Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 20, 1909, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 20, 1909, Page 4, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.8 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 20 July 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-07-20/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

JUNGLE
Angleški spisal Ucton
Sinclair £ avtorjevim
dovoljenjem prevaja
IvaaKaker.
(Copyright, 1906, l'HJo, by Upton Sinclair.) (Xadaljevauje.)
Sel se je kmalu povrnil. Pripeljal je sabo moža, ki so ga Jur
gisu predstavili kot "sodruga Ostrinskega". Ostrinski je bil mož
majhne postave in dosezal je Jurgisu komaj do ram; imel je upa
dena lica in obraz polu gub; bil je grd in krevljast. Nosil jo dolgo
orno suknjo, na robeh in pri gumbnicah že močno oguljeno. Njegove
oči so bile očividno že slabe; kajti nosil je zelena očala, kar je nje
govo zunajnost delalo nekako smešno. Toda stisnil mu je roko pri
srčno in toplo in govoril je litvinsko. To je Jurgisa ogrelo.
"Ti hočeš kuj več vedeti o socijalizmu?" je rekel. "Dobro, poj
diva na sprehod, kjer se lahko nemoteno pomeniva."
Jurgis je voščil govorniku lahko noč in šel. Ostrinski ga je u
prašal, kje stanuje, da bi ga spremljal v 0110 smer; in spet je moral
Jurgis priznati, da nima doma. Na željo Ostrinskega mu je povedal
svojo zgodbo, kako je prišel v Ameriko in kuj vse je doživel v klavni
cah, kako je njegova družina propadla in kako je postal potepuh.
Kakor malo je tudi mali mož zvedel, stisnil je Jurgisu roko sočut
no in rekel: "Prestal si v življenju mnogo grenkega in veš. kaj je
gorje. Napravili bomo iz Tebe dobrega bojevnika."
Ostrinski je pojasnil sedaj Jurgisu svoje družinske razmere.
Rad bi Jurgisa povabil 11a svoj dom, a ima samo dve sobici in ne mo
re mu ponuditi nobene postelje. Dal bi mu na razpolago svojo last
no, a žena mu je bolna. Pozneje pa, ko je zvedel, da bo moral Jurgis
prenočiti sicer v kaki predveži ali 11a vozu, mu je Ostrinski ponudil
tla v kuhinji, kur je Jurgis hvaležno sprejel. "Morda se bo dalo
urediti jutri boljše", je menil Ostrinski; "kajti mi nikogar naših
somišljenikov ne pustimo na cedilu." Ostrinski je stanoval v okra
ju Ghetto. Stanovanje je obstalo iz dveh sob v pritličju. Eden iz
meti otrok je tiho jokal, ko sta vstopila, in Ostrinski je zaprl duri k
spalnici. Povedal je, da ima tri otroke, najmlajši da je prišel*šele
pred kratkem na svet. Primaknil je v kuhinji dva stola k peči in
prosil Jurgisa, naj ta nered oprosti; kajti v takih slučajih ni dru
gače, da trpi nekoliko tudi gospodinjstvo in red v hiši. Polovico ku
hinje je zavzemala delavna miza, na katerej je ležala razna nedovr-'
šena obleka. Ostrinski je posedal, da je krojač in da izgotavlja hlače.
Domov prinaša cele kupe vrezanega blaga, iz katerega izdelujeta po
tem hlače on in njegova žena. Zasluži pri tem toliko, da ravno živi,
a z vsakim dnem izhaja težje in težje, ker 11111 pešajo oči. "A kaj
bo potem, ko izgubim vid popolnoma?" je zatamal Ostrinski. "O
kakih prihrankih seveda ni govora. 1'ri dvanajst in štirinajsturnem
dnevnem delu more človek ravno toliko zaslužiti, da ne pogine. Ši
vanje hlač ni kdove kaka umetelnost; vsakdo zna to, in tako je plača
vedno slabša. Konkurenčni mezdni sistem se tu uporablja; in če
ii, durgis, hočeš socijalizem razumeti, treba Ti je začeti kar tu. De
lavci so odvisni od delodajalca, in da morejo živeti od danes do ju
tri, tekmujejo med sabo, kdo bo delal hitreje in ceneje. Nikdo ne
more dobiti več od onega, ki dela za najnižjo plačo. Na ta način
so ljudje v večnem boju s svojo revščino za življenje in smrt. To je
"konkurenca", vkolikor zadeva mezdnega delavca. Človeku pa. ki
nam delo plačuje in ki nas le izkorišča, pa se kaže ta konkurenčni
sistem v bistveno drugačni luči. Sicer je le malo onih. ki združeno
vladajo, a njih moč se ne da zdrobiti. In tako je po vsem svetu; po
vsod je človeštvo razdeljeno v dva razreda, ki ju loči nepremostljiv
prepad: razred kapitalistov s svojim ogromnim bogastvom, in prole
tariat, vklenjen v verige suženjstva. Številčno razmerje med kapi
talisti in proletarci je kakor ena in tisoč, toda delavci so nevedni in
brez moči; izročeni so svojim izkoriščevalcem na milost in nemilost
tako dolgo, dokler se ne organizirajo v stranki, — dokler ne po
stanejo "razredno zavedni." Stvar se razvija silno počasi, ker lju
dje so preveč neizobraženi, toda napreduje pa le; to gibanje bi se
lahko primerjalo z lednikom, — ko je enkrat v tiru. ne ustavi ga več
nobena sila. Vsak soeijalist sodeluje pri tem po svojih močeh in živi
v nadi na lepšo bodočnost, ko postanejo vsi delavci razredno zavedni
in odkorakajo na volišče vsi »lo zadnjega moža. da si priborijo bese
do in sedež pri vladi in napravijo potem konec zasebnemu lastni
štvu. To nima nič v sebi' ako je človek sedaj reven in ako je mor
da veliko trpel, — ne sme.se čutiti več nesrečnega, ko sedaj ve. kaki
bodočnosti se bližamo. Tudi če bi je sam ne dočakal, pa je bodo
deležni njegovi otroci, in socijalistu je zmaga stranke tudi njegova
lastna zmaga. Tudi meni je neprestano naraščanje stranke prijetna
vzpodbuda k nadaljnemu neumornemu delovanju. Tukaj v Chicagi
prihajajo k nam trumoma, gibanje raste vidno. Chicago je središ
či? industriji cele dežele, in nikjer niso strokovne zveze (unije) tako
številne kot ravno tu. Toda njih organizacija je delavcem doslej še
prav malo hasnila; kajti delodajalci so se istotako združili, in tako so
se večinoma vse stavke končale doslej za delavce neugodno. Kakor
hitro pa so unije uničene, pristopili bodo ljudje k socijalistom."
ustrinski je razložil Jurgisu organizacijo stranke in pojasnil me
todo. kako se proletariat sam vzgaja.
"Vsepovsod, v vsakem večjem mgstn, Dbstoje krajevne zveze
(klubi), in eelo v majhnih mestih isti sedaj hitro rastejo. Take kra
jevne zveze imajo včasih po več sto članov, in do danes je ustanov
ljenih 1400 klubov s skupno 25,000 člani, kateri vsi prispevajo za
oreanizacijo. Več tisoč dolarjev se je potrošilo v zadnjem boju.
Strankino vodstvo izdaja tednik v angleščini*) in eno izdajo v nem
škem, eno pa v češkem jeziku. Nadalje izhaja v Ohieagi socijalističen
mesečnik, in skrpna založama razdeli vsako leto 1 V-» milijona soci
jalističnih letakov in brošurie. Vse to je sad zadnjih 5 let. Ko sem
jaz prišel v Chicago, še ni bilo o soeijalizmu ne duha ne sluha."
Ostrinski je bil Poljak približno 50 lft. Živel je v Šleziji kot
pripadnik povsod zaničevancga in preganjanega plemena. Udeležil se
je proletarskega gibanja v letih 70. Ostrinski je bil dvakrat v zapo
ru, a takrat je bil še mlad človek in se ni dosti brigal za to. Udeleže
val se je z navdušenjem proletarskih bojev; ravno ob času, ko se
je soeijalizem začel širiti in je postal v Nemčiji politična moč, pa je
odšel on v Ameriko in tukaj začel spet od kraja. "V Ameriki se je
takrat vsakdo smejal že pri sami besedi "soeijalizem", —češ v Ame
riki so vendar vsi ljudje svobodni! — Kakor da bi politična svobo
da lajšala in slajšala mezdno suženjstvo!!" je pripomnil Ostrinski.
Mali krojač je sključeno sedel na svojem lesenem kuhinjskem
stolu, oprt z nogama ob peč, in govoril je šepetajo, da ne bi vzbudil
svojih dragih v sosedni sobi. .Turgisu se je zdelo vse to baš tako ču
dovito kot noeojšni govor. Bil je revež, eden največjih revežev, mo
ril ga je glad in beda mu je čepela za tilnikom, in vendar — kaj vse
sedaj ve, koliko je dosegel in kak junak je! Živelo je še več takih
kot on, — imel je na tisoče sotrpinov, in vsi ti so delavci! Ves ta ču
doviti ustroj so ustvarili njegovi prijatelji; Jurgis je mogel komaj
verjeti; zdelo se mu je prelepo, da bi bilo resnica!
"To jf vedno tako," reče Ostrinski. "Ako se kdo spreobrne k
socijalizmu, obnaša se v začetku kakor obseden: ne more razumeti,
kako da drugi ne pridejo do spoznanja, in domišljujc si, da je v
stanu ves svet spreobrniti v prvem tednu. Polagoma pa le uvidi,
kako teSka. naloga je to. Dobro je, da dohajajo neprestano nove
moči, da ga rešijo iz zagate, v katero kmalu zaide. Prav sedaj boš
imel dovolj prilike, da daš duška svoji gorečnosti; pred durmi so
predsedniške volitve, in vsepovsod se že govori o njih. Vzel Te bom
sabo na prihodnjo sejo", nadaljuje Ostrinski. "ki se vrši v naši dru
štveni dvorani, da Te vpeljem; sprejet bofi potom v stranko. Pri
•) Sedaj je že dnevnik. —
Opomba prelag.
jspevki znašajo 5 centov na teden; vsakdo pn, kdor tega ne zmore, je
od vplačil oproščen. Socijalistično stranko vodijo in upravljajo čla
ni sami; vsi so si med seboj enaki iu istopravni."
Vse to je pojasnil Ostrinski. Tudi strankina načela. Glavno na
čelo je stranki po vsem svetu: "Nobenega kompromisa!" Ako je iz
voljen socijalni demokrat v upravo, glasuje pač z drugimi vred za
•vsako zakonsko določbo, ki je v prid delavstvu: toda nikdar ne sme
pozabiti, da pomenjajo te neznatne privolitve, naj se že imenujejo
kakorkoli, le malenkosti v očigled velikanskemu smotru, ki si ga je
postavila stranka za svoj končni cilj. Ako bo naraščalo socijalistič
no gibanje v Ameriki v istem razmerju, kot narašča v zadnjem času,
potem trenotek ni več daleč, ko bomo govorili važno in odločilno be
sedo pri vseh vladnih ukrepih." Ostrinski nekoliko poniolči in po
ltem'nadaljuje: "Sccijalisti so organizirani v vsakem omikanem na
rodu; to je mednarodna stranka, največja, ki jo je svet kedaj videl.
Šteje okrog trideset milijonov pristašev in približno osem milijonov
j volilcev. Prvi soeijalističcn list je izšel na Japonskem, in prvi socija
lističen poslanec je bil izvoljen v Argentiniji. Na Francoskem je
mnogo socijalistov v državnem zboru, istotako v Italiji in Avstriji,
in tvorijo nekak protiutež napram vladni sili. V Nemčiji je znašalo
število soeijalističnih volilcev več kot tretjino vseli oddanih glasov.
Vse druge stranke in vse moči so se proti njemu združile. Ne liasni
lo bi nič proletarijatu", je pravil Ostrinski. "ako bi se socijalisti
enega naroda uprli in vzdignili čez svojo vlado; kajti ta narod bi
podjarmila potem vojaška sila drugega naroda. Vsledtega je neob
hodno potrebno, da je socijalistično gibanje svetovno, razširjeno čez
ves svet: tvoriti mora moč, ki je v stanu podeliti vesoljnemu človeš
tvu svobodo in enakost. To je nova vera človekoljubja, ali če že ho
češ ostati pri starem, uresničenje prvotnega krščanstva, ker se v tej
novi veri udejstvuje do pičice vse ono. kar je učil Kristus."
l*ra je minila že davno polnoči, ko sta moža še sedela v živem
pogovoru. Za Jurgisa je pomenjalo vse to nov čudovit svet v kralje
stvu mišljenja, nekak čeznaraven evangelij, ki obeta ljudem nepo
znano srečo. Štiri dolga leta je taval v temi, begal okrog po pusti
njah in golili puščavah —: zdaj nakrat pa ga zgrabi neka roka, dvig
ri" ga kvišku in ga postavi na visok hrib. od koder more pregledati
ves svet, — opaziti poti sabo vijugaste ceste, po katerih je hodil
zgubljeno. — zazreti močvirje, v katerem je tonil, — videti skriva
lišča divjih roparskih živali j. ki so planile po njem. Svojih žalost
nih izkušenj ni bilo treba Ostrinskemu pojasnjevati. Po .lurgisovem
(mnenju imajo klavničarji isto osodo. — dokler mu Ostrinski ne raz
| loži, da so povzročitelji velike mesarske stavke oni sami. Ti ljudje
reprezentirajo ogromen združen kapital, ki zdrobi sleherno opozici
jo. ki s«- roga vsem obstoječim zakonom in ropa ljudi do kosti. Jur
gis se je spomnil na trenotek, ko je prišel prvič v klavnice in gledal,
kako so klali in morili prešiče, in ko je odhajal, se je štel srečnega,
da ni ena izmed onih tako neusmiljeno trpinčenih živalij. Njegov
lovi znanec pa mu je povedal, da on ni bil svojim gospodarjem klav
nica r jeni v gotovem smislu nič druzega. Kar so hoteli od svinje, je
bil le dobiček, in to isto so hoteli od delavca in vsega ljudstva. Kaj si
o tem misli svinja in kaj trpi. to ne pride v poštev, in z delavcem je
; natančno tako. Tako je vsepovsod na svetu, najslabše pa še v klav
nicah, — to pride menda od klanja, ki človeka posumvi in podivja.
Istina je. da se klavničarji niti najmanje ne vznemirjajo, ako pogine
v njihovi službi tudi na stotine človeških življenj. Kedar se Jurgis
seznani enkrat s socijalistično književnostjo, kakor namerava, da se
hitro o vsem pouči, kar je doslej zamudil, — tako se mu bo pokazal
mesarski trust v popolnoma drugi luči, in spoznal bo. da je vsepo
Ivsroil isto: vtelesenje najbolj umazane in najbrezsrčnejše lakomnosti,
j To je pošast s tisočerimi žreli in tisočerimi kopiti, ki vse pomandrajo.
Primerjati bi se dal roparski ladiji na oceanu trgovine, ki izobesi
črno zastavo pogina in napove vojno vsej civilizaciji. Tatvina in
korupcija so njegovo orožje. V Chicagi ni mestna vlada nič druzega
nego ena od podružnic tega mogočnega trusta. Kradel je na bilijone
ton vode, narekoval sodnijam kazni za neubogljive stavkarje in pri
silil župana, da ni uveljavil stavbinske postave. Kapital je imel v ro
kah moč. da je zabranil nadzorstvo in pregledovanje mesnih izdelkov
iti ponarejal vladna poročila. Poteptal je določbe o zavrnitvi po
kvarjenega mesa. in če se je preiskava zažugala, je sežgal svoje knji
ge. kriminalne uradnike pa odposlal ven. V trgovskem svetu je po
doben vrtineastemu viharju, ki odnese s pozorišča vsako leto na ti
soče drugih trgovskih podjetij in goni ljudi v blaznost in samomor.
Nižal je samovoljno cene živini, da uniči živinorejo, od katere so
živele eele države. Uničil je na tisoče samostojnih mesarjev, ki so se
branili prodajati njegove izdelke. Kazdelil je deželo na okrožja,
določil mesu trdne cene za vsako okrožje posebej, imel v svoji lasti
vse ledene vozove, in določal uvoznino za ku^etnino. jajca,
sadje in sočivje. Z milijoni dolarjev, ki se stekajo vsak
dan v njegov žep. lahko kontrolira tudi druga podjetja. Železnice,
plinarne, elektrarne, vsa usnjarska industrija, žitna trgovina. — to
vse je v njegovih rokah. Ljudstvo je nepopisno razkačeno radi teh
roparskih manipulacij. — a nikdo ne ve. kako bi se temu prišlo na
kon«-. Naloga socijalistov je torej, da poučijo in organizirajo ljud
stvo in da pripravijo svoje ljudi za boj in na ono dobo. ko pridejo
na krmilo in vzamejo vladne vajeti sami v roke. da potem vodijo in
izkoristijo veliki stroj, nazvati "mesarski trust". Porabili ga bodo v
to, da preskrbe ljudstvo z živežem, a ne da hi si ž njim kupičila bo
gastva tatinska drhal maloštevilnih zasebnikov. —
Bilo je že proti jutru, ko se je vlegel .Turgis na kuhinjska tla v
stanovanju Ostrinskega. in vendar še ni mogel zaspati celo uro. V
duhu je že videl korakati armado bednih siromakov klavniškega o
kraja v staje in tvorniec ter jih prevzeti v svojo izključno posest.
Podpisana se priporočava
Slovencem za mnogobrojen o
bisk, ker imava na razpolago
dobrogostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center At Chicago, III.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne
in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 47fi Chieapo. Tli
POZOR! POZOR!
SLOVENSKA SOCIJALISTICNA ORGANIZACIJA
v Chicagu,
priredi prvo nedelfo v augustu svo| |
Izlet in basket Piknik 1
v Riverside.
Karo vozijo: Blue Isl. Ave., trnnsfer na loth Ave. in Lyons; Ogiloi
Ave., 12th kara in 22 knru vozijo vse <lo Lyonsa. Vse kare «lajo
transfer, s kterim »e pripelje v Riversiile. 1'ozoriSče, piknik ho pri treki,
v gozdu, kjer je mala hišica.
Ooilbe, piv* in pečenke no bo manjkalo.
Pristop k udeležbi samo $1.00. Pečenka in pijaea prosto.
Tfketi 741 mleW.lio se dobe pri Kr. Mladiču, pri rotokarju in pri
t'ehn v gostilni.
Če svetujemo s poskusu jo sve
tovnoznanega "Anker 1'ain Ex
peller", jo to utemeljeno. Njego
vo izvenredno ime, ki gre čez cel
svet je pripisati 1«' njegovi uspeš
nosti proti prehlajenju. Samo 25
in 50e. steklenica.
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z me
šanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
G.Vokiiuii
559 W. 18 St.
Chicago.
Popravlja dtž
iiike iu pipe po
primernih ce
nah.
POZOR!
Kadar te brijete stopite vedno v
brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO, ILL.
' Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlaž
nosti se ubranijo dolgotrajne
mu bolelianju zareumatizmom
in neuralgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV
Sidro Pain* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To
zdravilo odgovarja zahtevam
nemških zakonov in ima ne
oporekljiv rekord tekom 35
let.
V vneh lekarnah, 25
in 50 centov, ali pa pri
izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York.
Joseph Kratki
575 W. 17tHSt.. Chicago. m 1
(izdelovalec najfinejših cij
vsake vrste.
Xa debelo in dr< lino.
Sveži kruh in fino pecivo dobit«
v hrvatsko slovenski pekarai j
Curiš i R&d&kovti
623 So. Throop Street
Vozi tudi na «lom CHI Old
| POZOR! SL0VE1NCI! POZM
SALOON
s moJernim keetjiščtn
S v t re pivo v sodčkih in bvtdM
in druge raznovrstne pijače ter n»y
stnodke. Potniki dobe čedno p
čiičc za nizko ceno.
Postrežba točna in lzborav
Vsem Slovencem in drugim 8)ort^
*e toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
564 SO. CENTER AVE.. CHICA®
M. Lackovič
37H Went IBthSt., CkltJ
MODERNO OPREMLJENA 8L0T1
SKA TRGOVINA Z TESTVINA^
(GROCERIJA.)
Najboljši ril, kava. čaj, moka ■
•ploh vsakovratno domače in prshnj
•ko blago vedno sveie po najniifli
na prodaj.
Na zahtevo razvaiam blago tad |
dom, za kar cič ee raictia.
Naročite se na
Slovensko-aogleško slovnici, |
Slovensko-angleški tolmai
Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjic v eni stane j
$1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO.
9 Albany St., New York, H.i
Prinierr^ delo dobiš le, ako{
zmožen angleščine.
Kako so nastale vere in bogovi?
Po Inf^ersollovih npisih ta Slovence
priredil Ivan Kak«r.
CENA KNJIŽICI 3 O C.
Dobi se pri izdajatelja:
Ivanu Kaker, 629 Laflin SL, Chicago, UL
Rabite premog?
Rabite drva?
Ali se sel ite? 539 w. isth sm
CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištvo, premog, drva in dmffo. Oglasite se pri njem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
SE LI BRIJETE SAMI?
Mi Viuii oferiramo britev za S2.00 izdelM»a
najboljSega materijala, ki se prodaja za HJJJ
nam zagotovi in prinese 100 novih odjeBliJ
k tisočem družili, kterim smo proilajali olj(
ISTO to je 3.1 let pod tvrdko I ~ Kralj.
so i/.našli, <la so našo britve iz najboljšeg* "J
ri'ala in da jih najbolj zadovole. Vsak*
britev je garantirana in mi damo v slučaju. 4^
komu britev po volji, damo popolno
dotiiniku. Nihie ne more oceniti britve
je ni rabil. Ker vemo, da so naše britve dobra»■
lahko tudi garantiramo. Cona tem britVMB )M
$-00. Brusimo tudi stare britve. za kar r*^*
25e. 7.a Chicago. Za izven i
plačati ac vei za poStnino.
JOS. KRALt
417, 419, 421, 423 W. lfith 8trt*j
CHICAGO, ILL.
Dp. Wm. A. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Auda's Or'ig Store, 631 S. Centre ave., od 11 12 po due»M
Drugi urad: 100 8tate St., Room 210. od 4—5 uie popoldne, izvzemaj
nedelje.
Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. Telephone, Canal 85S.

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Page 4, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 20, 1909, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??