil poslanca in člana
delegacij sodnimi Nemca da tro
vori.
f Stran Ka
NAMEN SLOV SOC. ORGANIZA
CIJE V AMERIKI.
1. Namen slov. soc. organizacije
v Ameriki j<\ politično organizira
ti slovenske delavce in jih privesti
v tabor skupne, mednarodne soei
jalistične stranke, ki ima program
za vse v Ameriki živeče delavce
ne glede vere ali narodnosti — na
podlagi razrednih delavskih inte-i
reso v;
2. ima namen širiti delavsko ča
sopisje, prirejat i javna predava
nja, javne shcde in skrbeti sploh
za tako agitacijo, ki je najuspeš
neja v dosego gori nameravanih
ciljev;
3. poskrbeti želi, da se rojaki na
vajajo k temu, da postanejo držav
ljani in tako pravomočni v polit ič
nein in gospodarskem življenju v
t«*j deželi;
4. pomagati želi v vseh slučajih
svojim članom če potrebujejo na
svetov in drugačne pomoči, če to
razmere dopuščajo.
To so glavne točke v nalogi
slov. soc. organizacije v Ameriki
napram slov. delavcem.
Tovariši — delavci! Pomagajte
vršiti te naloge!
V. bratskim pozdravom
Ivan Petrič, tajnik.
DEŽELMOZBORSKE VOLITVE
V TESTli.
Po "Delavskem Listu" posna
menauio. da so se volitve v IV. vo
lilnem razredu v Trstu iu okolici
izšle tako, <la bodo imeli socijali
sti odslej 10 zastopnikov v mest
nem svetu.
V ožjo volitev prideta v III. vo
lilnem razredu še sod ruga Pittoni
in Paulič z ital. nacijonalcem.
Vsi dosedaj izvoljeni socijalisti
so prodrli v ožjih volitvah dne 16.
junija proti ital. naeionalcem. Iz
volnjeni so bili: Silvij.Spaz.zal, v
1. volilnem okraju z G8."> glasovi
proti Dr. A. Cosulich ital. nac. z
">88 glasovi; Viktor Perez v III.
volilnem okraju z 1084 glasovi
proti Ivanu Baldiniju ital. nae. z
77.1 glasovi; Frank Blasziza, Tvan
Calligariss, Dr. (Jilbert Senigag
lia. Anton Sinnnoneta in sicer pr
vi z 2289, drugi z 2288, tretji z
221 in četrti z 225)0 proti ital. nae.
v V. volilnem okraju; v VI. volil
nem okraju so bili izvoljeni: Ru
dolf C'erniutz z 2f>45, Stefan Pan
lie z 2649, Dr. K. Pancher z 2659
in V. Pittoni z 2676 glasoVi.
Kakor kaže ta izid. bo italjan
skini liberalcem v Trstu kmalu
odklenkalo,—na vrsto pridejo po
tem slovenski liberalci, kajti so
eijalisti dobivajo v Trstu čedalje
več tal.
Slovenski naeionalci (liberalci)
so dobili 4 mandate in to namreč
v IV. volilnem razredu.
OD ZVEZD.
— "Fajn fant je!" T« pomeni
večkrat v slovenskem jeziku: Pre
neumen je, da bi bil lopov in ma
lopridne/..
• •
*
Soeij&lizem, ali bolje: "ta veli
kanski socialni problem med Slo
venci v Ameriki bo rešen." Ka
ko? — Uprašajte dvoje "figur",
ki bodo izdajali "Agrikultur".
• •
*
"tJlas potepencev" je Glasilo
tistih rojakov, ki so bili vrženi iz
S. N. I'. J. ali pa če jo morajo
radi napadanja zapustiti. Pote
penci li potepeneem. . .
• •
*
Brce za potcpenee pridejo tudi
iz Pennsvlvanije. Dobili so jih od
S. I). P. 'A. stem da ne morajo
imeti tak ničvrceden list za svoje
glasilo. Brce prihajajo torej od
vseh vetrov, ampak večje — gene
ralne brce šele pridejo!. . . le po
trpljenje.
• •
*
— Kteri tajni vzrok je kri\. da
Svobodaši včasih deloma doseže
jo kak navidezen vspeh?
Odgovor: Svobodaši razumejo
skrbno prikrivati svojo neumnost
iu zabitost pred tistimi ljudmi,
kterih nikdar pamet ne sreča v
življenju. Za to jih taki ljudje
tudi smatrajo za učenjake.
• •
*
"Agrikultur", to je nova jezi
kovna spaka. ktero so iznašli pri
potepencih za ime in naslov kmeč
kemu listu, kterega bodo baje iz
dajali možje, ki so že toliko sto
rili za "drage" rojake.
Hm. "Agrikultur" da; ampak
lepše l»i se glasilo "Konda-Maver
kultur" — "figur".
• •
*
"Agrikultur" pa ne bo samo
Konda-Mayer "figur", on bo tu
di "ta velikanski socialni pro
blem rešil, ne da bi blo treba pre
moženje in imetje deliti, kakor to
gotovi oherocijalistični osli trdijo
in zahtevajo"... Tako lastnost
bo imel "Agrikultur" ki je Kon
da-Maverjev "figur". Vsa stvar
je čisto resna in naravna, kajti
kdor klati o obersocijalistih in o
delenju premoženja, ta se je že
obsodil, da ni za druzega, nego za
"agrikultur".
Naši zastopniki.
La Salle, 111.: John Puček.
Conemaugh, Pa.: Frank Podboj.
Rock Springs, Wyo.: Louis
Pirc.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain
kar.
Johnstown. Pa.: Math. Gabre
nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po
gorelec.
Chicago, 111.: Mike Kulovee.
MATH. VERTAClO, Box 107,
Rockland, Mich, xa Rockland in
okolico.
Jakob Dolene, Box 3, Willock,
Pa.
John Mesojedec, Box 337 Da
vis, W. Va.
Frank C rue, Cleveland, O.
Kdpr želi biti zastopnik lista od
naših sodrugov naj nam to nazna
nij da nm pošljemo pobotne knji
žice.
Delavci — tovariši! Zavedajte
se, da je edino "Proletarec" tisti
list, kterega pišejo in vodijo de
lavci ZA DELAVCE! Pridobite
mu torej novih naročnikov, da bo
čimprej zečel izhajati na 8 stra
neh. Na delo torej!
Direktorij "Jugosl. del. tisk.
družbe" ima svojo sejo dne 2. ju
lja ob 8 uri zvečer v navadnih
prostorih.
Izguba teže.
Kdor naglo izgublja težo, ne
sine zanemariti tega resnega zna
ka. ki kaže. da telo ali ne dobiva
dovolj hrane ali pa sicer ni spo
sobno prebavi jat i uživane hrane.
Hitra pomoč je potrebna, ker za
nemarjanje dostikrat pomenja
smrt. <*'e se ti posreči, pripraviti
telo do tega. da bo sprejemalo in
prebavljalo toliko tečne hrane,
kolikor je treba za vzdržan je nje
gove teže in moči. si že zmagal.
Najboljše zdravilo v tem ožim je
Trinerjevo ameriško zdravilno
grenko vino. Uživaj ga bržko za
paziš. da se utmdiš ob najmanj
šem naporu, da ti jed ne diši. da
te spanje ne poživlja. Podeli ti
zdravo slast, popolno prebavo, či
sto kri. telesno in duševno moč.
V lekarnah. Jos. Triner. til6—622
So. Ashland Ave.. Chicago. 111.
Sodrugi! Priporočaj
te hrvatskim delavcem
"Radničko Stražo"!
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-1 st St., La Salle. Ill |
Toči fK, gostilni podrejen* pijač«
in*e priporoča rojakom ui obilen obi*k.
Povtreiba tečna in •olidna.
Podpisana se priporočava
Slovencem za mnogobrojen o
bisk, ker imava na razpolago
dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center A» Chicago, III.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Urad nje od 8—11 pred poldne
in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Til
POZOR! POZOR!
SLOVENSKA SOCIJALISTICNA ORGANIZACIJA
v ChlcaRU,
priredi prvo nedelfo v augustu svoj
Izlet in basket Piknik
v Riverside.
Na čepu bo dobro pivo, na ražnji
se bodo pekli pa purani. Tudi
godbe ne bo manjkalo.
Pristop k udeležbi samo $1.09. Pečenka in pi|ača prosto.
Odbor. _
* %
Mogoče kdo misli, da t Chieagi si dobiti
JL V' " -* V/ XV • tac eg* meaa kot ▼ atari domovini. Ampak to
ii- tuioti!
Pri meni co dobi: domaČ« klobase, domače tubo meso, iive kokoti
(1st« kokoti in meso tn TTite. Cene najnižje, blago najbolje.
MTHABL LACKO VIČ. 376 W. 1Mb St., Chicago.
Junij - mesec nevest
Njih dom ni popoln samo s pohištvom,
one morajo imeti tudi dobre
slike.
izkušeni lotograiist je poznat za dobre
ženitbene slike.
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1M3.
^ Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klobike, srajce, krava
!! te, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za
;; delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer
\; lahko govorite v svojem materinem jeziku.
1! Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po
;; najnovejši modi in nizki ceni.
il JURAJ MAMEK.
I ZEMANOVO "GRENKO VINO", ;j
< • je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bulez- !'
!> uim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetrv NEPRESEGLJ1 V II
:: LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
I! Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ';
ZEMANOVA "TATRA",
;; želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- "
| J skopa gorovju, zdravi živčne slabcsti, podpira lahko prebavo <1
; | želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizrca. <»
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu !!
< > teh najboljših zdraviL
! Prodaja na debelo in drobno najboljša Talifornijska vina. I
:: R 7FM AN 777 A,P°r Street,
I m-4iy\ ^ 1^1 y Chicago, III. i
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža iti bolečin
Varicocele, Hydrocele ',R,^S,KANJE
Ozdravim vsacoga, kilo* trpi na Varicoccli, Stricturi. Dalj«
ozdravim nalezljivo zastruy'enje, živčne nezmožnosti, vode
nico in bolezni tiiočih se možkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali ie velike svote
zdravnikom ne da l>i bili ozdravljeni in moj namen je, po
kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikom
brezuspeSno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim
zdravim vspešno.
Za nevBpošuo zdravljenje ni treba plačati—le za vspe&no.
Ozdravim pozitivno želodeine bolezni, pljučna, na jetrih
in ledvicah ne dede kako stnra ie holi.»nn
Tajno moike bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, živčene onemoglosti,
slabo«t, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho,
Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejSo metodo.
....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim 7.a stalno. —Zastrupljeni«
in vse drugo kožne bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok io
druge bolezni. PrelSče ln svetuje zastonj.
DR. ZIN8, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in I,aku St.)
Uraduje: od H ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raz
nih neopojnih pijač.
■ 2-84 Flak St. Tri. Canal 1405
f>R. F. J. PATERA
Ordinuje: na Mvrozap. voglu Ashland
in Milwaukee Ave.
od 12. <lo 3. ure popold., o<l 7. do 8.
ure zvečer pa ob torkih In petkih.
Telefon Haymorket 50.