fkoletarec
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj:
Jugoslovanska delavska tiskovna druiba
% Chicago. III.
Naročnina: Za Air.trico$l V) /a celo leto. 7Sc u
pol leta. i.a Evropo >2 za celo leto. $1 za pol !cta.
fkjtani po tioQitroru pri tprtm+mbl biralilSa
j* poln/ natega naznaniti Cu<lt s r \ R ! naslvr.
PROLETARIAN
Owned and published Evert Tufsday by
South Sla>ic Workmen's Publishing Cump*n>
Chicago, Illinois.
Glasilo Sloveti« o socialistično orga
nizaclje v Amerike.
Joe Jesih. President;
John Petrich, So o rotary;
Frank Mladič, Treasurer
i !«* "KIPTION United State* and Canada.
••59 a year. 7Sc ior halt vear. Foreign countries
$1 a year, $1 lor hall year.
advertising RATFS on agreement.
NASLOV <ADDRESS):
"PROLET AREC"
5,17 So. Contro Ave., Chicago, III.
o£ra£~-- ' 31
NAJMLAJŠE JEDNOTE.
IV.
Nas l»i na \->;i zadnji' Knndato
va Jednota prav nič ne brigala,
ko l»i 011 s tako /lol>o že skoro »Ive
leti ne napadal SX1M. On dobro
ve. na kakšni podlagi je ustanov
ljena ta Jednota, on dobro ve, da
je to nzorna Jednota, ktera zaslu
ži samo priznanje in podporo od
vseh Slovencev in Slovanov sploh,
v kterih korist je ustanovljena.
On ve, da ne more obuditi k živ
ljenju lepše organizaeije. a ven
dar jo napada s satansko zlobo.
Ti napadi sicer niso nevarni,
pač pa so kratkovidni. Konda je
tako kratkoviden v svojem poče
njanju, kot v svoji politiki. Par
let nazaj — Konda je bil vso. T
gral .je tako dobro komedijo mu
čenika. da so mu ljudje sedali kot
muhe 11a tangle foot. Da je on
malo manjši komedijant in malo
boljši politik, pa bi si bil napravil
še več kot «i je.
Prav tako kratkoviden je v bo
ju zopor SNPJ. On bi moral vede
ti, da jo ne bode podrl. <>" j«'
moral biti prepričan, da malen
kostna notranji) nesoglasja ne bo
do omajala stebrov, na kterih slo
ni ta Jednota. A vendar je začel.
In ta boj jt> neziniseln, ker ve, da
bode podlegel sam. < V misli. <la
bode s tem bojem utrdil stališče
svoje Jednote, potem s«> moti. Pač
pa utegne vzgojiti ljudi v svoji
Jednoti. kteri bodo enkrat vihteli
tisto orožje proti njemu, kot ga
zdaj vihti on proti drugim.
On je jeden tistih, kteri se spod
tika nad vsem. Ni še bilo računa,
da bi ga on s svojo neumnostjo ne
"kritiziral". Le ne čudite se — v
resnici — to dela on, Martin Kon
da. kteri se j e dal zapreti zato.
da se je na lahek način umaknil
tajništvu, kterega sploh ni razu
mel. To dela on. lastnik Jednote,
ktera obstaja na tihem že leto
dnij, v javnosti pa, nad pol leta.
a ni do danes pokazala niti jed
nega računa ne. In Konda ne sme
misliti, da nas ti računi nič ne
brigajo. Po njegovem lastnem pri
znanju obstoji njegova Jednota iz
večine članov SNPJ. In mi smo
dolžni v imenu teh ljudi j tirjati
račune, kterih ni do danes še ni
kjer. Torej Konda. kje so računi
— ven ž njimi, da vidimo, kako
se je gospodarilo z delavskim de
narjem. da vidimo, ali je od pol
letne kolekte ostal še kak cent ali
ne.
Konda jo poleg svojo nezmož
nosti tudi slab računar. On je ta
koj, ko je začel boj proti SXIM.
oziroma kmalu potom, oglašal kar
štiri nove Jednote. Računal ji' pa
tako le: te štiri Jednote naj le bo
<lo vse v bojni vrsti proti SNPJ.
Potem |>a botVem jaz — Martin
vnn Konda — samo mignil s prs
tom, pa bode združitev tukaj. In
imeli bomo veliko .Tednoto, v kte
ri boni zopet hosiral jaz, — Kon
da. —
In začelo se j<> snovitev. lepa.
porka— a vse zastonj. V Johns
town u so jasno povedali, da ne
marajo imeti ničesar skupnega s
Kondatom. Postavili so se na ne
pristranski« stališče, in pokazali,
da razumejo bolje vse kot pa moj
ster nekdanjih dnij—Konda. Imel
jih je že čisto za svoje — mislil
je, da je dovolj, če pocuka z vr
vico. pn bodo plesali, kot bode za
godel on. A prišlo je drugače, ta
ko drugače, kot je prišlo drugače
pri SNPJ. To ni bila več klofuta
z roko. ampak s kolom.
Zdaj snubi po Milwaukee. Tam
ga pn dobro vlečejo, dokler bode
šlu. Kadar pa pride. do odločilinj
ga. tedaj utegue pa prejeti nekaj
podobnega kot v »Tohnstownn.
Take sadove uživa Komla. In j
prav mu j«'. Zgubit je že vežtuoj
svojih nekdanjih pristašev, a zdaj;
zgublja še zadnje ostanke trn
ndave. Kdor seje veter žanje vi
har. kilor deli klufute, prejema
hree. Malo hudo je to. kajne,
Martin vun Koudn, a zaluženo.
Tako se tfodi in se bode goililo
vsem tistim dvoreznim karakter
jem, kteri žele živeti na račun de
la drugih rok. —
SVOBODAŠI V PRAVI LUCl.
Pri njih j«- vse za groš — za
dolar!
Pod krinko svobomiseljnostiso
hoteli slovenski narod v Ameriki
preustrojiti v glupo tolpo beheev,
ki hi se dala radovol.jno skuhiti iti
odirati po svobodaših, ne da hi
imela poifuni upreti se temu ode
ruštvu.
Pod krinko svobodomiselnosti
so hoteli ubiti svobodomiselnost
in možatost v slovenskem naro
du v Ameriki.
V la 11 «i 1111**1 so obrokov ali vsa
krira v dušijvnein močvirju "<il.
Sv.". kdor se .ji" < 1 rx.ni 1 razkrin
kati malopridneže okoli "fJl. S."
Svobodaši niso I«' malopridneži,
ampak lupo/i najnižje vrste. Da
generalu Svobodašov ne 1><» treba
na ričot. so skesano obljubili v
farovžu v South Chicagi, da bodo
uničili S. N. P. J., <1:. ne odnehajo
pr«*ji» s svojim podlim in nizkim
dolom, dokler ne uničijo krepko
in edine svobodomiselne gospo
darske organizacije v ameriških
Slovencih, na nje mesto pa po
stavijo neko vodeno in pohlevno
spr.ko ki bo ponižna doki« ame
riških slovenskih klerikalcev.
(tinljiv je Iti I prizor, ko so svo
bodaški general, njegov tast (zlo
glasni zakotni p i sae nemško-židov
skega imena) in župnik v So. Ohi
cagi trčili z vinskimi nišami na
pogibolj S N. i'. .1, General ji' gle
dal v tla, tast njegov jo cmokal z
jezikom in šilasto gledal na bu
teljko na mizi. župnik si je pa
mencal roke veselja, ker je pri
peljal zgubljeno oven, nekdanjega
mežnarja zopet v naročje eilino
zvelieavne cerkve.
A ostalo je le pri prizoru. l'o
izdajski napitnioi sla šla general
svoboda.šev in njegov tast takoj
na delo. S sladkimi besedami sta
najprvo vjela tiste ljudi, ktero sta
z neko izjavo o župnikih speljala
iiii led tako imenitno, da so skrva
veli za nekaj stotakov, potem sta
pa ustanovila mrtvorojeno dete
— hluo-islandsko jednoto.
Zakaj? Načrt, ki je zrastol v
možganih generala in njegovega
tasta in ki je bil potrjen in odo
bravali v farovžu, se jo glasil ta
kole;
Besedo je dobil prvi tast in go
voril je takole:
"V S. N. P. J. je preveč socia
listov in pravili in resničnih svo
bodomiselnih mož. Kdor je socia
list, ali pa pravi svobodomislec,
se ne da izkoriščati, za to doli s
S. N. P. .1 Mi hočemo imeti tako
jednoto, v kteri ne bo nihče upra
šaJ, ee pre pri računih prav za ne
kaj tisočakov navskriž. V ta na-:
inen predlagam: Vi. p. župnik iz-1
posljujte, da moj zet ne pojde v
" keho", mi bomo pa ustanovili
novo jednoto, seve pod svobodo
miselno krinko za sedaj, ker pra
vepa liea ne sinemo pi»kazati ta
koj v začetku. Ce pokažemo pra
vo liee. smo izgubljeni, ker so so
cialisti in svobodomisleei že pre
več zastrupili narod. (J. župnik,
povem na kratko: Mi bomo drli
svoje ljudi po svoje. V cerkvene
zadeve se pa ne bomo vtikali, TT
pain. da se s tem zadovoljite. Saj
veste, mi nismo hodili preveč v
šolo. Co hi bili mi študirali, bi bili
danes tudi fajmoštri. delati pa tu
di nočemo, pa moramo ljudi far
bati na kakšen ilrup način, da se
preživimo. Opazil sem že v stari
domovini, da se ljudi lahko skubi
in ilere. če ima človek le malo
kojnsko mešetrske pameti v svoji
plavi. V stari domovini sem bil le
" hinkelšrihar", pa sem ljudi tako
skubil. da je bilo joj. Pa kaj bi
jim pravil. Vsi neumneži so mi
rekli pospod "ilohtar", ktere sem
obral <lo kostij. Vidite v Ameriki
to tudi pre, ee smo složni. Opusti
te tisto tožbo, pa bodimo prija
telji."
Oeneral je prikimal v znamenje,
da se strinja s svojim tastom.
Župniku so se pa nabrale ustne
v poreden nasmeh, vedel je, da je
zmagal, da ima svobodaše tam,
kjer jih hotel imeti.
Vseve iz So. Chic&ge.
Dopisi.
Cleveland, Ohio.
Ne zaupaj mežnjarju.
<Vnj. urednik! Tako so mi več
krat rekli moj raujki oče. Varuj
se konja od zadoj. psa od spredaj,
mežtijarja pa kroffinkrojj, ker
mežnar ogoljufa še farja.
Nekoč sem vprašal očeta, zakaj
so tako hmli na inežnarje in po
vedali so mi to le:
Vidiš Fninee! Bil sem tudi v
Kaliforniji s tistim far jeni. ki
nam je obljubil /. ustanovitvijo
slovenske kolonije že nebesa na
tem svetu. Ko smo prišli t je. smo
morali delati trdo in spali smo v
šotorih, ali pa pod milim nebom.
Mil je začetek. Morda hi se še vse
obrnilo na bolje, če bi s farjem ne
nrišel tudi nek dol«; in koščen člo
\<-k. \ekteri so mu rekli gospod
tajnik, drniM me/nnr. tretji so (»a
pa na/ivali ministrant. Ta človek
pa meni ni liil všeč. Smehljal se .i«'
vedno in na denar je bil samo
golteu kot volk. Ljudem je vedno
pripovedni, da je potomec slavne
franeoske plemiške rodovinp. da
sira.vno je lahko vsakdo bral na
tij« ".'oveni obrazu, da se po njego
vih žilah pretaka pristna eigati
ska kri.
Vefkrat som rekel svojim pri
jateljem : T.i le mežnarski cigan
je prinesel nesrečo za celo kolo
nijj<\.
Eni so i!ii pritrdili. drugi, ktere
ie s svojim sladkim ciganskim
smeliom že ujel . so mi pa ugovar
jali. Pa čakati ni bilo treba
dolgo, «la se uresničijo moje bese
de. Nekega dne sta odhajala far
in me/.nar. Kni so rekli, da presta
obhajat, drugi so pa zopet rekli,
da imata trgovske posle zavoljo
kolonije v bližnjem mostu, ker jo
imel far večjo svoto denarja pri
selil.
Popoldne se je vrnil ministrant
in je rekel, da so gospod zadrža
ni po opravkih in da se kmalu
vrnejo.
Nikdar več pa nismo videli ži
veea. Vrnil se je konj brez njega.
Našli smo ga čez neka; dni v reki.
ustreljen je bil od za dej in oropan
za denar.
K>> smo našli mrtvo truplo, je
mežnar rekel: To niso ta pravi
gospod. Župnik je bil oženjen in
jo je popihal k svoji ženi v Me
ksik«v
Najrajše bi ga Iti 1 radi to laži
loputnil po zobeh, ker sem farja
poznal tako dobro kot svojega
očeta. Kaj som hotel. Lažnjivcu
so le verjeli nokteri .ker so je
pn eigansko pridiišal. da bo šel
farja iskat v Meksiko in da bo
jermenu rezal z njegovega života,
če mu pride v pest.
Kaj bi ti pripovedni nadalje.
Kolonija jo bila fuč: bili smo be
rači in trempati smo morali proti
vzhodu in iskati dela po bližnjih
mestih. Tistega ciganskega mož
narja pa nisem videl in tudi nje
govo ime sem že pozabil. Zato pa
priporočani: ogibaj se mežnarja
in ne zaupaj mu. ako nočeš biti
nesrečen.
O tnežnarju sem toliko ivetlel,
tla ni šel nikdar iskat farja v M<*
ksiko, da se ji' klatil po Coloradu
in Chicagu, kjer š<- dam's ljudi
farba. če že ni umrl. K. F.'
Battleford, Canada.
Sodr. urednik!
Se nisem si* tako smejal, kot
1 dvema tedni, ko sem čital v
" I'roletareu", da hočeta neki Ma
ver in Konda izdati poljedelski
list "Agrikultur". Saj veste, kot
farmar sem naročen na slovenske
poljedelske listi' iz stare domovi
ne in tukajšne angleške. Ali takoj
sem rekel: -laka Agrikultur pa ne
boš naročil.
Iji'j sem di jal svoji ženi: "I'či
ti hočejo slovenske farmarje v A
im-riki obdela vat i polje. p«i slovan
ski ne znajo, še toliko k<>t navad
ni metje. Listu, pravijo bo ime
"Agrikultur". Nosil bo iz latin
ščini- posneto nemško ime. prina
šal bo pa članki' iz nemščine v
kranjs-ko latovski "špralii", kto
ro menda razumeta le Konda in
Mayer."
Ako nihče izmed slovenskih a
meriških delaveev in farmarjev
noče povedati odprto Maverju in
Kondu za kakšno delo »ta sposob
na .tedaj jima jaz povem:
Vzameta naj pnojne vile. lopa
to ali kramp v roke. To jima bo
vsekakor bolje prist ojalo kot pi
sati in izdajati časnike. Nisem še
eistal "01. Sv.", ktero menila tu
di would be časnikarja izdajata,
vsaj tako sem posnel iz "1'role
tarea", vendar pa sodim po bese
di agrikultur, kako mrcvarita
vbogo slovenščino, ki jiiua ni sto
rila nič zalega.
Z zadoščenjem konstatiram, da
drugi narodi v Ameriki ne razu
mejo slovenščine. In to je dobro
za nas. Ako bi drugi narodi sodili
kulturo slov. naroda po časnikih,
kakršne izdajata Mayer in Konda,
iinrli l»i Slovence za pleme naj
nižje vrste, kteremu je treba za
braniti naseljevanje v Ameriki, i
7. druge strani se pa eudiin, da
sploh kteri ameriški Slovenec čita
take liste, v kterili je jezik ne
kakšna zmes iz "kuheltajča" in
raznih slovenskih krajevnih diale
ktov. V stari domovini lii tak čas
nik ne imel niti enega naročnika,
ker bi se vsakdo sramoval, da ga
vidi kilo drugi čitati tale list.
Slovenci v Ameriki potrebuje
mo poljedelski list. Ali mi potre
bujemo list. ki bo pisan v lahko
umljivi slovenščini, po veščakih
in strokovnjakih.
Ljudje, ki razumite toliko o po
ljedelstvu kot zajec o bobnanju,
U4 pišete tako slovenščino, da bi v
drugem razredu kakšne mestne
šole v stari domovini dobili "dri
te" v slovenščini, se pa narodu
nikar ne vsiljujte za učitelje, ker
ste sami bolj potrebni poduka,
kot najbolj neotesan delavec ali
kmet.
Vzemite lopato v roke. kramp,
motiko ali pa gnojne vile in lahko
hodete rekli potem, ne da bi laga
li. da zvršnjete svoj poklic, da
zvršujote delo. za kakršno ste spo
sobni po svoji izobrazbi.
Jakob Kržišnik. farmer.
DVA ZNANCA.
Ivo in (11 ist 1 se nepričakovano
sreča tu na 1 st i in Bine Island
cesti v Cliieuirii, pri tej priliki se
tuecl njima ra/ plete sledeči pogo
vor :
Ivo; "Halo. halo' kaj pil Tebe
toil nosi (!ust 1— Lej ga no, loj,
kilo tii si mislil, da se snideva
kdaj \ Chieagi. Povej mi brž, kaj
Te je napotilo semkaj?"
<!ustl: "<Ilej pa — Ti Ivo? kdo
lii se te troštal i mu seže v roke).
I'ojdi /menoj Ivo. greva tje na
vogel enga stisnit.
Ivo: "Pa pejva no — hajd."
Stopita oba v saloon.
(Just! proti natakarju: "dajte
nama pijače." — "kaj boš pil
Ivo!" — "Pivo. pivo." — "Dajte
nama dva pira."
(V zameta polne kozarce in se
vsedeta v kot k mizi.t
Ivo: "Kaj Ti- je torej prineslo
v Chieago?" —
O usti: "Takoj Ti razložim \ se.
Vidiš, stvar je ta: si pri ž are
smodkiO Tukajle na Blajland ee
sti je ena .Tednuta. pravijo ji /ve
za in jest sem prišel na konvenci
jo kot delegat našega društva
"trna". Najprvo so nam iz hed
kvadni pisal, de nej n'kar ne po
šiljamo delegata, ker nI dnarjev,
ampak de nej pošljemo kar po
oblastilo, kakor bodo naredila
druga društva. Pisal so. de bodo
že oni vse zri lit al i de bo prav. Mi
smo pa otli na vsako vižo imet
delegata in tako sem bil jaz zvo
ljen. V.a dnevniee bomo kolektal
pri društvu. Viš, zato me vidiš
dons tukaj.
Ivo: Kaj praviš (J listi ? — Kon
veneija, — na Blajland eesti bo
konveneija? Se Ti ne sanja* —
Jaz sem že star čikažan pa novem
nič o tej zvezi ne o konvenciji; to
mora bit pa res lepa zveza! Kje
pa imajo svoje mitengef" —
(fnstl: "Nič nevem. Tukajle
je naslov (mu odda listek).
Ivo: "To r«'s kaže. do je na
Blajland. ampak ta prostor ni ni«"
znan nam. Kranjcem. Kakšna
Zveza pa .j«1 v«*mlar to — Gustl?
(! ust I: "O. pravja. «h> bo dobra
zveza, zatn ker do bodo dal za
na mesec sH na te«l«-n in pet
sto smrtnim'. I\«\j taejra še ni
MoJ"
Ivo: "Kaj mi ne pov«\š! I kdo
pa so vendar ti ljudje?"
(»usti: "Al res ne poznaš Vion
data in Majorja. ki drukata
"(ilas Slabote"? Te dva bosta
ronala zvezo. Vionda mi je pisal
zaupno pismo. «1«' bo zdaj on vzel
v roke ta bizniss in d«> bodo vse
skupaj zniufal v en kvartir. kjer
zdaj živi "01. Slabote" in Vion
datova družina."
Ivo: "O, zdaj vem: Vionda je
to in Maver. Vionda — aha. to je
tisti človek, ki je bil z Jeramom
v Kajski Dolini. Slab človek je
to. V Chieapi tra nima nihče k
meriti. Host malo, niti na street
s«- ne upa pri belem dnevu. Boji
se ljudi, kti're napada v Slabosti,
da bi i;a ne namazali.
.Ta/, se le Judi m, da že davnaj
ii i kaj iztek nil. Boji se res. am
pak nemara nič. Jjue l>i privoščil j
temu človeku, da l>i bili ljudje, o
kterih on laže v Slabosti Angleži
ali Taljnni, to bi padlo. Ampak
Kranjci — well, ti si puste (lost
rel."
<iustl: "Tudi meni se nič ne
dopade njegova priliznjena in po
tuhnjena narava. Bom že vid"l
kako bo kaj šlo. Meni se vsa ta
stvar sumljiva zdi. Že iz pisma
razvidim. da se mu ffre le za (»ros.
Tuknjle je pismo, lahko prebereš
če hočeš."
Ivo bere: . . . "/veza mora pri
ti v dobre roke in tudi offiea ji je
treba. Nič boljšega bi ne bilo, ka
kor če se zveza združi s Shihoto
iti oba odpreta en lep offiee na
Blue I si. a ve. Tam bomo potem
odprli tudi bizniss za pošiljanje
denarja v stari kraj in prodajali
bomo tudi šifkarte. Vse ljudi z
/apada bi mi dobili in konkurenca
proti »p\vyorčanom lii bila zelo
vspcšna. <e so enkrat vse lepo
izpelje in če mi boste pomagali,
potem bom tudi jaz gledal za
Vas.
•luž bi že pred leti odprl ofiee
za pošiljanje denarja v stari kraj
in za prodajo sit'kart. da me niso
na tako «rr« 1 način naskočili ti
"obersorijiilist i ". S tedanjo Zntti
jevo tvrdko smo imeli že vse do
govorjeno.
Sedaj je treba čakati druge pri
lik.>
Držite pa 1 o vse zase, ker ni
treba vedeti vsaki Slapi kaj na
meravamo . . . ."
Ivo koneavši: "Ta je pa res
lepa. Lej Gustl: jaz nisem član
nobenega društva, ampak take
falotarije pa še ne. Zdaj mi je šele
jasno zakaj so sra bojkotirali či
kaški soeijalisti. Skoda je le, da
ga niso takrat poslali na ričet. ko
je knofe pueal. To bi sedel.
Zdaj ima pomagača — tasta.
Ta je nekak zakoten pisae. V sta
rem kraj, — tako je neki sam po
vedal — je izdajal živinske potne
liste in pa pasje kontntnace, tu
kaj — oh. za poč't. — piše pa
eajtengi'.
Taklele bi bi i k večjem za šin
tarje."
Gustl: "Kaj praviš, da nima
Viondo ne Maverja nihče k merki
v Chieagi?"
Ivo: "Prav nihče ne. Niti na
eisto se lie lipa. kaj šele, da 1)1
koga <>d naših ljudi srečal. V
strahu je da bi mu kdo ne pljunil
v obraz ali ne provzročil modre
ga božjega očesca. Tako je pač
vedno, če ima človek kosmato
vest."
* i ust 1 natakarju: 'Dajte še dve
časi > nadalje proti Ivotn: "Videl
bom kaj bodo rekli drugi. Oudno
se mi zdi. kako je to, da ne dajo
nikakršnih računov v javnost
i t. d. Eni pravijo, da so vsi cen
ti baje v nekem popirju. Kdo ve?
— Seer pa. kdo pa ima kaj zmož
nosti voditi tako zvezo, saj so že
imeli priliko, pa so imeli vedno
vse navskriž vzlic temu, da so
imeli po cel teden revizije. Zato
sino |>a mi sklenili poslati delega
ta. (V ne bo vse v redu in če boru
zapazil, da ste moke ne bo kruha
pa ne bom hotel ničesar imeti ž
njimi.'1 i
Ivo: "To je sam švindel. nič
druzega ne od Vionde."
(iustel vstane: "Jaz grem se-,
daj. po konvenciji se sestaneva.
Povem Ti vse natančno. Dobiva
se lahko v tem saloomi."
Ivo piše naslov: na. tukaj imaš
moj naslov, pa me ohišči, kadar
imaš čas." Mu odda naslov na
seže v roke.
Oustl plača ccho. Na vratih se
poslovita z Good bv.
MED ZVEZDAMI.
Konda zmerja zdaj člane
društva "Narodni Vitezi" št. 30 r
S. N. I'. J. s klerikalci, kar pome
ni | m i domačo farški privrženci
ali petolizniki.
Zakaj?
Za to ker so "Narodni Vitezi"j
posegli globoko v svoje Žepe, ko
so farji Kondata radi njegove ne
marnosti držali za vrat.
Konda se zdaj za nabrani in da
rovani denar zahvalnje s tem, da
psnje in obrekuje ''Narodne Vite
ze" in lažo o njih.
Konda ostane Konda, pa naj ga
srečamo, kjer kol i hočemo. |
Med pasjimi dnevi in pa Rlaj
landsko konvencijo je samo 3 dni
razlike. Pajsi dnevi se začno 23.
t. m.. Kondova konvencija pa '2f>.
t. m. To da morda kaj misliti . . .
Ste že obnovili naročnino "Pro-,
letarea"? — Če jo se niste, stori
te to takoj, da se Vam ne ustavi
lista.
= r-===^^^
Sl(iV«'!lsi<ii>ka sloni
slov. anir. t.■: aiigl. |]J
za sain« $1. p»*i V. J. Kubtfl
0 Albany St.. N<c\v York. y
Dr. W. C. Ohlendorf. M.l
Zdravnik za notranje boleai
In ranocelnlk.
[ntraraiiki prri^-ivt l>re7pla{ai^
>'< I" ill (i»9 Bin« 2
Ave., Chtc;\;;0. Z:» <li>t tiri • CM 1 ^
popol. Oil 7 do 9 zv<čer. Izven ol
;•; v.<*i 1>.>! niki tia.i pi Solo R)ov«mki
Domača oštarija.
{•odpisani naznanjam, >!a tofia ,
turno iloinafe vino in dobro pi»o.
Na razpolapo imam tudi prottM
DVORANO
za vosclice. za avntlie ir. neje.
/.a obilen obisk so priporoča I
FRANC CEH,
r.68 So. Centre Avs. 0W
Halo, Johtiy!
Kit- si pa lii! v."<r;ii ' Sa i ve&kje,|j
kjer je največ zabave. Ališerf^
tla je največ zabave v (iOSTII.SL
Jolni Košiček,
590 So. Centre Ave., Chicago.!*
MODNO OBUČO
7n moike, ženske in otroke dob« i
r>o najnižjih eenah pri
Kappcr's
Največj* trgovina z obučo na
strani,
cor. West 18th & Wood 8U,
Chicago, 111.
Aka host's dobro naravno ▼ioopq
oglasi se pri
JOS. BERNARD-I
620 Blue Island Avenn«
Telefon Canal M2 fllfJ
Pri njemu dobiš tiaibolja ka!ifcn|
ska i»i importirana vina.
Najboljše in najfinejše obleta
so po nizki ceni na pre*!
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N Halsted St.. ChitJ
Velika zaloga klobukov, eepie,^
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet iloliirjeT, (fa|
darilo.
POZOR!
Podpisani naznanjam roj|
kom v Chicagi in okolici i
sem odprl novi saloon
825 Blue Island Ave. Tod|
dobro pivo. vino in dobro i
sko. Se priporc|
John Mladič
825 Blue Island Av. Chic
I. STRAUBl
URAR
336 W. 18th St., CMci*|
Ima veijo zalogo ur, yeriife, C
nov in drugih drsgotin. Itvrtajl I
vsakovrstna popravila v tej itwUj
zelo nizki eeni.
ObiMite ft*'
Društvene regalie, kape, prek H
bandera Itd.
za slovenska <lrnitvn najbolj«
Emil Bachttia
580 So. Centre Ave., .CWcJI*
Leopold Saltiel|
ODVETNIK
v kazenskih in eivilnik
Anto Phone 6065.
Office Phone Main 3065
Ttodidenee Phone Irwif'
URAD: 27 METROPOLITAN S*
Severozap. ogni Randolph
in I^a Halle oliee
8tai)ovan1e: 1217 Sheridan B"*
HALO! HAl
Kam pat — Na svete pivo i*'
dobrega vina k
Frank Mladiču
611 S. Center Ave,
tam so bomo imeli po dom*'* I
To je pogovor a ceste, ki
jem saloonu.
Frank
611 S. Center Av«.,