Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 20, 1909, Image 3

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 20, 1909, Image 3',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-3.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-3.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-3/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-3/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.8 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 20 July 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-3/>

Newspaper Page Text

»kar:
IOVINA, TI SI KAKOR
ZDRAVJE!"
jst let in dalj ni videl Gju
^moviue.
ko, krepak in zdrav, delu in
IPjan. se je bil napotil v
_ D*"l» je našel. «reče ne veli
pieia so mu bil;» široka, pa je
Kg bn-ni«'. kakor nm gu je Bog
Eiil.
IK
L jn oiidod. je «»pil v veliko
joifo kraj velikega mesta ter
petni tam petnajst let in dalj.
|r»j. ko m- .!<• danilo, je šel v
§*nk-i>. zvečer i se je mračilo,
jel ii tvornice: belega dne ni
Iriel. In vselej kadar se je vru
ji troruice, je bilo njegovo tc
* trojr kapelj krvi siromašne
eno kapljo so popi 1 i silni stro
druga kaplja s.- je izgubila v
nem prahu, tretja se je ra/.to
ii t žganju.
»koč, k<> j«- < J11 r.» baš vzdignil
»ko. da bi .-i obrisal z rokavom
K od čela. s<> nenadoma zaple
ti »troji pred njim, kakor da so
■reli, tud: .'Ti s.- j.. /a\ rtel
»olobarju mi k., je i<oklekuil na
|ti.M je izlila iz njegovih u^t črna
i "Kaj se je zgouuo ; ju vpra
U tovariša.
("Konec je, prijatelj, konec!" je
jljovoril tov;iriv "Kmalu, /.ili >e
It, boš počival!"
"Kako da je konec! Kako da bi
učivalf"
"E, prijatelj, petnajst let in po
B ka-plje na diui. po tri kaplje
tri. . . ni šala! Tudi ja/. pojdem
i teboj, vsi pojdomo — kdo bi
i {meril! Delal si, dodelal, pa
*ril"
"če je treba umreti, bom ubo
II" je rekel (.»juro m je sei a
i ni več vrnil v tvornico.
Dokler je delal, ni čutil in ni
hmfelil, kako je vrela iz telesa
uada moč v /mirom tanjšem cur
ki Ztlaj je sedel brezdelen na
■itelji. pa je bil nenadoma ves
hden in je spoznal, da je izžet in
■dloien starec. In hudo se mu je
itorilo pri srcu.
r'Glej, Ujuro!'' je pomislil.
"Tako si delal petnajst let in
dilj, nisi videl belega dne, ne užil
laelja: zate ni bilo praznika, ja
U izkopana bo tvoj praznik in
troj počitek!"
Tisti večer je slišal, kako so iz
bije, iz domovine zalmeale Sume.
"V pomladnem viharju me po
pravljajo!" ga je izpreletelo vse
lo srca.
In je takoj povezal eulo in se je
»pravil na pot. Dolga je bila pot,
tri dežele je premeril erni Želez
niki voz. Ko se je belilo tretje
Btro, je zadel Gjuro culo preko
lune in je stopil iz voza.
f Komaj se je doteknila noga roti
li zemlje, je vzkipelo v njem in
lugralo, kakor mlado življenje.
I "Petnajst let in dalj te niso
Hodile moje osirotele oči, mnjka !
'...Pozdravljeno, ti polje neizmer
no. blagodi.šeče... pozdravljena,
ion osna Suma, do neba pojoča...
ji od srea pozdravljen, moj rodni
baj. ki se beliš na zelenem brdu!'
Kje bolezen? Kje utrujenost?
Ogenj se je povrnil v oči, moč je
f*kipela v prsih.
"Blagoslavljena, zahval jena,
Kka domovina ... ti rodnica,
pniljena pro porod ni ca!"
Z veselimi koraki je stopal v br
io. Xa klancu mu je prišel napro
ti sosed, mlad fant nekoč, zdaj
6ož brkat na mrk.
"He. Jovo!" je vzkliknil Gju
n>.
i Sosed je molčal.
"Kaj nie ne poznaš več? G j uro
•em!"
i "Gjuro? Kateri fi.juro?"
[ "Petnajst let in dalj . .
r "Glej, tisti Gjuro . . . Iludo si
■e iz.pr.-nu-1 ul 1hi1.hi ^i in suh; rod
toa mati to ne bi spoznala!"
Gjuru je segla žalost v srcc.
Pod seloni je srečal drugega so
*da; t ml i rugi sosed ga ni spo
ttal.
r "Tisti Gjuro, praviš? l'a čemu
•e vračaš zdaj, iz nemških de
fclt"
"Da l)i umrl v domovini."
"Ali
veliko prislužil tam?"
"Bolezen sem prislužil."
k "Baš dovolj za smrt. . . Kako
bos živel, ko nimaš ne koče, ne
Polja, in tudi že kmalu ne rok?"
Gjuro je povesil glavo.
, "E, pa kako . . .!"
> "Nemški deželi si dni življenje,
domu pa si prinesl smrt. Gjuro!"
žalosten jo Sel Gjuro dalje.
■ "Kam bi?" je pomislil. "V šu
»o pojdem. med tujce in žganja
*je. . tudi sam tujec v domovi
ni in skrunež njen!"
Srečal je tretjega soseda in
povesil glavo preti njim. še predno
ga je ogovoril.
"1'a kam zdaj, O juro T" je vpra
šal sosed. "Siromaki smo in težko
je hraniti človeka, ki je v tuji de
želi potrosil mladost!"
J "V Sumo pojdem!"
"Kako š vuiuof Saj komaj sto
jiš preti menoj, kakor si! Ne, v
šumo ne pojtleš, niti na polje, tem
| več na gorko slamo!"
Gjuri se je zdelo, da nosi ka
' men na hrbtu. Truden je bil in je
sedel kraj poti na culo, da bi po
čival.
Pobral je s poti grudo prsti in
' j<> je pobožal / dlanjo, kakor lice
otroku.
"Žemljica, majka. . .1"
' Solza je padla na grudo; takrat
' je bil (ijurov oliraz vel in mrtvaš
ki, kakor obraz starca, sedečega
pred jamo, zanj izkopano.
Dolgo je počival C!juro, in ko,
je vzdignil glavo, so stali sosedje
preti njim.
"Tako je. Gjuru: ne bomo ti
kratili gt>rke slame, tudi kruha
ne: in tudi ti ne bomo očitali, Gju
ro. da ne žanješ. kjer si seial. . .
Pozdravljen nam!''
G juro je vstal.
| "Ljudje božji. bratje, domovi
no som imel in zdravje; ko sem iz
gubil uboje, so izpregledale moje
oei in so videle, da sem imel zdra
vje in domovino . . . Pokažite mi,
bratje, kje je jama, zame izko
pana!"
Truden je bil in je legel v hlev
ust gorko slamo in je zaspal in se
iii več predramil . . .
PETRA NADLOGE BANČNA
VLOGA
Iz angleščine poslovenil Ivan Mol-!
dini.
(Konec.)
Nekega opoldne omeni Tončka
pri obedu, da se je i/.glasil uek a
gent s šivalnimi stroji. Pri ti o
poninji skrbno opazuje Nadlogo,
kak utis bode napravila nanj nje
na novica. Toda Peter se nezmeni
za zadevo in jo kar presliši. Ženi
ca seve, ki jo je agent do dobra
poučil., kako naj apelira na moža,
češ: če ne bo nič pa tako vkreni
te, da pridem jaz sam žnjim v po
govor, še ueobupa. Poskuša mu
tedaj dopovedat, da je šivalni
stroj kos pohištva, da se izplača
sam, a ko se na njem doma šiva,
mesto dajati drugim šivat itd.
Računala je, da t.iko praktičen
mož, kakor njen Peter nemore od
reči nikdar kaj tako koristnega,
kakor je šivalni stroj, ki se sam
izplača z delom na njem doma.
In res, čim dalje čeblja, toliko
pozornejši postaja Nadloga.
"Kolikšni pa so obroki?" vpra
nji slednjič.
"Samo jeden dolar na teden,"
zatrjuje Tončka, "in to svoto lah
ko dvakrat na teden prihranim s
strojem."
"Kolikšno pa je prvo naplači
lo?" vpraša vnovič Peter. S tem
| vprašanjem jo spravi ob ves po
Itum. In že si v duhu očita, zakaj
ni vso zadevo prepustila zgovor-,
nemu agentu; a bilo je že prepo
zno, sedaj velja pogum. "Pet do-j
larjev je prvo ni plačilo," odgo-1
i vori malo bojazljivo.
"Toda, kje naj dobiva teh pet
dolarjev?" oporeka Nadloga,
j Sedaj se zavč Tončka, da je je
dini in posledni trenutek dobiti a
li izgubiti igro. Zavedala se je,
svoje moči nad Petrom natančno,
zato poseže po tistem sredstvu, J
ki ženam vedno pomaga v boju
proti možem, ako so te pri kraju,
| s svojo diplomacijo. Postavi se po
robu. ter zaviha svoj itak zavihani
I nosek. V tej jezi pa se zdi Petru
so veliko lepša, kar njemu pogum
samo jemlje, njej pa obratno po
gum daje, in zmaga je gotova.
• •
*
Začuden jo gleda Peter, zaseže
jo okolu pasu in strastno objame.
Tončka pa se mu izvije: "Pusti
me i"
"In kaj je vendar na robe?" jo
izprnsuje Peter Ijnbezujivo
"Jaz hočem šivalni stroj." od
vrne ona bolj sama za-se.
"Ali kje naj vzatneva prvo na
plavilo pet dolarjev!" protestira
Peter.
"Kaj res nemoreva rabiti onih
| pet dolarjev na banki .'" dostavlja
onA.
"To je povsem nemogoče*" od
I govori on odločno, kar podere
Tončki vse nade.
Kavno v tem trenutku potrka
nekdo na vrata. Xa poziv vstopi
agent. Temu je tekel namazani
ježek in ni vzelo mnogo časa pre
pričati Petra, da je Šivalni stroj
potreben, sosebno, komu agent še
ponudi ugodnost, da on založi pr
vo naplačilo za Petra, kar on lah
ko pozneje v obrokih poplača.
• •
w
S šivalnim st ret jem pa še ni
konca naskokov na IVtrovo ban
čno vlogo. Tončka vsa ekonomič
na jo spravlja v vedno nevarnost,
kadar neinore / N'adlopinim za
l sliižkom izhajati. In to se kaj po
gosto dodaja, ker je vedno kaj
treba. Peter pa ostane trdovraten
in Tončka mora odnehati.
Pa približa se sezona praznikov
in Tončka hoče svojemu Petni na
praviti veselje, ga iznenaditi z bo
žičnim darileem. Toda kako? Kje
vzeti denar? Zopet in zopet i«'.1
hodi na mar Petrova bančna vlo
ga. Iz te za d repe ji>j pomaga a
gent s fonosjrafom. ki zahteva za
prvo naplačilo samo j eden dolar,
ostanek pa v tedenskih obrokih
malenkost 25 eentov. Zajedno so
dogovori tudi Nadloga z drugim
agentom glede srebrnega jedilne
ga orodja. Tn ko slednjič vendar
pride zaželjeni Božič, je Tončka
dvakrat srečna.
I'o božiču uvidi mlada ženica,
da jej jo od sloj še težje izhajati
z moževim zaslužkom. A vso bi še
zmagala, da no pride Peter neko
pa dne domov z žalostno novico,
da jo izgubil delo.
Oba so le predobro zavesta nju
nega resnično žalostnega položa
ja: štirih kolektarjev in povrh še
hišnega posestnika. Posebno po
pari ta vest Tončko, toda lVtcr jn
tolaži, da bo koj drnpo delo iskal,
apentjo bodo malo počakali za te
denske obroke in po časi bodota
vse z varčnostjo dohitela. Hišni
pospodar pa se bode dal istotako
potalažit dokler no dobi dola.
Prihodnjega pondeljka se agen
tje običajno izglase, t'-r Tončki o
bljubio, da hočejo počakati do
drnzepa pondeljka. toda dalje ne
morejo. Ko pa pride drupi pondc
ljok. Tončka drhte izpove, da se
možu se ni posrečilo dobiti dola,
pač pa ima mnogo upanja v nasle
dnji teden, ker mu je v več krajih
delo obljubljeno. Agent jo se sieer
zadovoljijo s to izjavo, toda zabi
čajo zajedno, da vzorno naslednji
pondeljek blago, ako no dobe o
brokov. In hišni posestnik? Ta je
tudi namigaval, da ju požene na
cesto, ako ne dobi stanarine.
Tončka obvesti moža o vsem
pretečem, naplašajoč, da morata
dvigniti bančno vlogo, ako hočeta
rešiti domovanje. Toda Peter je
mnenja, da jima s petimi dolarji
ni nič pomagano, da naj ostanejo
tam kjer so najpride makari naj
huje; potom hočeta z nova začeti,
kadar dobi delo.
Ko se tako pondeljek /jiovh bli
ža, naroči lVter Tončki nuj vrata
skrbno zaklone in nikomur neod
pro; naj okna /.astre iu se niko
mur neogla-si. Sam pa potihoma
skozi zadnja vrata odhaja, da bi
tra nihče ne videl, na lov za de
lom. Agentje prihajajo, trkajo in
zopet odhajajo brez vspeha, mi
sleč, da ni nikogar doma.
To se potem ponavlja vsak dan
iu ves teden. Ona trepeta dan in
noč, on |»a plaz.«'«" skrivoma odhaja
in prihaja.
• •
*
Nekega prihodnjih dnij prisluh,
kuje Tončka pri zaprtih vratih,
j kako vsi štirje ngentje navade na
njena vrata, nato pa se podajo
pred hišo. kjer <<V"nžeiii vgihljejo.
kaj jim je vkreniti. Urez dvoma
kujejo kak načrt, vsaj tako se do
zdeva njej.
N'a veeer zopet izporori dnevne'
; dopodljaje 7. apcnti svojemu mo
žu. ki jo znova pomiri, tla se ti ne
bodo upnli v njepovej odsotnosti
kaj hudetra uprizoriti. Toda. ko so
odpravi prihndnepa jutra /oprti
tihotapski za delom, ca vendar-h*
zaskrbi, kaj nameravajo,
Tskanjp dola ni nobenemu de
laven prijetno, in tudi Xadloeo
t epa dne kar nie ne veseli soseb
no. ker tra mnei misel na dom.
Slednji," se odpravi domov, ker j«*,
bilo vse iskanje brez vspelia. T«»J
pot mu ni bilo ve<" treba skrivoma!
skoz zadnji vhod Komaj zavije
okoli voela v bližini doma. že o-j
pazi Toneko pred hišo svojeiraj
stanovanja s svožnji posteljino irt|
|drncfo njemu dobro znano pritlja-j
so. Mimo idoei se vstavljajo ter
sočutno popraštijejo po nezpodi.
toda ravno tako zopet odhajajo,
ko zvedo neredko novieo.
Mueen prizor sledi. Toneka vsa
zheeann in obupana priene znova
iokati in jadikovati ko za tried a [
Vetra. V pretreanih stavkih mu,
pripoveduje, kako so prišli asren
tje z voznikom, vlomili vrata in
nobrali vse. kar jej je bilo tako
ljubo in draco.
Xadlosra. ki se sam koma i sol
zam brani ie tolaži: "Nikar ne
plnkai in nikar se ne muči!"
Stra«tno jo ohiame. v objemu
na iei odnade izza nedrii m^i
iVniiziea P.Ma ie to—Iwn'na knji
I ?iea Petra Nadloee z njegovo ban
I eno vlotro.
Nadziranje samega sebe.
Vsakdo ima pravico, urediti
svoj način življenja, kakor mu u
gaja. ampak v mejah postave. V
veliki množici ljudi pride na vrhi
tisti človek, ki je vstanu nadzirati
samega sebe, to je, pokorjavati;
svoje želje svojeiuu razumu. Raz
um mu veleva, ila je zmeren v je
di. pijači, uživanju: v slučajih ne
razpoloženja mu veli, takoj iskati
pomoči. Najnavadnejči prestopki
ljudski so proti prebavnemu u
stroju. Razum vam pravi, da zač
nite takoj uživati Trinerjevo ame
riško zdravilno grenko vino. to iz
borilo zdravilo za neprebavnost in
slabost. Uživati bi pa moral vsa
kdo bržko zapazi promeno v slasti
ali druge znake slabe prebave. Po
leti bi ga morala imeti pri roki
vsaka gospodinja. V lekarnah.
Jos. Triner. filfi—622 So. Ashland
Ave.. Chicago, 111.
Valentin Potisek
Toči v»c, goatilui podrejene piiač*
tnae priporoča rojakom u obilen ohiak
I'imtreiba točna in aolidna.
gostilničar
1237-lst St..
La Salle, Ml
POZOK!
POZOR!
Ste že brali povest Jungle?
Jugosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki .jo izha
jala pol drugo leto v " Proletnreu" v LEPO VEZANI KNJIGI.
Knjiga ho obsegala nad 4»H( strani zanimivega etiva iz. amor. de
lavskega življenja.
Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po zna
nem antorju Cpton Sindairu, ki je dal dovoljenje za slovenski pre
vod.
Jungle" je največji roman 20. stoletja!!!
Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo
naročiti knjigo, da v pošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina
<"••• hi bilo prepoz.no.
Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri npr. Proletarea,
587 So. Center Ave., Chicago, 111.
I }/A r/ /^\ | J I M»go/e kdo miali, da v Chiragi ni dobiti
I V/Z-iV/ ly . tacega mesa kot v stari domovini. Ampak t«
|»* 7 llUtt.l !
Pri meni se dobi: domačo klobase, domače suho meso, tlve kokoši
čiste kokoši in meso vse vrste. < ■ no najnižje, bl.-igo najboljr.
MIHAEL LACKOVIČ, :t7ti W. 3«th St., Chicago.
Slovencem in Hr vatom!
naznanjamo, d* izdelujemo raanovratne
^ po najnovejšem kroju. Unijeko delo; trpetno in li&no
' V zalogi imamo tudi razne druge potreb&čine, k »pa.
daji v delokrog opravo — oblek.
Pridite in oglejte ai naio izložbo.
7. vs»*m apoitova.iljem
Ob počitnicah,
ko ste doma, je najlepša prilika
za fotografiranje družine
ali otrok.
izkušeni iotogratist izvršuje za
primerno ceno naj boljša dela.
X Pojdite tje.
39IJ9J BLLE ISLAND AVE., CHICAGO,
TELEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO 1883.
Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klob-ike, srajce, krava
te, ovratnike ali druge potrebne leči za moške -- za
delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer
lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po
najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK. SEST T.Z, f
i
ZEMANOVO "GRENKO VINO", f
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez
nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJ1V
LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatr& je izdelan« iz zdravilnih zelišč tatran
skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo
želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu
teh najboljših zdraviL
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
B7P M AN 777 *1p°r/ Street,
• Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele !5RI1*fftlRANJE
Ozdravim vsacega, kdo» trpi na Varicoeeli, Strieturi. Dalje
ozdravim nalezljivo zasiru^'enje, živčne nezmožnosti, vode
nico in bolezni tičočih se mo/.kih.
Ta prilika jo dana tistim, ki »o izdali že velike svote
zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, po
kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikoi
brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim
zdravim vspeSno.
Za nevspešno zdravljenje nI treba plačati—le za vspešno.
Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih
in ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajne možke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno. Živčene onemoglosti,
slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vodo. Pljuča, naduho,
Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejSo metodo.
. ...2enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupi j en je
in vse drugo kožne bolezni kakor priWe, ture, garje, otekline.—Močni tok ia
druge bolezni. PreiSče tn svetuje zastonj.
DR. ZINS, 41 SO. CLARK 8T„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lako St.)
Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovicc, mineralne vode in raz
nih neopojnlH pijač.
iJ-84 St. Tel. Canal 140!
DR. F. J PATERA
Ordinuje: na aevromp. voglu Ajhland
In Milwaukee Aye.
od 12. do 3. ure popold., od 7. do 8.
ure zvečer pa ob torkih in petkih.
Telefon HaymoTket 50.

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Image 3 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??