Proletarec. [volume], July 06, 1909, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
(Copyright, 1905, 1906, bjr Upt >n Sinclair.) (Nadaljevanje )
4*l*oj*li, pojdi!" ga zavrne Marija in ga nalahko sune. "Kaj
blebečešf Ne dam Ti denarja, pa Ti ga ne dam," je pristavila, ko
ga je spremila do vrat, "ker bi ga brž zapil iu si potem kaj hudega
učinil. Tu ima« Četrt dolarja, in glej, da se spraviš, lies bodo
veseli, da Te spet imajo. Ne bo« imel časa. da bi se sramoval. Pa
»rečno!"
Jurgis je zapustil hišo in odkorakal po nIi>-i. zatopljen v teške
misli. Sklenil je, da najprej poskusi dobiti delo, in porabil je ostali
dan v to, da je hodil okrog tovarn in skladišč, a brez uspeha. Ko
se je stemnilo, se je odpravil proti domu. Medpotoma je vstopil v
gostilno in potrosil ves denar, ki mu ga je dala Marija. Ko je spet
prišel ven. je postal drugega mnenja. Noč je hila krasna, in lahko
bi spal zimaj na prostem in zjutraj na vse zgodaj odSel za delom.
Potoval je dalje. Ko se je ogledal, je spoznal, da se nahaja na tisti
cesti kakor prejšno noč. Sel je ravnotam mimo. kjer je poslušal
politični govor. Nocoj pa se ni zažigal umetelen ogenj in ni svirala
godba; toda zunaj je naznanjal lepak, da se vrši shod.. Skozi vra
ta je že vrela množica ljudij. Brž se je odločil Jurgis. da vstopi,
ker se mu je zdela dobrodošla prilika, da kaj i/tuhta in prevdari,
kaj mu je storiti. Vstopnic ni nikdo zahteval. Moral je torej biti
prost vstop.
In Jurgis je vstopil. Topot dvorana ni hila okrašena, a podij
je bil še poln in skoro vsi prostori zasedeni. Vsedel se je najbolj
zadaj in kmalu pozabil \se okrog sebe. Bo-li Klzhieta mislila, da je
le zato prišel, da bi zastonj j<*del in nič delal? Ali mu bo hotela
verjeti, da se pošteno trudi dohiti delo in prispevati svoj deležf Ali
se bo proti njemu vedla dostojno, ali pa se bo morda ž njim spet,
kakor prej vedno, pričkala* O, ko bi le mogel dobiti delo, četudi
najslabše, predno bi ji "stopil pred oči! Ko hi le najzadnji deloda
jalec hotel z njim vsaj poskusiti!
Jurgis se je nenadoma zbudil iz svojih premišljevanj. Množica
je govornika, ko se je prikazal, iskreno pozdravila. Vstali so moški
in ženske, mahali z žepnimi robci, klicali in vriskali. Ciovornik je
ravnokar dospel. .lurgis si je mislil, kako brez uma se ljudje pač
vedejo. Česa pričakujejo od tega človeka? Kaj imajo ti ljudje
opraviti z izidom volitev, kaj z vlado dežele? Saj je Jurgis svoje
essno vendar pogledal za kulise, in ve sedaj, kako s»» dela politika
in javno nuieuje!
Potem je začel spet premišljevati o sebi. a imel ie sedaj raču
nati z eno zapreko več. Bil je ujet ! Dvorana se je napolnila <'o
zadnjega kotička, in po shodu bi bilo zanj že prepozno, da hi šel
domov. In tako bo moral spet prenočevati na prostem. Morda je
zanj še boljše, da pride domov zjutraj. Na vsak način! Otroci
bodo v soli, in z Elzbieto se bo lahko mirno razgovorih Saj je hila
vedno razumna ženska, in sedaj se je on resnično hotel poboljšati
in kreniti na pravo pot. On ho že skusil Klzhieto o tem prepričati,
in razuntega bo Marija rekla zanj dobro besedo, in Marija ven
dar pošilja denar za življenje! Ce bi pa Klzhieta le začela kaj raz
sajati in zmerjati, no, potem ji pa tudi on ne bo ostal dolžan odgo
vora. ter ji lx» svoje mnenje naravnost povedal!
Jurgis je vse to temeljito prevdaril. in ko je že sedel eno ali
d»e uri v dvorani, je premislil še enkrat, kar je doživel prejšno noč.
Ves čas pa je govoril govornik, in poslušalci so mu ploskali in glas
no odobravali, tresoči se razburjenosti. Bolj in bolj pa so se mešali
glasovi v ušesih JurgLsovih. Misli so mu skakale seinpatja. in za
čel je kimati z glavo. Zalotil se je večkrat, da se mu je hotelo
zadremati, in trudil se je na vso moč. da se spancu ubrani. Toda
v dvorani je bilo zaduhlo in soparno. Dolgotrajna hoja po dnevi
in obilna večerja sta pa utrudili, — in naposled je sladko zaspal.
Nekdo pa pa je vzbudil, in kakor |><> navadi je prestrašen pla
nil pokonci. Sni real je seveda spet. a kaj zdaj' Strmel je na- I
ra\n«^t na govorniški oder. kot l>i na ves t"as ničesar druzega ne
zanimalo, niti pa moglo v življenju zanimati. V duhu jo že slišal
srdite grožnje, videl sovražne poglede okoli sedečih, videl je spet
policista stezati roko po njem. Ro-li spet zaspal? Bodo tea li sedaj
pri miru nustili? V strahu se je tresel in čakal, kaj se bo zgodilo.
Nakrat zasliši na uho ženski glas, mehak, dobroten glas: "f'e
bi se potrudili poslušati, tovariš, zanimalo bi Vas gotovo."
Jurgis je bil bolj iznenaden. kakor če bi ogledal policista. Imel
je svoje oči še vedno uprte v govornika in ni se ganil. Srce mu je
bdo veselo vznemirjeno. Tovariš! Kdo je to. ki ga je imenoval
"tovariša "?
Čakal je dolgo, dolgo, in naposled, ko je mislil, da ni več opa
zovan. je skrivaj pogledal na gospo, ki je sedela tik njega. Bila je
mlada, lepa. elegantno oblečena, skratka, bila je to. kar se razume
pod gospo. In ona ga je imenovala tovariša!
Obrnil se je nekoliko na. stran, previdno, tako da jo je mogel
Opazovati. Zdelo se je, tla je pozabila vse okrog sebe, in gledala
je nepremično na oder. Nekdo je tam govoril. .lurgis je slišal
glas. a le nerazločno, kajti vse njegove misli so se ukvarjale edino
le z obrazom te dame. Obšel ga je čut vznemirjenosti, kadarkoli
,io je pogledal. Vedno se je zgrozil. Kaj neki se godi / njo. kaj
neki je moglo koga tako pretresti. kakor je pretresalo njo? Sedela
je tu kot okanienela, in roke je sklenila v naročju tako trdno, da
je mogel opaziti, kako se ji l$ite napenjajo. Izraz notranjega raz
burjenja je ležal na njenem obličju, kakor da bi bojevala velik no
tranji boj. Njene nosnico so nalahko trepetale, in zdaj pa zdaj si
je hlastno omočila ustnice. Prsa so se ji viharno dvigala, kakor
čoltiič. ki ga na odprtem morju tepejo valovi. Kaj neki je vzrok
njene razburjenosti? Moralo je biti nekaj velikega, kar je govo
ril mož na odru. Kdo je ta mož? In o čem govori? .lurgis je
vlekel na ušesa. Enako viharju, ki prihrumi preko polja, enako
ladiji, ki jo podi razburkano morje, je prevzela Jurgisa hipoma ne
razumljiva razburjenost, neke vrste zbesnelost. Govornik je bil
dolg in koščen, suh kakor trska. "Tanka, črna brada .je ohkroževala
plemenit obraz, (''me, iskreče oči so ležale globoko v svojih votli
nah. Govoril je naglo, razvneto in spremljal svoj govor / živahni
mi kretnjami, kot bi hotel poslušalce potegniti na-se. (Jlas mu jo
bil globok in zvenel je čisto in jasno kot orsrlje. Preteklo .j«' nekaj
časa, prodno je mogel odvrniti .lurgis svoj pogled od govomikove
zinajuosti in obrniti pozornost na vsebino govora. Naenkrat so je
.Inrgisu zazdelo, kakor da bi pokazal mož ravno na njega, kakor
<ia bi prav njega vzel za predmet svojemu govoru, in tako je slišal
, Jurgis sedaj razločno ta glas. in tresel se j»» v razburjenosti, vslod
notranje tuge. vslod hrepenenja in radi prevelike težo svoje bode.
Govor tega nenavadnega moža ga jo nenadoma ujel, prevzel in pre
šinil du dna duše.
"Vi slišite to stvari." je nadaljeval govornik, "in porečete mor
da- Do. res jo. j: vedno tako ni bilo. Ali pa: Mogočo da pride ne
khč. ko nas že davno več ne bo. a kuj jo stem pomagano nam? —
In tako se vračate spet. k svojemu vsakdajneinu trpljenju; vračate
se, da Vas zdrobi svetovna sila kapitala ; da se mučite v korist dru
gih : da živite hodno življenje v niskih zamazanih bajtah; da delate
v nevarnih in nezdravih tvortiieah; da se borite s pošastjo gladu
in pmanjkanja, vedno izpostavljeni nezgodam, bolezni in sicrti In
vsakim dnem jo boj silnejši, z vsakim dnem delate bolj trdo. čuti
te železno roko vseh teh razmer težjo in težjo. Minejo meseci, mi
nejo lota, — in Vi prihajate spet. in spet sem tu, da se z Vami
pričknm, da izvem od Vas. če Vas revščina in pomanjkanje še ni
omehčalo, če Vam krivico in izkoriščanje še ni odprlo oči. Čakal
bom še na^r^f.^!— ne morem drugale! Ni je pt»iel**e\-^ounor bi s<*
skril, ni jih iif»bes, v katera bi mogel ubežati. tftfmorkoli tudi pri
dem, iz enega konca sveta v drugega, povsed trčim ob isti prokleti
sistem. VM čisti in plemeniti nagibi človečanstva, vse sanje pesni
kov, vsi boji mučenikov in svetovnih mislecev so vklenjeni v veri
gah in zadušeni v službi organizirane roparske grabežljivosti in zlo
činske lakomnosti. In raditega ne morem mirovati, ne morem mol
čati, in raditega se odpovem vsem udobnostim, odpovem se sreči,
zdravju in dobremu trlasu ter hodim po svetu, da glasno oznanil
jem, kaj mi teži dušo. Raditega mi ne more zamašiti ust ne uboštvo
in ne bolezen, ne hudobija in ne sovraštvo, ne grožnje in ne zasme
hovanje, ne ječa in ne preganjanje, — nobena moč na svetu ne
zmore tega! Ce danes večer nimam uspeha, poskusim jutri vnovič,
v vzvišeni zavesti svojega poslanstva, v trdni veri, da nekoč, ko se
bo hrepenenje moje duše začelo uresničevati in ga bodo vsi razume
I li, padejo vsi sedajni predsodki in dvomi, ki ovirajo človeštvo v na
! predku. Vem, da bo potem prisiljen k delu tudi najlenobnejši, naj
večji sebičnež se bo tresel v strahu, glas zasmehovanja in sratno
čenja bo utihnil, slepa rs t vo in hinavstvo s«- bo moralo poskriti v svo
je temne brloge, in le resniea edina bo še ostala. Kajti jaz govo
rim za milijone, ki nimajo besede, — za zatirance. ki nimajo niko
gar. da bi jih tolažil. — za one, ki nimajo pravice do življenja, —
1 za brezpravne. — za one. ki ne najdejo usmiljenja, ne rešitve, —
j katerim svet ni druzega nego ječa, trpljenje in počasna smrt. Go
I vorim za revne otroke, ki se na bombaževih plantažah južnih držav
dan na dan trudijo in vbadajo, opotekajoči se vsled utrujenosti,
topi v žalosti, živeči v edini nadi na bližnji grob; govorim za ma
ter, ki si v svoji borni podstrešni sobiei našiva prste do krvi, da
obvaruje otroke pred stradanjem; za revnega moža, ki leži na kupu
cunj. ki si- bori s smrtjo in ki vidi svoje drage posvečene poginu;
govorim za ubogo dekle, ki hodi nekje ravno v tem trenutku po
ulici, m ki. trpinčeni od gladu, druzega ne kaže. nego oditi v hor
del uli pa skočiti v votlo; govorim za vse one. kjerkoli se že naha
jajo, ki ječijo v verigah, katere jim je skovala pohlepnost sveta;
iKovorim za vse človeštvo, ki kliče po rešitvi; za obupano dušo moža.
j lii si" hoče dvignuti iz blata: za onega, ki uteče i/ svoj«* kletke, se
i osvobodi i/ suženjstva nevednosti in hiti svojo pot proti svetlobi!"
Govornik umolkne.
Grobna tišina zavlada po dvorani, slišati ni niti najmanjšega
šuma. Potem pa hkratu zadoni kakor iz enega grla klic tisočerih,
•lurgis je sedel popolnoma tiho in se ni ganil, svoje oko neprestano
uprto v govornika. Tresel se je |w> vsem životu.
Kar dvigne mož na odru roko. "Pretehtal in sodil bom Vas,
bodite že kdorkoli, saiuo da pošteno iščete resnico. T«M|a najstrožje
j obsojam Vas delavee. katerim bi krivice, ki jih slikani, ne smele
| biti prazne besede brez pomena in čuta. kot igrača, ki se pozneje
j odloži in pozabi. Vam delavcem so te krivice živa resnica vsak
jdajnega življenja, verige na Vaših udih. železo okrog Vaših duš.
Obračam se na Vas. delavci, na Vas. nadložni siromaki, ki ste ustva
rili to bogato deželo, a vendar nimate pri vladi nobene besede. Na
j Vas, kujih osi vda j«', da sejete, drugi pa žanjejo. tla delate in slu
I sate, za plačilo pa prejemate le toliko kot tovorna žival, ne druzega
ko hrano in streho, da Vas vzdržijo ravno pri življenju. K Vam
prihajam s svojim evangelijem. Vi ste oni. na katere se sklicujem.
Vem. kaj morem od Vas zahtevati; kajti bil sem med Vami. živel
z Vami vred Vaše življenje, in nikogar ni tu, ki bi me mogel pouči
ti boljše. Jaz sem skusil, kaj se pravi biti mrtvo blago brez gospo
darja, — biti snažilee čevljev, — živeti od skorjie kruha. — spati
na stopnicah, v predvežah, na vozovih. Vem, kaj se pravi stiskati
zobe in živeti ob idealih, ki izginjajo kakor gradovi v oblakih. Vem.
kaj se pravi, videti v divjem boju za obstanek poteptane v blato
vse svoje duševne cvetke, vse svoje plemenite misli in stremijenja.
Vem. koliko stanejo delavca njegove življenske izkušnje, — jaz
sem jih plačal z gladovanjem in bedenjem, s telesnim in duševnim
obupom, a svojim zdravjem in skoro s svojim življenjem. In iiki>
prihajam k Vam poln novih nad na svobodo, s trdno vero. da zasi
nejo nekoč lepši dnovi, da ustvarrim novo duševno kraljestvo, novo
ure litev dela. — nisem iznenaden. ako Vas najdem malomarne. lene
in neverne. Da nad Vami ne obupam, ima svoj vzrok v tem. ker
poznani sil«*, ki Vas gonijo, — ker poznam grozni bič pomanjkanja,
trn zaničevanju, ošabnost prezirljivega ravnanja od strani Vaših
zutiraleev; — ker sem si v svesti, da je med množico. ki je danes
tukaj prisotna. — ne glede na one. ki so napram mojim izvajanjem
brezbrižni in topi; ne glede na on«-, ki so prišli past le radovednost
ali pa iz mene norčevat. vendar-le nekaj takih, ki so zakopani
čez glavo v revščini in obupu, in katere sili k pozornosti in zani
manju slika odrešenja iz vseh grozot in vseh krivic, katero odkri
vam njih strinečim očem. Tem bodo moje besede enake blisketa
nju. ki kaže v temni noči samotnemu |>otniku nevarnosti in zapreke
na eesti. — besede moje. ki razrešujejo človeštvo osrečujoči problem
in zmagujejo nad vsemi težavami. Mrena jim bo padla z očij. oko
vi se bodo razklenili na njih nogah, skočili bodo pokonei s krikom
| hvaležnosti in zrli kot svobodni ljudje v svobodnejšo in lepšo bo
dočnost. — rešeni vse sužnosti. ki so si jo sami ustvarili. Ni* bodo
se ilali več ujeti. nobeno hlinjenje jih ne bo več omamilo, nobena
grožnja več prestrašila. (>«1 dane« počensi korakali bodo naprej,
ne nazaj. Opasali si bodo meč in stopili v vrste svojih tovarišev in
| bratov, oznanjali bodo moj evangelij vsemu svetu, kakor sem ga
j jim jaz oznanil. — velekrasni dar svobode in svetlobe, ki ni njihov
| niti moj. marveč neomajna dedščina vesoljnega človeštva. Delavei!
'Delavci! Odprite oči in oglejte se okrog sebe! Živeli ste tako dol
|'/.i v bedi in trpljenju, da so poslali Vaši čuti topi. Vaše duše mrtve.
Spoznajte enkrat v svojem življenju ta svet. v katerem živite. —
i raztrgajte vezi starih predsodkov in oglejte si svet. kakoršen je v
i resniei. v vsej njegovi odurni nagoti. Spoznajte ga. spoznajte <*a!
Zvedite. da si stojita danes ponoči na nepreglednih planjavah man
j džurskih nasproti dve sovražni armadi, in dočini mi tukaj mimo
I sedim« . zaganja se milijon človeških bitij drug nad drugega, v divji
. hesnosti in slepem sovraštvu, da se med .sabo raztrgajo na kosce.* >
In to v dvajsetem stoletju! Devetnajst sto let je poteklo, odkar se
je mudil na zemlji veliki knez miru. Devetnajst sto let je zatonilo
\ večnost, odkar je svojo božjo besedo oznanjal človeštvu. A na
vzlic temu vzoru hratoljubja si stojita nasproti dve armadi ljudij
enakih divjim zverinam in se med sabo koljejo, ne da bi vedeli za
kaj Filozofi mi ara skušali raztolmačiti. proroki so ga oznanjali,
pesniki opevali. - a vendar še ne vlada svetovni mir. Imamo šole
in vseučilišča, časopisi« in knjige preiskali smo nebo in zemljo,
in vse to le v namen, da drug drugega ugonabljamo' To splošno
klanje na debelo imenujemo vojno in prehajamo preko nje z. lepo
donečimi besedami, ecš to je potrebno zlo. gre se za domovino, za
čast naroda itd. Toda ne pridite mi s temi praznimi opravičbami
> temi starimi frazami. Pojdite z mano in "prepričajte se. Oglejte
si vsa ta trupla s krogi jami predrta, z srranatami v kosce raztrga
na! Ciljete-li rožljanje bajonetov, ki se zndirajo v živo človeško
meso* — slišitc-li stokanje in hropenje umirajočih? Poglejte v
njih obraze, spačene od bolečin' Položite roko na ta košček mesa.
- toplo je še in še utriplje! Ta kri se še kadi — ravnokar je od
tekla iz človeškega srca! Vsemogočni bog! Nepreglednemu gro
bišču ni konca! — Kdaj se bo to nehalo? In mi vemo vse to. in
hmatrnmo za samo ob sebi razumljivo! Naši časniki pišejo o tem.
a jim ne gabi! Naše cerkve vedo to. a ne zapro svojih vrat! In
naše ljudstvo vidi to. in se ne upre temu!" — — —
! 'Dalje prih^
•") Ta povest se je spisala proti koncu rusko-japonske vojne,
j t. j. v prvi polovici 1. 1006.
— Ni? ni bolj veselega in dobro
ilejnega nego biti brez bolečin!
Nybeno sredstvo ni žiito tako za
nesljivo kot svetovnoznaui "An
(»hor I'ain Expeller". Po vsem
svetu se rabi z vspebom. Samo 25c.
in ~»0e.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z me
šanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
G.Vnkoun
559 W. 18 St. !
Chicago.
Popravlja dtž- j
nike in pipe po
primernih ce- |
nah.
F* OZ OR!
Kadar se brij<*te stopite vedno v
hrivnieo I razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
V slučajih nesreče
irvijenja udoT, ako škof!
kost iz svojega ležišča itd.
rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV
Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi
udohnost. Imejte ga vedno
d*ma in skrbite, da si naba
vite pravega z našo varnostno
jO, znamko aidpun na eti
.T.keti.
V vseh lekarnah ]>o
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
213 Pearl Street, New York.
Joseph Krati
575 W 17th St.. Chiufo,|
Izdelovalec najfinejših i
vsake vrste.
debelo in drobno.
Sveti kruh in fino pecivo dobit«
v hrvatsko slovenski peku,
Curiš i Radako!
623 So. Throop Street
Voii tudi na dotn qjq
POZOR! SLOVENCI! M
SALOON
s modernim AeUjlif«,
Svete pivo v sodčkih in bat
in druge raznovrstne pijače ter (
soiudke. Potniki dobe čedn«
čišče za nizko ceno.
Postrežba točna tn Ubon»
Vsem Slovencem in lrugim 81«
se toplo priporoma
MARTIN POTOKAI
6W 80 CENTER AVE, CHI
M. Lackovft
'78 West t Nth St.. m
MODERNO OPREMIJENA SLu
SKA TRGOVINA Z JESTVDTj
(GBOCERIJA.)
Najboljii rit, kava, čaj, moki
aploh vsakovrstno domače in pr*|
ako blago vedno svete po najaiij
na prodaj.
Na zahtevo raz vatam blago ti
dom, za kar nič ne računim.
Naročite se n
Slovensko-angleško sloni
Slovensko-angteški tolu
Angleško-slovenski slom.
Vse tri knjipe v eni sta
$1.00 in jo dobiš phi
V. J. KUBELKA AND (X
9 Albany St.. New York, 1
Primerno delo di>bis le. il
zmožen angleščine.
Kako so nastale vere in bogovi?
Ho Inger«o!lovih spisih ra Slovence
prirec il Ivan Kaker.
CENA KNJIŽICI 3 O C.
Dobi se pri izdajate'ju:
Ivanu Kaker, 629 Lallin St., Chicago, I1L
To ram .najboljše in najMI
preskrbi
Rabite premog?
Rabite drva? FrL"kTO«„«'
Ali se selite? 539 w. isthstr
CHICAGO, ILL.
Prevaž« pohištvo, premog, drva in drago. Oglasite se pri ajta.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferiraino britev za $2.00 inM"
na jlml matorijala, ki se prodaja za
nam zagotovi in prinese 100 novih odjW
k t: ^. ••"■»•in druzih. k te run smo prodajali d
i•»7• • let pol tvrdko .lis Kralj. '
-i iznašli, da so naše hritvo iz najboljšagi1
ti a!« in tla iili najbolj zadovole. VHP
britev if garantirana in mi damo v sliifaj"-'
'»••■»iti • • r i t po volji, damo pnpolno ZM®
dot i.it i k ii. Xiln'e no moro »niti britvi F
<• ni rabil. Ker vomo, da s • naie )>ritve w*
1 :i)ik•• tudi garantiramo. Cona tem britvi*
S2.00. Brusimo tudi staro britvo, z.a kar rih
/a Chi
at i op \
i i/von
I za pi>>tnino.
JOS. KRALi
117, 110. 421, »2.! W. 18th sw
CHICAGO. ILL.
Dp. Wm. A.. Luric,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
i mi j> : Auda's I>r'ijr Store, Ml B. Centre »ve., od 11 12 p" do**
Drugi urad: 10O State St.. Room 210. od 4—S »ite popoldne, i*vK®'
nedelje.
Stanovanje: 1346 W. 22nd Street.
Telephone. Canal Stt