Newspaper Page Text
»kar: IOVINA, TI SI KAKOR ZDRAVJE!" jst let in dalj ni videl Gju ^moviue. ko, krepak in zdrav, delu in IPjan. se je bil napotil v _ D*"l» je našel. «reče ne veli pieia so mu bil;» široka, pa je Kg bn-ni«'. kakor nm gu je Bog Eiil. IK L jn oiidod. je «»pil v veliko joifo kraj velikega mesta ter petni tam petnajst let in dalj. |r»j. ko m- .!<• danilo, je šel v §*nk-i>. zvečer i se je mračilo, jel ii tvornice: belega dne ni Iriel. In vselej kadar se je vru ji troruice, je bilo njegovo tc * trojr kapelj krvi siromašne eno kapljo so popi 1 i silni stro druga kaplja s.- je izgubila v nem prahu, tretja se je ra/.to ii t žganju. »koč, k<> j«- < J11 r.» baš vzdignil »ko. da bi .-i obrisal z rokavom K od čela. s<> nenadoma zaple ti »troji pred njim, kakor da so ■reli, tud: .'Ti s.- j.. /a\ rtel »olobarju mi k., je i<oklekuil na |ti.M je izlila iz njegovih u^t črna i "Kaj se je zgouuo ; ju vpra U tovariša. ("Konec je, prijatelj, konec!" je jljovoril tov;iriv "Kmalu, /.ili >e It, boš počival!" "Kako da je konec! Kako da bi učivalf" "E, prijatelj, petnajst let in po B ka-plje na diui. po tri kaplje tri. . . ni šala! Tudi ja/. pojdem i teboj, vsi pojdomo — kdo bi i {meril! Delal si, dodelal, pa *ril" "če je treba umreti, bom ubo II" je rekel (.»juro m je sei a i ni več vrnil v tvornico. Dokler je delal, ni čutil in ni hmfelil, kako je vrela iz telesa uada moč v /mirom tanjšem cur ki Ztlaj je sedel brezdelen na ■itelji. pa je bil nenadoma ves hden in je spoznal, da je izžet in ■dloien starec. In hudo se mu je itorilo pri srcu. r'Glej, Ujuro!'' je pomislil. "Tako si delal petnajst let in dilj, nisi videl belega dne, ne užil laelja: zate ni bilo praznika, ja U izkopana bo tvoj praznik in troj počitek!" Tisti večer je slišal, kako so iz bije, iz domovine zalmeale Sume. "V pomladnem viharju me po pravljajo!" ga je izpreletelo vse lo srca. In je takoj povezal eulo in se je »pravil na pot. Dolga je bila pot, tri dežele je premeril erni Želez niki voz. Ko se je belilo tretje Btro, je zadel Gjuro culo preko lune in je stopil iz voza. f Komaj se je doteknila noga roti li zemlje, je vzkipelo v njem in lugralo, kakor mlado življenje. I "Petnajst let in dalj te niso Hodile moje osirotele oči, mnjka ! '...Pozdravljeno, ti polje neizmer no. blagodi.šeče... pozdravljena, ion osna Suma, do neba pojoča... ji od srea pozdravljen, moj rodni baj. ki se beliš na zelenem brdu!' Kje bolezen? Kje utrujenost? Ogenj se je povrnil v oči, moč je f*kipela v prsih. "Blagoslavljena, zahval jena, Kka domovina ... ti rodnica, pniljena pro porod ni ca!" Z veselimi koraki je stopal v br io. Xa klancu mu je prišel napro ti sosed, mlad fant nekoč, zdaj 6ož brkat na mrk. "He. Jovo!" je vzkliknil Gju n>. i Sosed je molčal. "Kaj nie ne poznaš več? G j uro •em!" i "Gjuro? Kateri fi.juro?" [ "Petnajst let in dalj . . r "Glej, tisti Gjuro . . . Iludo si ■e iz.pr.-nu-1 ul 1hi1.hi ^i in suh; rod toa mati to ne bi spoznala!" Gjuru je segla žalost v srcc. Pod seloni je srečal drugega so *da; t ml i rugi sosed ga ni spo ttal. r "Tisti Gjuro, praviš? l'a čemu •e vračaš zdaj, iz nemških de fclt" "Da l)i umrl v domovini." "Ali veliko prislužil tam?" "Bolezen sem prislužil." k "Baš dovolj za smrt. . . Kako bos živel, ko nimaš ne koče, ne Polja, in tudi že kmalu ne rok?" Gjuro je povesil glavo. , "E, pa kako . . .!" > "Nemški deželi si dni življenje, domu pa si prinesl smrt. Gjuro!" žalosten jo Sel Gjuro dalje. ■ "Kam bi?" je pomislil. "V šu »o pojdem. med tujce in žganja *je. . tudi sam tujec v domovi ni in skrunež njen!" Srečal je tretjega soseda in povesil glavo preti njim. še predno ga je ogovoril. "1'a kam zdaj, O juro T" je vpra šal sosed. "Siromaki smo in težko je hraniti človeka, ki je v tuji de želi potrosil mladost!" J "V Sumo pojdem!" "Kako š vuiuof Saj komaj sto jiš preti menoj, kakor si! Ne, v šumo ne pojtleš, niti na polje, tem | več na gorko slamo!" Gjuri se je zdelo, da nosi ka ' men na hrbtu. Truden je bil in je sedel kraj poti na culo, da bi po čival. Pobral je s poti grudo prsti in ' j<> je pobožal / dlanjo, kakor lice otroku. "Žemljica, majka. . .1" ' Solza je padla na grudo; takrat ' je bil (ijurov oliraz vel in mrtvaš ki, kakor obraz starca, sedečega pred jamo, zanj izkopano. Dolgo je počival C!juro, in ko, je vzdignil glavo, so stali sosedje preti njim. "Tako je. Gjuru: ne bomo ti kratili gt>rke slame, tudi kruha ne: in tudi ti ne bomo očitali, Gju ro. da ne žanješ. kjer si seial. . . Pozdravljen nam!'' G juro je vstal. | "Ljudje božji. bratje, domovi no som imel in zdravje; ko sem iz gubil uboje, so izpregledale moje oei in so videle, da sem imel zdra vje in domovino . . . Pokažite mi, bratje, kje je jama, zame izko pana!" Truden je bil in je legel v hlev ust gorko slamo in je zaspal in se iii več predramil . . . PETRA NADLOGE BANČNA VLOGA Iz angleščine poslovenil Ivan Mol-! dini. (Konec.) Nekega opoldne omeni Tončka pri obedu, da se je i/.glasil uek a gent s šivalnimi stroji. Pri ti o poninji skrbno opazuje Nadlogo, kak utis bode napravila nanj nje na novica. Toda Peter se nezmeni za zadevo in jo kar presliši. Ženi ca seve, ki jo je agent do dobra poučil., kako naj apelira na moža, češ: če ne bo nič pa tako vkreni te, da pridem jaz sam žnjim v po govor, še ueobupa. Poskuša mu tedaj dopovedat, da je šivalni stroj kos pohištva, da se izplača sam, a ko se na njem doma šiva, mesto dajati drugim šivat itd. Računala je, da t.iko praktičen mož, kakor njen Peter nemore od reči nikdar kaj tako koristnega, kakor je šivalni stroj, ki se sam izplača z delom na njem doma. In res, čim dalje čeblja, toliko pozornejši postaja Nadloga. "Kolikšni pa so obroki?" vpra nji slednjič. "Samo jeden dolar na teden," zatrjuje Tončka, "in to svoto lah ko dvakrat na teden prihranim s strojem." "Kolikšno pa je prvo naplači lo?" vpraša vnovič Peter. S tem | vprašanjem jo spravi ob ves po Itum. In že si v duhu očita, zakaj ni vso zadevo prepustila zgovor-, nemu agentu; a bilo je že prepo zno, sedaj velja pogum. "Pet do-j larjev je prvo ni plačilo," odgo-1 i vori malo bojazljivo. "Toda, kje naj dobiva teh pet dolarjev?" oporeka Nadloga, j Sedaj se zavč Tončka, da je je dini in posledni trenutek dobiti a li izgubiti igro. Zavedala se je, svoje moči nad Petrom natančno, zato poseže po tistem sredstvu, J ki ženam vedno pomaga v boju proti možem, ako so te pri kraju, | s svojo diplomacijo. Postavi se po robu. ter zaviha svoj itak zavihani I nosek. V tej jezi pa se zdi Petru so veliko lepša, kar njemu pogum samo jemlje, njej pa obratno po gum daje, in zmaga je gotova. • • * Začuden jo gleda Peter, zaseže jo okolu pasu in strastno objame. Tončka pa se mu izvije: "Pusti me i" "In kaj je vendar na robe?" jo izprnsuje Peter Ijnbezujivo "Jaz hočem šivalni stroj." od vrne ona bolj sama za-se. "Ali kje naj vzatneva prvo na plavilo pet dolarjev!" protestira Peter. "Kaj res nemoreva rabiti onih | pet dolarjev na banki .'" dostavlja onA. "To je povsem nemogoče*" od I govori on odločno, kar podere Tončki vse nade. Kavno v tem trenutku potrka nekdo na vrata. Xa poziv vstopi agent. Temu je tekel namazani ježek in ni vzelo mnogo časa pre pričati Petra, da je Šivalni stroj potreben, sosebno, komu agent še ponudi ugodnost, da on založi pr vo naplačilo za Petra, kar on lah ko pozneje v obrokih poplača. • • w S šivalnim st ret jem pa še ni konca naskokov na IVtrovo ban čno vlogo. Tončka vsa ekonomič na jo spravlja v vedno nevarnost, kadar neinore / N'adlopinim za l sliižkom izhajati. In to se kaj po gosto dodaja, ker je vedno kaj treba. Peter pa ostane trdovraten in Tončka mora odnehati. Pa približa se sezona praznikov in Tončka hoče svojemu Petni na praviti veselje, ga iznenaditi z bo žičnim darileem. Toda kako? Kje vzeti denar? Zopet in zopet i«'.1 hodi na mar Petrova bančna vlo ga. Iz te za d repe ji>j pomaga a gent s fonosjrafom. ki zahteva za prvo naplačilo samo j eden dolar, ostanek pa v tedenskih obrokih malenkost 25 eentov. Zajedno so dogovori tudi Nadloga z drugim agentom glede srebrnega jedilne ga orodja. Tn ko slednjič vendar pride zaželjeni Božič, je Tončka dvakrat srečna. I'o božiču uvidi mlada ženica, da jej jo od sloj še težje izhajati z moževim zaslužkom. A vso bi še zmagala, da no pride Peter neko pa dne domov z žalostno novico, da jo izgubil delo. Oba so le predobro zavesta nju nega resnično žalostnega položa ja: štirih kolektarjev in povrh še hišnega posestnika. Posebno po pari ta vest Tončko, toda lVtcr jn tolaži, da bo koj drnpo delo iskal, apentjo bodo malo počakali za te denske obroke in po časi bodota vse z varčnostjo dohitela. Hišni pospodar pa se bode dal istotako potalažit dokler no dobi dola. Prihodnjega pondeljka se agen tje običajno izglase, t'-r Tončki o bljubio, da hočejo počakati do drnzepa pondeljka. toda dalje ne morejo. Ko pa pride drupi pondc ljok. Tončka drhte izpove, da se možu se ni posrečilo dobiti dola, pač pa ima mnogo upanja v nasle dnji teden, ker mu je v več krajih delo obljubljeno. Agent jo se sieer zadovoljijo s to izjavo, toda zabi čajo zajedno, da vzorno naslednji pondeljek blago, ako no dobe o brokov. In hišni posestnik? Ta je tudi namigaval, da ju požene na cesto, ako ne dobi stanarine. Tončka obvesti moža o vsem pretečem, naplašajoč, da morata dvigniti bančno vlogo, ako hočeta rešiti domovanje. Toda Peter je mnenja, da jima s petimi dolarji ni nič pomagano, da naj ostanejo tam kjer so najpride makari naj huje; potom hočeta z nova začeti, kadar dobi delo. Ko se tako pondeljek /jiovh bli ža, naroči lVter Tončki nuj vrata skrbno zaklone in nikomur neod pro; naj okna /.astre iu se niko mur neogla-si. Sam pa potihoma skozi zadnja vrata odhaja, da bi tra nihče ne videl, na lov za de lom. Agentje prihajajo, trkajo in zopet odhajajo brez vspeha, mi sleč, da ni nikogar doma. To se potem ponavlja vsak dan iu ves teden. Ona trepeta dan in noč, on |»a plaz.«'«" skrivoma odhaja in prihaja. • • * Nekega prihodnjih dnij prisluh, kuje Tončka pri zaprtih vratih, j kako vsi štirje ngentje navade na njena vrata, nato pa se podajo pred hišo. kjer <<V"nžeiii vgihljejo. kaj jim je vkreniti. Urez dvoma kujejo kak načrt, vsaj tako se do zdeva njej. N'a veeer zopet izporori dnevne' ; dopodljaje 7. apcnti svojemu mo žu. ki jo znova pomiri, tla se ti ne bodo upnli v njepovej odsotnosti kaj hudetra uprizoriti. Toda. ko so odpravi prihndnepa jutra /oprti tihotapski za delom, ca vendar-h* zaskrbi, kaj nameravajo, Tskanjp dola ni nobenemu de laven prijetno, in tudi Xadloeo t epa dne kar nie ne veseli soseb no. ker tra mnei misel na dom. Slednji," se odpravi domov, ker j«*, bilo vse iskanje brez vspelia. T«»J pot mu ni bilo ve<" treba skrivoma! skoz zadnji vhod Komaj zavije okoli voela v bližini doma. že o-j pazi Toneko pred hišo svojeiraj stanovanja s svožnji posteljino irt| |drncfo njemu dobro znano pritlja-j so. Mimo idoei se vstavljajo ter sočutno popraštijejo po nezpodi. toda ravno tako zopet odhajajo, ko zvedo neredko novieo. Mueen prizor sledi. Toneka vsa zheeann in obupana priene znova iokati in jadikovati ko za tried a [ Vetra. V pretreanih stavkih mu, pripoveduje, kako so prišli asren tje z voznikom, vlomili vrata in nobrali vse. kar jej je bilo tako ljubo in draco. Xadlosra. ki se sam koma i sol zam brani ie tolaži: "Nikar ne plnkai in nikar se ne muči!" Stra«tno jo ohiame. v objemu na iei odnade izza nedrii m^i iVniiziea P.Ma ie to—Iwn'na knji I ?iea Petra Nadloee z njegovo ban I eno vlotro. Nadziranje samega sebe. Vsakdo ima pravico, urediti svoj način življenja, kakor mu u gaja. ampak v mejah postave. V veliki množici ljudi pride na vrhi tisti človek, ki je vstanu nadzirati samega sebe, to je, pokorjavati; svoje želje svojeiuu razumu. Raz um mu veleva, ila je zmeren v je di. pijači, uživanju: v slučajih ne razpoloženja mu veli, takoj iskati pomoči. Najnavadnejči prestopki ljudski so proti prebavnemu u stroju. Razum vam pravi, da zač nite takoj uživati Trinerjevo ame riško zdravilno grenko vino. to iz borilo zdravilo za neprebavnost in slabost. Uživati bi pa moral vsa kdo bržko zapazi promeno v slasti ali druge znake slabe prebave. Po leti bi ga morala imeti pri roki vsaka gospodinja. V lekarnah. Jos. Triner. filfi—622 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. Valentin Potisek Toči v»c, goatilui podrejene piiač* tnae priporoča rojakom u obilen ohiak I'imtreiba točna in aolidna. gostilničar 1237-lst St.. La Salle, Ml POZOK! POZOR! Ste že brali povest Jungle? Jugosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki .jo izha jala pol drugo leto v " Proletnreu" v LEPO VEZANI KNJIGI. Knjiga ho obsegala nad 4»H( strani zanimivega etiva iz. amor. de lavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po zna nem antorju Cpton Sindairu, ki je dal dovoljenje za slovenski pre vod. Jungle" je največji roman 20. stoletja!!! Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da v pošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina <"••• hi bilo prepoz.no. Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri npr. Proletarea, 587 So. Center Ave., Chicago, 111. I }/A r/ /^\ | J I M»go/e kdo miali, da v Chiragi ni dobiti I V/Z-iV/ ly . tacega mesa kot v stari domovini. Ampak t« |»* 7 llUtt.l ! Pri meni se dobi: domačo klobase, domače suho meso, tlve kokoši čiste kokoši in meso vse vrste. < ■ no najnižje, bl.-igo najboljr. MIHAEL LACKOVIČ, :t7ti W. 3«th St., Chicago. Slovencem in Hr vatom! naznanjamo, d* izdelujemo raanovratne ^ po najnovejšem kroju. Unijeko delo; trpetno in li&no ' V zalogi imamo tudi razne druge potreb&čine, k »pa. daji v delokrog opravo — oblek. Pridite in oglejte ai naio izložbo. 7. vs»*m apoitova.iljem Ob počitnicah, ko ste doma, je najlepša prilika za fotografiranje družine ali otrok. izkušeni iotogratist izvršuje za primerno ceno naj boljša dela. X Pojdite tje. 39IJ9J BLLE ISLAND AVE., CHICAGO, TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klob-ike, srajce, krava te, ovratnike ali druge potrebne leči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK. SEST T.Z, f i ZEMANOVO "GRENKO VINO", f je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJ1V LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatr& je izdelan« iz zdravilnih zelišč tatran skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B7P M AN 777 *1p°r/ Street, • Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele !5RI1*fftlRANJE Ozdravim vsacega, kdo» trpi na Varicoeeli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zasiru^'enje, živčne nezmožnosti, vode nico in bolezni tičočih se mo/.kih. Ta prilika jo dana tistim, ki »o izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, po kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikoi brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspeSno. Za nevspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vodo. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejSo metodo. . ...2enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupi j en je in vse drugo kožne bolezni kakor priWe, ture, garje, otekline.—Močni tok ia druge bolezni. PreiSče tn svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK 8T„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lako St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovicc, mineralne vode in raz nih neopojnlH pijač. iJ-84 St. Tel. Canal 140! DR. F. J PATERA Ordinuje: na aevromp. voglu Ajhland In Milwaukee Aye. od 12. do 3. ure popold., od 7. do 8. ure zvečer pa ob torkih in petkih. Telefon HaymoTket 50.