Newspaper Page Text
PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in izdajatelj: Jugoslovanska delavski tiskovna druiba v Chicago. III. Maro£aiaa: Za A merico $1 SO za celo leto. 75c ta pot lata. Za Evropo ti ea celo leto, $1 ta pol leta. Oft—i di*ro9orv. Pri iprtmsmbi hiralilfa n'>vtffa UMdiitfi tudi UTAH t Mlior. PROLETARIAN Owacd and published Evekt Tuesday by Soath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. Qluilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Joi~ Jeaih, President; John Petrich, Secretary; Prank Mladič, Treaaurer. Iimcitmoii katuv. United States and Canada. >1.H a vear, 7Sc lor half year. Foreign countries V a year, (t (or half year. AOvaaTisiMO bates on agreement. NASLOV <ADDRESS|i "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, III. »i POROČILA S POTA Cleveland. — To je mesto vele industrije- Po svoji notranjosti se ne razlikuje od d nizih bratskih mest kakor Chicago, Pittsburg, Philadelphia itd. prav uič. Zato pa človek, ki prihaja iz enega teh krajev v drugega, ne vidi po no trajni — in čestokrat tudi ne zu najni obliki—nobene prine.ipijel ne razlike, kar se industrije tiče; pač pa vladajo v teh me-stih sem tertje zelo različne življenske raz mere. zlasti različne razmere gle de delavskega gibanja. pla$ 'in boja napram kapitalističnemu si stemu. Vzeto od zapada proti vshodu. — se že opaža te razlike med Chi cago in Clevelandom; še dalje proti vshodu pa zopet v drugačni meri med Clevelandom in Pitts- J burgom, pa tako naprej do Ocea-; na. Zelo zanimivo je študirati, ka-; ko mogočno se razvija kapitali zem ne moteno (vsaj do zadnjih! časov) gori po vshodu. Ne razvija se samo vsled svo jih investiranih kapitalij v jekle-, nih topilnicah, plavžih, rudotopil-| nicah, preinogokopih, za kterat dela plačujejo kapitalisti vsled pomanjkanja delavskih organiza cij zelo nizke plače producent^n., ampak razvija se tudi vsled viso-( ke nastavljene cene živilim. kte-j re kupuje producent, kot konsu ment nazaj. Človek bi na prvi mah dobil li tis, <la ustvarja cvetoča industri ja takozv. male podjetnike, male kapitaliste, ki so nekaki tlrutfi ii.-\ kor išče val ei delavcev v konsum nem momentu, kar je relativno res; toda principijelno temu ni tako; kajti obre je znano, da so delničarji velikih tovarn za jest vine in špecerijo sploh vedno le tisti trnstovci, ki imajo svoje de leže že po drugih podjetjih in tla so mali odjemalci trustov le ne kaki agentje, izročeni na milost in ne milost kapitalističnim mo gotcem. V splošnem. zlasti na zu nanje tega ni mogoče zaslediti človeku, ki s»> ne bavi s soeijalno vedo. vendar je pa temu tako, da sta delavec in mali obrtnik oba, vsak po svoje odvisna od kapita lizma. To ilustruje se najjasneje oh časti gospodarskih in i'inancijo nelnih kriz. V teh nisi h mali špc kulantje propadajo, veliki pa profit ira jo. Vvekiikor se pa ta stran opaža v Pittsburgu in okoliei ne go v Clevelandu. Čini bolj proti vshodu, tembolj jasn s i črte ker so tain •-claws]: razmere sla be'1, vzlic t "in da industrija eve • bnjno. Da so n skrajn<siii vshridtt de la w e t-re ?o slnh'e n< •'<> na sro< i.i in. • pripisati tudi <! itoe ri di lfi'. • i >i!i. lei prihaja oil vs' ' :f■ i * iviivarovjina in osta ja t • ' ' T • • nnsdji'noi. Kapi talist it ; ;i ha k 1 ma ; a pr. a jat >>• po« '! 1 a ia • hi ;<•. je t udi v tem - - t. j i: h : keni oziru — anarhistična; v. 'o ii rc/ervna d* I. ninsa priha ja le k dobp ni. da mo ralno uničuje inoe organizacij in klubujo stemi k"t strašilo proti zahtevani <lelaveev na sploSnrin vsho<lu. ne da bi jo tn kaj stalo. Vsekakor imajo delavske orga nizacije vsled tega dotoka novih dol- moči zelo težko stališče, če prihajajoči delavei niso bili že preje poučeni o interesih delav cev. Prav zato pa vse kaže, da se vzhodno delavsko Ribanje že iz navedenih raslogov; — vsled na raščajočega pritiska naseljencev, kar provzroča v današnji formi dražbe mezdno konkurenco in večje žvljeuske potrebščine, vsled česar zadobiva konsumacija visok standard — delo, produeent pa nizki — ne bo postavilo na svoje lastne noge, brez kake druge, bo disi moralne aH dejanske pomoči, ki ima priti od nekod. Ta moč bo prišla. Prišla bo vsled združenja dveh velikih organizacij, t. j. U nited Mine Workers of Am. z Western Federation of Miners, ktere obe ste prav sedaj na potu združitve — po eni strani, in na potu organiziranja delavcev vseh narodov, v mogočno industrijel no "Unijo" po drugi strani. Ko se bodete združile ti dve moder ni organizaciji, takrat šele bo konec vshodne kapitalistične a narhije in takrat šele bo zasijalo svetleje solnce vshodnemu delav cu. kterega sedaj izkorišča ka pitalizem — kot producenta in konsumenta. V tisti dobi bo govoril Zapad, kakor je govoril Sever, ko je na povedal Jugu vojsko, ker ni hote>l odpustiti črnih sužnjev na rovaš naprednejšemu v konkurenci bo jujofiemu se Severu. | Znano je namreč, da je zapad ni kapitalizem tisti faktor, k*i 1 pripravlja surovine, kakor želez no rudo, baker, cin, srebro, zlato in druge primesne mineral i je, ki I omogučujejo izvrševanje obrti na i Vshodu. | Splošna stavka na Zapadu —-, ki bi pomenilo izprtje vseh rud ' nin in potrebnih pripomočkov za I nadaljevanju obrata na Vzhodu— bi paraliziralo ves promet na Vsbodu v enem tednu; kapitalisti pa. ki bi ne hoteli zgubiti miljard, bi si gotovo preje premislili nepo bi skušali zoperstavljati se tako ogromni organizirani sili. Z uresničenjem združitve tel* dveh "1'nij" se bo na Vshodu in Zapudu doseglo mnogo. V tem slučaju naravno tudi. da se bo zahtevalo za priznanje "Unije" v vseh strokah na Vshodu. Stem bo pa zajedno padla tudi vsa pomembnost ozir. vpliv doto ka novih delavnih moči iz inozem stva — na tiik. življenske razme re med delavci na Vshodu in vse povsod. Poleg splošnih življenskih raz mer v mestih, so za nas važne še neke druge razmere, to so razme re, ki se tičejo direktno našega naroda. 1'prašanjo naiuree nastane, če se naš n ar oil v Ameriki, ki si jo prišel iskat tistega, kar nm rod na zemlja ni nudila. tudi zaveda razmer v kterih živi in če zasle dil jf vsr pojave, ki so vrše v o k rož j 11 njega in. ali naj ostane za vse indiferenten, pa naj prežve kuje stare tradicijonelne fraze, ki so mn jili dali na put slabo svet poznavajoči njegovi očetje 1 Malo pr<-j smo rekli. <la ste na potil za združenje dve mogočni organizaeiji. ktere hočeti ustvari ti :i og»»čiio industrijelno "T'ni jd*\ kitni bo pometla sedanje slabe delavske razmere za prvi Čas vsaj deloma s površja. Sedaj se nam pa vsiljuje misel, ee se naši rojaki — delavci tega sploh zave<laj<>, da se kaj tan ga snuje — in, Če vedo. če lii^o telil riaer '"iii sploh nnsprotni ? —• V kolikor je meni znano i' ' 'lovila!h!:i. in kolik«JF s"'ii imel pri'il o občevati z rojaki, sem se prepričal. dn "I'ni.ii" ne naspro tuj ' : t •. \ -,:i j popr. i"n<> ne Toda p.whne-i'ft zanimanja v spi •«» !!i 111 da hi (*loV<'l\ (!:i riši roja ki r;r/ !■■"'' i«» / -.vi'" i<f. al i da .jo treb;i vod"'i dHnvaki 'i j na !rMspor1iM- kem in p<>'iti<'ntm po lju. T tr lii' po i i];ii i . dkrito svJ'no. Anin k p iv<'dnti ;»» tr-bn ti i •' i <>'1'»"iiin. i-r-no, d.i je p rn v m 1 eTc\ landsldmi rojaki < I«»t > r i h mo <v,i. ki so v kulturnem oziru sto rili /.<> miH.tro Z)| naprotli k clovo landskili sloven*-« v. 'Tina 'majo dober pevski zbor 'Triirlnv', 'So k< slov. čitalnieo, v kteri ima jo vse napredne slov. časnike in knjiffo; sploh so v narod. oziru dobro organizirani. — Steni. da so si uredili svojo kulturno pošto-, janko pa so le pokazali, da soj zmožni tudi razumevati kaj dru žeča ; pokazali so. da imajo voljo in zmožnosti in da jim je treba le nekaj navodil pa bodo prijeli za vesla tiste barke, ki jih bo re šila tudi iz gospodarskega in po litičnega viharja, kteri vseh nas še čaka v bodočnosti. Kakor reečno, v Clevelandu so dobre moči; treba jih je le posta viti v službo, da bodo nlužile ti sti ideji, ki zagotavlja nam in na šim potomcem boljšo bodočnost. To je: da se organizirajo go spodarsko in politično. l'o dokončani konvenciji SN1M je sploh upati, da se bodo ele velandski Slovenci začeli zanima ti poleg drugih kulturnih zavesti tudi za razredno zavest, da bodo, ko čas pride, tudi oni pripravlje ni pristopiti v vrsto idoče delav ske množice, ki koraka roka v roki v boj proli nenasitnemu ma lolui—kapitalizmu, ki ubija gmot no in duševno vse narode, kteri so bili primorani izseliti se in služiti si svoj vsakdanji kruh v tujini. Po Pennsilvaniji, t. j. Willock, Broughton, Svgan, Haekett,, itd., so premogarji organizirani. Po e nih krajih pa še ni organizacij. Naravno je, tla je vsled agitacije za Unijo izgubilo delo tudi pre cej slovenskih preraogarjev. Raz ni premogarji so mi pravili, kako je Companija šikanirala tiste, ki so šli na roke "Uniji." Toda vstrajna požrtvovalnost je zma gala in sedaj se počasi a sigurno ustanovijajo "Unije" po raznih premogarskih naselbinah Na Sygan-u, I'a.. se je dne f? nov. ustanovil tudi slovenski soei jalistiČni klub z 19 člani. Svgan čanje imajo večinoma svoje hiše in so v rental nem oziru popolno j ma neodvisni od Companije. Po ! leg podpornih društev imajo tudi dobro urejeno čitalnico nazivano ] Mladi Vrh. Veselo znamenje med premoga rji po Pensilvaniji in Ohiji pa je to. da se večina zaveda pomemb nega koraka o združenju U. M. W. A. / \Y. F. of M. Vsekakor je to znak. da so ro jaki v enih krajih pripravljeni j na eventuelen poziv, da izkažejo svojo solidarnost in zavednost z ostalimi narodi, ki gredo naprej, , — naprej do zmage, ktera jih re : ši iz mezdne sužnosti. iz sužnosti teme in robstva, — «lo zmage, ki ho prinesla njim in njihovim o trokom boljšo bodočnost . . . Naprej fantje! naprej do zma ge! h rank Petrič. KAKO? V. gentleni&uom po gentlemansko (a z gorjačarjeru po jror jansko. Oton Zupančič. ! Ze večkrat so nam rahločutni ljudje rekli: Vaša kritik« je do bra. le irrčava ,i'\ Zakaj bi it« po vedali s finimi besedami svojih insli. mesto da pokličete otroka kar po imenu. Dobro! A ko delavec ukrade le en cent. da hi sebi ali svoji tfladni deci kupil kruha, piše vse kapitalistič no Časopisje. <la je'dotidni delavec kradel ir» imenuje ga tatu. A ko delavec ulj času stavke v silobranti \>:treli ali rani človeka, lcteregu -o najeli delodajalci z iiaine'ioiii. da 1*0 streljal na ukaz na stav kujoče delavce. ga kapita listično časopisje imenuje morilea in fa* hoj i lik a. Ako se delavec odpočije pri tnidiipolnem tedaj učc du I !»«»vniki delavce, da .ji- tak delavec • kradel in "'..'olju i'al svojepa delo dajalca. kar j« smrten «rrch. Kapitalistično <"• as pisje imonu I jo vsa i delavca, kte ega so rir!i ! .<|>il ilisti na o st ■ vaga« ,1 !;u 1>;m l»o, postopa'-a, lenuha. Kapitalistično časopisje piso <> \ al i m d'liive'i, ki j:' po t«*uda • ill in d lu ,<i! •' i- ico « ii dvi . > f.i ' > i ,i. i h in žganj a rja. m k. j?r i\ h i'tra . k tore raid kapi :a! stino ea »pi.- ;e. ako jo treba ' ' i! 't i |». p< ezilt lil tlela\ oil i skupini del -ev l\edar piše kapital stično časopisje ti tlelav eili. takrat temu časopisjn ni no bena beseda prerobata in preko smata. Žene delavcev so ob času stav ke podivjano hijene, ker branijo svoj dom napram kapitalistom. Delavci so brezvestna in povdija na poulična druhal, ker nočejo iz ljubezni do kapitalistov umreti počasi gladu. Že ti kratki dokazi pričajo, da kapitalisti in kapitalistični časni karji niso žentlmani, pač pa ho gorjačarji, s kterimi je treba go voriti po gorja noko. Ali ni kapitalist navaden tat, ako delavcu za zvršen produkt plača komaj šestino vrednosti? V čim se pa loči kapitalist od tatu T Oba okradeta ljudstvo, le forma je različna. Ali niso kapitalisti navadni le nuhi, postopači in barabe? Ne de lajo nič — ne z rokami ne z umom, poleg pa zapravljajo raz sipno denar. Po noči pohajajo od veselice do veselice, od užitka do užitka, ob jutranji zori, ko vsta jajo drugi ljudje za delo, pa ho dijo k počitku in spijo po dnevu. Ali niso žene kapitalistov hije ne? Psom in mačkam prirejajo bogate pojedine, oblačijo jih v svilo in baržun, grade posebna pokopališča in postavljajo jim spomenike. Naobratno pa dojen čki, ki so bili tako neprevidni, da so svojim starišem zbrali delavce, umirajo gladil, vročine in mraza, da si njih stariši delajo kot to vorna živina, da imajo žene kapi talistov vse udobnosti — nebesa na tem svetu. Ali niso kapitalisti navadna po ulična drulial? Kedarkoli zastav kajo delavci, takoj najamejo ka pitalisti morilce in vbijalee, da bi s silo primorali mirne delavce po nižno nositi tlačansko breme. Do živeli smo. da so kapitalisti zapa lili nalašč ob času stavke svoje tvomiee. železniške vozove ali po škodovali na drug način svoj ime tek, da ko tem ložje zahtevali vojaško pomoč ali pa da so dali najetim morilcem v civilni obleki povelje streljati na stavkujoče delavce. Ali niso kapitalisti tista svojat in golazen, ki se ninič učila in ki nkdar ne bo t ud nič znala, ki vedno vpije: na vešala ž njim. v ječo, tamnie« ž njim, če kdo de lavce uči, da so delavci ljudje, ki imajo iste pravice do življenja kot kapitalisti ? Ali mar niso kapitalisti moril ci? Ali ne vbijajo in morijo dan danes delavcev zavoljo svetega profit a v tvornicah, rudnikih in ieieznicah. Tehnika je dandanes tako napredovala, da bi se dalo z varstvenimi napravami skrčiti ne sreče na najnižje število, če že ne popolnoma zabraniti. Varstvene naprave stanejo denar in krčijo profit; kapitalisti pa hole jo pro fit in nočejo varstvenih naprav za delavce. Mar cestni tolovaj in ropar no mori in ropa zavoljo profit a ? Razlika je ta l«*: Cestni tolovaj ri/kira svoje življenje in prostost, kapitalist pa ni5, kodar se pro za profit. Kapitalisti so porjaearji, ta to govorimo /. njimi po gorjwsko. Neverno, zakaj bi za te vrsto lju di rabili fine izraze, ko vendar vsaki dan nastopajo brezobzirno z fforjaeo v roki. Kakor si kdo postelje, tako tu di leži. -T. Z. DOPISI ! Moriran. I'a.. 1:1. now i»!»| Cenjeno uredništvo I'roletrea! Spr«»jmit«• iz naše naselbine Sy«?.m-u nekaj vrstic v naši ea "Proletarca". Beležiti imam va žen korak, l<i sun. jra nr.rtdili na potu k delavski zavcdmustn Že pred pur leti se je liniiiri't' atriliraio za ustanovitev Ip 'Iiti.' !■ yra kluba, knr je bilo |ki vsled r.'/ni!1 hoinat'j in -1;<I»i■ t e»i >\ O m !••■ <'<>r rn>. »Jasi sit . -j . it i potrebo zanj. Dno (5. nov t. I. p n -t i ob i I skal sodrr.tr Fri ik i ik "P. ■ • tar.V\ tisi i dar, im.-l ■ Ijt "Mladi Vrh" svujt V;diili • «'' dal noj«- nil n p mmi; list s . n k!ob. i -.i a!ii,,: In rt'p,, r Ja^nilu in tu j vorj'i .sodr. K. 1'etri a - up i s<* je takoj 19 članov brnln-1 društva v socijalist < a klnb, ktercpti prijavo pri stranki s. i> poskrbelo takoj na pristojnem iiuMu. Vsekakor pa lnivlimo. da bo število članov v kratkem na rastlo na še enkrat toliko. To je torej znak. da se Slovenci v naši koloniji zavedajo in da je na vseli koncih čuti probnje. V nedeljo, dne 21. novembra popoldne ob 2 uri bo seja slov. soc. kluba v dvorani L. Kaučiča. Na to sejo se vabijo vsi napredni slov. delavci z okolice, ker na tej seji bo dana vsakemu prilika vpi sati se v soc. klub in stopiti v na še bojne v rate. Naprej za gospodarsko in poli tično emancipacijo. S soeijalisticnim pozdravom Odbor. Kansas Citj-j 15. nov. 09. Cenjeni " Proletarec ": — Oprostite, ker sem tako dolgo odlašal s pošiljat vi jo moje naroč nine. Vedno sein se pripravljal — in izvršiti mi je to mogoče šele danes. Zato Vam pošiljam $1.50 za celoletno naročnino. To je edini slov. list, da ga je vredno čila t i in naročiti, če je člo vek socijllist. Jaz čitam in sem naročnik Itirih angl. soc. časopi sov. Treba je bilo torej, da čitam tak list t«i4i v materščini. V nedelje, dne 14. nov. smo imeli tukaj v Auditorium velik protesten shoil v prilog Warrenu, uredniku Appeal to Reason i/, (lirard, Kans., ker ga je kapita listična justiea po nevrednem obsodila v zapor in na denarno globo. Govoril je na shodu Evgon V. I)ebs, ki je dobro očrt al kapita listične stranke t. j. demo-republi ko >n njih hlapce-*odnike, ki ima jo nalogo varovati v imenu justi ce kapital. Navzočih je bilo nad 2000 lju di. Radoveden sem bil. če je bil med množico še kak drug Slove nec poleg mene. Jaz upam da. Nevem pa. kje se naši ljudje drže, ker ne pridem ž njimi v dotiko. S socijalističnim po2«lravoni Jowp Snoj. Peru. 111., 21. nov. 1909. Cenjeno uredništvo! Povodom strašnega kapitalistič nega umora v Cherry. 111., sem se podal sam na liee mesta, da Vam poročam v izvirniku, kako som našel razmere v tej nesrečni pre mogarski naselbini. V koloniji sem bil dvakrat in vsakokrat sem popraševal na drobno, kako je na stal ogenj in kakšen je rov. Povedalo se mi je, tla je pričel ogenj na jedni kari. ktera je bila naložena z mrvo za mule. Ko so rinHi — opazivii mrvo v plamenu karo nazaj, je pa padel goreči povezek mrve doli v rov, v bližino staje, kjer se je potem začel ogenj, kteri se je razširil dalje. Ko hi hili premogarjem takoj alarmirali v vse rove. bi se bili re šili do zadnjega moža; to se pa ni zgodilo, pili" pa so vozili prav pridno na površje premog. Sele potem, ko se je dim razširil na vs«> strani, so alarmirali v rove in sporočili, da gori. Eden rojakov mi j«1 pravil na wlednje; "Ravno smo razstrelili naboje, ko me jo spomnil gost plin, »hi je treha zapustiti rov, in ila nekaj ni vred«. Xaplo pospešim korake proti odprtini in ko sem priš<>l blizo. sem se že skoraj onesvestil, kajti pritisk goref-ill plinov je bil že hud. Vse kar vem j«- to. da sem se sple/al eez ljudi in milice <b> v/.(lipa5e (geSa), toda, tako slab, da nisem tnopel pori. Na moje /namenje z roko in prosežim po gledom na človeka. ki j«- sta! Ac j»6po!noiiia rVTst na vzili'_ra?i. m«' je usmilil in me poteirnil pori. To je bilo zadn.iikriit. (la je -la vzdijraeij I'.iri." Nato ž ni vo/.ila \ izv/eiiM tifctikrat. k<» so po slali 1*2 IJajhol i i!i rim/, ila rešijo oslah* / rova, kar pa žal ni i »i 11 • niofro.e in so vsi storili t rs "ienn mii rt st ni. da so se vsi sp ki i k «r ti i hilo v mnšiiicri.ji vn' vodo, da . d.!/' nUiif tu i. " • m «•> -lin'1 i " /uprli. Sodni na h- 1 !<• * • ti tiali. m rt v •<», 1) i sc!r i. •':1. -•> ' ' I " ' £iv:h !•••<!.. tei'.i ii■ ',r i* S'o • J • ■ no -jn t, i . j i nili -1» *\! uri p' pold) • pi" i-ira Ii'. v M- ■ veka v<-n. Radost' '■ ira 1 o i ted iitllo/ieo i . n o*' . '• • | -ali Pri ži\1 jen,ni osi„li s,> ;>i I|. .vo-lo vni i. kak ■ so se zad« iali in kako s* • pil i > v o i o vodo in ni V i svo jih loščerh. Ii Mi so akori » od lesa in usnje. I' i -o li li /Ho s'.,: hi. le trije so hili popolnoma pri srhi. — Na, erti strnili je hilo to veliko veselje nnd ljudstvom, da so so pojavili ljudje pri življenju, po drugi pa nepopisna žalost zn tisti", kterili ljubljenci so hili 5e doli v globini — črnem grobu. Utis je brl grozen, žalosten. Sedaj se pogrebe i /urijo, da bodo nako pali dovolj jam, kamor bodo polo žili nesrečne žrtve k zadnjemu počitku. Toliko za danes. S soe. pozdravom, Ivan Puček. P. S. Tukaj Vam pošiljam ime na Slovencev, kteri so v rovu za suti, ker se še ne ve, so li vai mrtvi ali ne. Ti so: Grill, Vesel, Retelj, Oseka (dva), Čermel, 1'irh. Lindič, Pavlin, Jakše, Zaje, Ilebsel (dva), Kravanja (dva), Bregor, Kenik, Ermakora. Vseh 18, — 12 od teh so člani SNPJ. J. P. UMAZANCU V ALBUM. Kenosha, 20. nov. 1909. Nisem mislil, da se mi bo treba kdaj pečati v javnosti s kako o sebo, /.lasti ne, ker se vlozdaj še i sploh nisem. Ker sem bil pa pred kratkem napaden javno v 'G. S.' j sem primoran »lati nekaj odgo vora, ne toliko radi mene, pač pa radi tuk, društva, kterega sem na konvenciji zastopal. Neka duševna inizerija, neki revček na duhu se že en par let "turna" z gnojnico, sedaj si jo je pa enkrat prevrnil na lastno glavo, in sicer v toliki meri. da nje duh veje malone po vsi Ameriki. Ta revček čuje na ime M. Ki rar; kdor ga pozna, ta že ve, da je vreden kumpane pri kliki okoli \ "O. S.". I V štev. 4">. "(i. S." se javno z] letuje vame, ker sem ga na k on- ■ venciji razkrinkal, kako je mi- I slil speljati društvo Ilirja št. 38 na led, da ga nismo člani preje t pogrutali in mu obrnili hrbet. Možicelj je sila domišljav, za- j radi tega je pač mislil, da bo kartakole "ronal" društvo Iliri ja, kakor se mu bo poljubilo. Se veda vedno na komando <nl klike i pri G. S. Ker je pa možicu vse skupaj, spodletelo, — kakor kliki 1 sploh — je pa začel delati zgago in trositi laži v svet. Ampak tudi » za trošenje laži jo treba imeti ljudi okrog sebe, .sicer ni nič; teh pa nihilo več. kakor hitro se je spoznalo, tla možicelj ne nosi sv^j;^ jih možganov in da je le nekako umazano orodje neke umazane in lažnjive klike. Vse to je po pregovori* "kdiir drugim jamo koplje, sam vanjo pade." — In tako je moži- '• celj sfinišal za Kenošo svojo kari- | jero. Na očitanja glede moje bolezni in drugih reči ne bom odgovarjal | v javnosti možicu, ker to je po- ? polnoma moja privatna zadeva. T\ar sem potrosil, je slo z moje ga žepa in n isom prosil ničesar zastonj. Sramota je, če kdo kaj podobnega čveka. Gotovo je to najbolji dokaz, tla v možieevi gla vi ni vse v redu. Glede društva se možic usti, da je bil soustanovitelj. Knjige pa izkazujejo, da je pristopil šele po štirih meseili potem, ko je bilo že društvo ustanovljeno. — Glavo M ima možic res obilno, toda možga nov ne bo notri /a H 'fingurate', ker innče bi ne kvasil budalosti v svet. TJev'.e razpisuje tudi nagrade. Oh, kakšna ironija! Tie pamet fante pamet, ila se ti ne bodo vrabci smejali: saj Veš, da tisto stvari o nagrii-1i nevrjame živ krst. Mesto, <!.1 bi dajal nagrad«, pa raje <!••!:.«1ji so te v resni/i društva p^lda v Chicago/pO J inf'»rm»eije, kakor rad trdiš. Vo di>l\ji/i 1 ■; 1 'prvo. potem pa razjJl sn.i h nrradi*. Toliko v po/asnil » tistim, ki se /■ to zanimajo in sie r zato, r me je K r »r t.:V> po >l:vje na padel. Ip c T' idovan. JAVNA ZAHVALA. i V dol-rcst si štejem izreči n*M bo pri-/ v?omcg!i v m t i-' \ financi-' jclnem ali drugačnem ožim tt .tu . ' o ' ijo v ;t id list a "Pvč!';tarc«".". r;> j iskrene -;o zahvalo! Nadalje zahvala vsem, ki so tu di mene varovali na gmotnih sredstvih, <la jc bila agitacija tem uspešnejša. Pozdrav in roko vsem! FRANK PETRIč, zastopnik "Proletarca." ) 1