PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj:
Jugoslovanska delavski tiskovna druiba
v Chicago. III.
Maro£aiaa: Za A merico $1 SO za celo leto. 75c ta
pot lata. Za Evropo ti ea celo leto, $1 ta pol leta.
Oft—i di*ro9orv. Pri iprtmsmbi hiralilfa
n'>vtffa UMdiitfi tudi UTAH t Mlior.
PROLETARIAN
Owacd and published Evekt Tuesday by
Soath Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Qluilo Slovenske socialistične
organizacije v Ameriki.
Joi~ Jeaih, President;
John Petrich, Secretary;
Prank Mladič, Treaaurer.
Iimcitmoii katuv. United States and Canada.
>1.H a vear, 7Sc lor half year. Foreign countries
V a year, (t (or half year.
AOvaaTisiMO bates on agreement.
NASLOV <ADDRESS|i
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, III.
»i
POROČILA S POTA
Cleveland. — To je mesto vele
industrije- Po svoji notranjosti
se ne razlikuje od d nizih bratskih
mest kakor Chicago, Pittsburg,
Philadelphia itd. prav uič. Zato
pa človek, ki prihaja iz enega teh
krajev v drugega, ne vidi po no
trajni — in čestokrat tudi ne zu
najni obliki—nobene prine.ipijel
ne razlike, kar se industrije tiče;
pač pa vladajo v teh me-stih sem
tertje zelo različne življenske raz
mere. zlasti različne razmere gle
de delavskega gibanja. pla$ 'in
boja napram kapitalističnemu si
stemu.
Vzeto od zapada proti vshodu.
— se že opaža te razlike med Chi
cago in Clevelandom; še dalje
proti vshodu pa zopet v drugačni
meri med Clevelandom in Pitts- J
burgom, pa tako naprej do Ocea-;
na.
Zelo zanimivo je študirati, ka-;
ko mogočno se razvija kapitali
zem ne moteno (vsaj do zadnjih!
časov) gori po vshodu.
Ne razvija se samo vsled svo
jih investiranih kapitalij v jekle-,
nih topilnicah, plavžih, rudotopil-|
nicah, preinogokopih, za kterat
dela plačujejo kapitalisti vsled
pomanjkanja delavskih organiza
cij zelo nizke plače producent^n.,
ampak razvija se tudi vsled viso-(
ke nastavljene cene živilim. kte-j
re kupuje producent, kot konsu
ment nazaj.
Človek bi na prvi mah dobil li
tis, <la ustvarja cvetoča industri
ja takozv. male podjetnike, male
kapitaliste, ki so nekaki tlrutfi ii.-\
kor išče val ei delavcev v konsum
nem momentu, kar je relativno
res; toda principijelno temu ni
tako; kajti obre je znano, da so
delničarji velikih tovarn za jest
vine in špecerijo sploh vedno le
tisti trnstovci, ki imajo svoje de
leže že po drugih podjetjih in tla
so mali odjemalci trustov le ne
kaki agentje, izročeni na milost
in ne milost kapitalističnim mo
gotcem. V splošnem. zlasti na zu
nanje tega ni mogoče zaslediti
človeku, ki s»> ne bavi s soeijalno
vedo. vendar je pa temu tako, da
sta delavec in mali obrtnik oba,
vsak po svoje odvisna od kapita
lizma.
To ilustruje se najjasneje oh
časti gospodarskih in i'inancijo
nelnih kriz. V teh nisi h mali špc
kulantje propadajo, veliki pa
profit ira jo.
Vvekiikor se pa ta stran
opaža v Pittsburgu in okoliei ne
go v Clevelandu. Čini bolj proti
vshodu, tembolj jasn s i črte
ker so tain •-claws]: razmere sla
be'1, vzlic t "in da industrija
eve • bnjno.
Da so n skrajn<siii vshridtt de
la w e t-re ?o slnh'e n< •'<> na
sro< i.i in. • pripisati tudi <! itoe
ri di lfi'. • i >i!i. lei prihaja oil
vs' ' :f■ i * iviivarovjina in osta
ja t • ' ' T • • nnsdji'noi. Kapi
talist it ; ;i ha k 1 ma ; a pr. a
jat >>• po« '! 1 a ia • hi ;<•. je t udi v
tem - - t. j i: h : keni oziru —
anarhistična; v. 'o ii rc/ervna d* I.
ninsa priha ja le k dobp ni. da mo
ralno uničuje inoe organizacij in
klubujo stemi k"t strašilo proti
zahtevani <lelaveev na sploSnrin
vsho<lu. ne da bi jo tn kaj stalo.
Vsekakor imajo delavske orga
nizacije vsled tega dotoka novih
dol- moči zelo težko stališče, če
prihajajoči delavei niso bili že
preje poučeni o interesih delav
cev.
Prav zato pa vse kaže, da se
vzhodno delavsko Ribanje že iz
navedenih raslogov; — vsled na
raščajočega pritiska naseljencev,
kar provzroča v današnji formi
dražbe mezdno konkurenco in
večje žvljeuske potrebščine, vsled
česar zadobiva konsumacija visok
standard — delo, produeent pa
nizki — ne bo postavilo na svoje
lastne noge, brez kake druge, bo
disi moralne aH dejanske pomoči,
ki ima priti od nekod. Ta moč bo
prišla. Prišla bo vsled združenja
dveh velikih organizacij, t. j. U
nited Mine Workers of Am. z
Western Federation of Miners,
ktere obe ste prav sedaj na potu
združitve — po eni strani, in na
potu organiziranja delavcev vseh
narodov, v mogočno industrijel
no "Unijo" po drugi strani. Ko
se bodete združile ti dve moder
ni organizaciji, takrat šele bo
konec vshodne kapitalistične a
narhije in takrat šele bo zasijalo
svetleje solnce vshodnemu delav
cu. kterega sedaj izkorišča ka
pitalizem — kot producenta in
konsumenta.
V tisti dobi bo govoril Zapad,
kakor je govoril Sever, ko je na
povedal Jugu vojsko, ker ni hote>l
odpustiti črnih sužnjev na rovaš
naprednejšemu v konkurenci bo
jujofiemu se Severu.
| Znano je namreč, da je zapad
ni kapitalizem tisti faktor, k*i
1 pripravlja surovine, kakor želez
no rudo, baker, cin, srebro, zlato
in druge primesne mineral i je, ki
I omogučujejo izvrševanje obrti na
i Vshodu.
| Splošna stavka na Zapadu —-,
ki bi pomenilo izprtje vseh rud
' nin in potrebnih pripomočkov za
I nadaljevanju obrata na Vzhodu—
bi paraliziralo ves promet na
Vsbodu v enem tednu; kapitalisti
pa. ki bi ne hoteli zgubiti miljard,
bi si gotovo preje premislili nepo
bi skušali zoperstavljati se tako
ogromni organizirani sili.
Z uresničenjem združitve tel*
dveh "1'nij" se bo na Vshodu in
Zapudu doseglo mnogo. V tem
slučaju naravno tudi. da se bo
zahtevalo za priznanje "Unije"
v vseh strokah na Vshodu.
Stem bo pa zajedno padla tudi
vsa pomembnost ozir. vpliv doto
ka novih delavnih moči iz inozem
stva — na tiik. življenske razme
re med delavci na Vshodu in vse
povsod.
Poleg splošnih življenskih raz
mer v mestih, so za nas važne še
neke druge razmere, to so razme
re, ki se tičejo direktno našega
naroda.
1'prašanjo naiuree nastane, če
se naš n ar oil v Ameriki, ki si jo
prišel iskat tistega, kar nm rod
na zemlja ni nudila. tudi zaveda
razmer v kterih živi in če zasle
dil jf vsr pojave, ki so vrše v o
k rož j 11 njega in. ali naj ostane za
vse indiferenten, pa naj prežve
kuje stare tradicijonelne fraze, ki
so mn jili dali na put slabo svet
poznavajoči njegovi očetje 1
Malo pr<-j smo rekli. <la ste na
potil za združenje dve mogočni
organizaeiji. ktere hočeti ustvari
ti :i og»»čiio industrijelno "T'ni
jd*\ kitni bo pometla sedanje
slabe delavske razmere za prvi
Čas vsaj deloma s površja. Sedaj
se nam pa vsiljuje misel, ee se
naši rojaki — delavci tega sploh
zave<laj<>, da se kaj tan ga snuje
— in, Če vedo. če lii^o telil riaer
'"iii sploh nnsprotni ?
—• V kolikor je meni znano i'
' 'lovila!h!:i. in kolik«JF s"'ii imel
pri'il o občevati z rojaki, sem se
prepričal. dn "I'ni.ii" ne naspro
tuj ' : t •. \ -,:i j popr. i"n<> ne
Toda p.whne-i'ft zanimanja v
spi •«» !!i 111 da hi (*loV<'l\
(!:i riši roja
ki r;r/ !■■"'' i«» / -.vi'" i<f. al i
da .jo treb;i vod"'i dHnvaki 'i j na
!rMspor1iM- kem in p<>'iti<'ntm po
lju. T tr lii' po i i];ii i . dkrito
svJ'no. Anin k p iv<'dnti ;»» tr-bn
ti i •' i <>'1'»"iiin. i-r-no, d.i je p rn v m 1
eTc\ landsldmi rojaki < I«»t > r i h mo
<v,i. ki so v kulturnem oziru sto
rili /.<> miH.tro Z)| naprotli k clovo
landskili sloven*-« v. 'Tina 'majo
dober pevski zbor 'Triirlnv', 'So
k< slov. čitalnieo, v kteri ima
jo vse napredne slov. časnike in
knjiffo; sploh so v narod. oziru
dobro organizirani. — Steni. da
so si uredili svojo kulturno pošto-,
janko pa so le pokazali, da soj
zmožni tudi razumevati kaj dru
žeča ; pokazali so. da imajo voljo
in zmožnosti in da jim je treba
le nekaj navodil pa bodo prijeli
za vesla tiste barke, ki jih bo re
šila tudi iz gospodarskega in po
litičnega viharja, kteri vseh nas
še čaka v bodočnosti.
Kakor reečno, v Clevelandu so
dobre moči; treba jih je le posta
viti v službo, da bodo nlužile ti
sti ideji, ki zagotavlja nam in na
šim potomcem boljšo bodočnost.
To je: da se organizirajo go
spodarsko in politično.
l'o dokončani konvenciji SN1M
je sploh upati, da se bodo ele
velandski Slovenci začeli zanima
ti poleg drugih kulturnih zavesti
tudi za razredno zavest, da bodo,
ko čas pride, tudi oni pripravlje
ni pristopiti v vrsto idoče delav
ske množice, ki koraka roka v
roki v boj proli nenasitnemu ma
lolui—kapitalizmu, ki ubija gmot
no in duševno vse narode, kteri
so bili primorani izseliti se in
služiti si svoj vsakdanji kruh v
tujini.
Po Pennsilvaniji, t. j. Willock,
Broughton, Svgan, Haekett,, itd.,
so premogarji organizirani. Po e
nih krajih pa še ni organizacij.
Naravno je, tla je vsled agitacije
za Unijo izgubilo delo tudi pre
cej slovenskih preraogarjev. Raz
ni premogarji so mi pravili, kako
je Companija šikanirala tiste, ki
so šli na roke "Uniji." Toda
vstrajna požrtvovalnost je zma
gala in sedaj se počasi a sigurno
ustanovijajo "Unije" po raznih
premogarskih naselbinah
Na Sygan-u, I'a.. se je dne f?
nov. ustanovil tudi slovenski soei
jalistiČni klub z 19 člani. Svgan
čanje imajo večinoma svoje hiše
in so v rental nem oziru popolno
j ma neodvisni od Companije. Po
! leg podpornih društev imajo tudi
dobro urejeno čitalnico nazivano
] Mladi Vrh.
Veselo znamenje med premoga
rji po Pensilvaniji in Ohiji pa je
to. da se večina zaveda pomemb
nega koraka o združenju U. M.
W. A. / \Y. F. of M.
Vsekakor je to znak. da so ro
jaki v enih krajih pripravljeni
j na eventuelen poziv, da izkažejo
svojo solidarnost in zavednost z
ostalimi narodi, ki gredo naprej,
, — naprej do zmage, ktera jih re
: ši iz mezdne sužnosti. iz sužnosti
teme in robstva, — «lo zmage, ki
ho prinesla njim in njihovim o
trokom boljšo bodočnost . . .
Naprej fantje! naprej do zma
ge!
h rank Petrič.
KAKO?
V. gentleni&uom po gentlemansko
(a z gorjačarjeru po jror jansko.
Oton Zupančič.
!
Ze večkrat so nam rahločutni
ljudje rekli: Vaša kritik« je do
bra. le irrčava ,i'\ Zakaj bi it« po
vedali s finimi besedami svojih
insli. mesto da pokličete otroka
kar po imenu.
Dobro!
A ko delavec ukrade le en cent.
da hi sebi ali svoji tfladni deci
kupil kruha, piše vse kapitalistič
no Časopisje. <la je'dotidni delavec
kradel ir» imenuje ga tatu.
A ko delavec ulj času stavke v
silobranti \>:treli ali rani človeka,
lcteregu -o najeli delodajalci z
iiaine'ioiii. da 1*0 streljal na ukaz
na stav kujoče delavce. ga kapita
listično časopisje imenuje morilea
in fa* hoj i lik a.
Ako se delavec odpočije pri
tnidiipolnem tedaj učc du
I !»«»vniki delavce, da .ji- tak delavec
• kradel in "'..'olju i'al svojepa delo
dajalca. kar j« smrten «rrch.
Kapitalistično <"• as pisje imonu
I jo vsa i delavca, kte ega so
rir!i ! .<|>il ilisti na o st ■ vaga«
,1 !;u 1>;m l»o, postopa'-a, lenuha.
Kapitalistično časopisje piso <>
\ al i m d'liive'i, ki j:' po t«*uda
• ill in d lu ,<i! •' i- ico « ii dvi
. > f.i ' > i ,i. i h in žganj a rja.
m k.
j?r i\ h i'tra . k tore raid kapi
:a! stino ea »pi.- ;e. ako jo treba
' ' i! 't i |». p< ezilt lil tlela\ oil
i skupini del -ev l\edar piše
kapital stično časopisje ti tlelav
eili. takrat temu časopisjn ni no
bena beseda prerobata in preko
smata.
Žene delavcev so ob času stav
ke podivjano hijene, ker branijo
svoj dom napram kapitalistom.
Delavci so brezvestna in povdija
na poulična druhal, ker nočejo iz
ljubezni do kapitalistov umreti
počasi gladu.
Že ti kratki dokazi pričajo, da
kapitalisti in kapitalistični časni
karji niso žentlmani, pač pa ho
gorjačarji, s kterimi je treba go
voriti po gorja noko.
Ali ni kapitalist navaden tat,
ako delavcu za zvršen produkt
plača komaj šestino vrednosti? V
čim se pa loči kapitalist od tatu T
Oba okradeta ljudstvo, le forma
je različna.
Ali niso kapitalisti navadni le
nuhi, postopači in barabe? Ne de
lajo nič — ne z rokami ne z
umom, poleg pa zapravljajo raz
sipno denar. Po noči pohajajo od
veselice do veselice, od užitka do
užitka, ob jutranji zori, ko vsta
jajo drugi ljudje za delo, pa ho
dijo k počitku in spijo po dnevu.
Ali niso žene kapitalistov hije
ne? Psom in mačkam prirejajo
bogate pojedine, oblačijo jih v
svilo in baržun, grade posebna
pokopališča in postavljajo jim
spomenike. Naobratno pa dojen
čki, ki so bili tako neprevidni, da
so svojim starišem zbrali delavce,
umirajo gladil, vročine in mraza,
da si njih stariši delajo kot to
vorna živina, da imajo žene kapi
talistov vse udobnosti — nebesa
na tem svetu.
Ali niso kapitalisti navadna po
ulična drulial? Kedarkoli zastav
kajo delavci, takoj najamejo ka
pitalisti morilce in vbijalee, da bi
s silo primorali mirne delavce po
nižno nositi tlačansko breme. Do
živeli smo. da so kapitalisti zapa
lili nalašč ob času stavke svoje
tvomiee. železniške vozove ali po
škodovali na drug način svoj ime
tek, da ko tem ložje zahtevali
vojaško pomoč ali pa da so dali
najetim morilcem v civilni obleki
povelje streljati na stavkujoče
delavce.
Ali niso kapitalisti tista svojat
in golazen, ki se ninič učila in ki
nkdar ne bo t ud nič znala, ki
vedno vpije: na vešala ž njim. v
ječo, tamnie« ž njim, če kdo de
lavce uči, da so delavci ljudje, ki
imajo iste pravice do življenja
kot kapitalisti ?
Ali mar niso kapitalisti moril
ci? Ali ne vbijajo in morijo dan
danes delavcev zavoljo svetega
profit a v tvornicah, rudnikih in
ieieznicah. Tehnika je dandanes
tako napredovala, da bi se dalo z
varstvenimi napravami skrčiti ne
sreče na najnižje število, če že ne
popolnoma zabraniti. Varstvene
naprave stanejo denar in krčijo
profit; kapitalisti pa hole jo pro
fit in nočejo varstvenih naprav
za delavce.
Mar cestni tolovaj in ropar no
mori in ropa zavoljo profit a ?
Razlika je ta l«*: Cestni tolovaj
ri/kira svoje življenje in prostost,
kapitalist pa ni5, kodar se pro za
profit.
Kapitalisti so porjaearji, ta to
govorimo /. njimi po gorjwsko.
Neverno, zakaj bi za te vrsto lju
di rabili fine izraze, ko vendar
vsaki dan nastopajo brezobzirno z
fforjaeo v roki.
Kakor si kdo postelje, tako tu
di leži. -T. Z.
DOPISI !
Moriran. I'a.. 1:1. now i»!»|
Cenjeno uredništvo I'roletrea!
Spr«»jmit«• iz naše naselbine
Sy«?.m-u nekaj vrstic v naši ea
"Proletarca". Beležiti imam va
žen korak, l<i sun. jra nr.rtdili na
potu k delavski zavcdmustn
Že pred pur leti se je liniiiri't'
atriliraio za ustanovitev Ip 'Iiti.'
!■ yra kluba, knr je bilo |ki vsled
r.'/ni!1 hoinat'j in -1;<I»i■ t e»i >\ O
m !••■ <'<>r rn>. »Jasi sit . -j . it i
potrebo zanj.
Dno (5. nov t. I. p n -t i ob i I
skal sodrr.tr Fri ik
i ik "P. ■ • tar.V\
tisi i dar, im.-l ■ Ijt
"Mladi Vrh" svujt
V;diili • «''
dal noj«- nil n p
mmi; list s . n k!ob.
i -.i
a!ii,,:
In rt'p,, r Ja^nilu in tu j
vorj'i .sodr. K. 1'etri a - up i
s<* je takoj 19 članov brnln-1
društva v socijalist < a klnb,
ktercpti prijavo pri stranki s. i>
poskrbelo takoj na pristojnem
iiuMu. Vsekakor pa lnivlimo. da
bo število članov v kratkem na
rastlo na še enkrat toliko. To je
torej znak. da se Slovenci v naši
koloniji zavedajo in da je na vseli
koncih čuti probnje.
V nedeljo, dne 21. novembra
popoldne ob 2 uri bo seja slov.
soc. kluba v dvorani L. Kaučiča.
Na to sejo se vabijo vsi napredni
slov. delavci z okolice, ker na tej
seji bo dana vsakemu prilika vpi
sati se v soc. klub in stopiti v na
še bojne v rate.
Naprej za gospodarsko in poli
tično emancipacijo.
S soeijalisticnim pozdravom
Odbor.
Kansas Citj-j 15. nov. 09.
Cenjeni " Proletarec ": —
Oprostite, ker sem tako dolgo
odlašal s pošiljat vi jo moje naroč
nine. Vedno sein se pripravljal —
in izvršiti mi je to mogoče šele
danes. Zato Vam pošiljam $1.50
za celoletno naročnino.
To je edini slov. list, da ga je
vredno čila t i in naročiti, če je člo
vek socijllist. Jaz čitam in sem
naročnik Itirih angl. soc. časopi
sov. Treba je bilo torej, da čitam
tak list t«i4i v materščini.
V nedelje, dne 14. nov. smo
imeli tukaj v Auditorium velik
protesten shoil v prilog Warrenu,
uredniku Appeal to Reason i/,
(lirard, Kans., ker ga je kapita
listična justiea po nevrednem
obsodila v zapor in na denarno
globo.
Govoril je na shodu Evgon V.
I)ebs, ki je dobro očrt al kapita
listične stranke t. j. demo-republi
ko >n njih hlapce-*odnike, ki ima
jo nalogo varovati v imenu justi
ce kapital.
Navzočih je bilo nad 2000 lju
di. Radoveden sem bil. če je bil
med množico še kak drug Slove
nec poleg mene. Jaz upam da.
Nevem pa. kje se naši ljudje drže,
ker ne pridem ž njimi v dotiko.
S socijalističnim po2«lravoni
Jowp Snoj.
Peru. 111., 21. nov. 1909.
Cenjeno uredništvo!
Povodom strašnega kapitalistič
nega umora v Cherry. 111., sem se
podal sam na liee mesta, da Vam
poročam v izvirniku, kako som
našel razmere v tej nesrečni pre
mogarski naselbini. V koloniji
sem bil dvakrat in vsakokrat sem
popraševal na drobno, kako je na
stal ogenj in kakšen je rov.
Povedalo se mi je, tla je pričel
ogenj na jedni kari. ktera je bila
naložena z mrvo za mule. Ko so
rinHi — opazivii mrvo v plamenu
karo nazaj, je pa padel goreči
povezek mrve doli v rov, v bližino
staje, kjer se je potem začel
ogenj, kteri se je razširil dalje.
Ko hi hili premogarjem takoj
alarmirali v vse rove. bi se bili re
šili do zadnjega moža; to se pa ni
zgodilo, pili" pa so vozili prav
pridno na površje premog. Sele
potem, ko se je dim razširil na
vs«> strani, so alarmirali v rove in
sporočili, da gori.
Eden rojakov mi j«1 pravil na
wlednje; "Ravno smo razstrelili
naboje, ko me jo spomnil gost
plin, »hi je treha zapustiti rov, in
ila nekaj ni vred«.
Xaplo pospešim korake proti
odprtini in ko sem priš<>l blizo.
sem se že skoraj onesvestil, kajti
pritisk goref-ill plinov je bil že
hud. Vse kar vem j«- to. da sem
se sple/al eez ljudi in milice <b>
v/.(lipa5e (geSa), toda, tako slab,
da nisem tnopel pori. Na moje
/namenje z roko in prosežim po
gledom na človeka. ki j«- sta! Ac
j»6po!noiiia rVTst na vzili'_ra?i.
m«' je usmilil in me poteirnil pori.
To je bilo zadn.iikriit. (la je -la
vzdijraeij I'.iri." Nato ž ni vo/.ila
\ izv/eiiM tifctikrat. k<» so po
slali 1*2 IJajhol i i!i rim/, ila rešijo
oslah* / rova, kar pa žal ni i »i 11 •
niofro.e in so vsi storili t rs "ienn
mii rt st ni. da so se vsi sp ki i k «r
ti i hilo v mnšiiicri.ji vn' vodo, da
. d.!/' nUiif tu i. " • m «•>
-lin'1 i " /uprli. Sodni na h- 1 !<•
* • ti tiali. m rt v •<», 1) i sc!r i.
•':1. -•> ' '
I " '
£iv:h !•••<!.. tei'.i ii■ ',r i* S'o • J
• ■ no -jn t, i . j i nili -1» *\!
uri p' pold) • pi" i-ira Ii'. v M- ■
veka v<-n. Radost' '■ ira 1 o
i ted iitllo/ieo i . n o*' . '• • | -ali
Pri ži\1 jen,ni osi„li s,> ;>i I|. .vo-lo
vni i. kak ■ so se zad« iali in kako
s* • pil i > v o i o vodo in ni V i svo
jih loščerh. Ii Mi so akori » od
lesa in usnje. I' i -o li li /Ho s'.,:
hi. le trije so hili popolnoma pri
srhi. — Na, erti strnili je hilo to
veliko veselje nnd ljudstvom, da
so so pojavili ljudje pri življenju,
po drugi pa nepopisna žalost zn
tisti", kterili ljubljenci so hili 5e
doli v globini — črnem grobu.
Utis je brl grozen, žalosten. Sedaj
se pogrebe i /urijo, da bodo nako
pali dovolj jam, kamor bodo polo
žili nesrečne žrtve k zadnjemu
počitku.
Toliko za danes.
S soe. pozdravom,
Ivan Puček.
P. S. Tukaj Vam pošiljam ime
na Slovencev, kteri so v rovu za
suti, ker se še ne ve, so li vai
mrtvi ali ne. Ti so: Grill, Vesel,
Retelj, Oseka (dva), Čermel,
1'irh. Lindič, Pavlin, Jakše, Zaje,
Ilebsel (dva), Kravanja (dva),
Bregor, Kenik, Ermakora. Vseh
18, — 12 od teh so člani SNPJ.
J. P.
UMAZANCU V ALBUM.
Kenosha, 20. nov. 1909.
Nisem mislil, da se mi bo treba
kdaj pečati v javnosti s kako o
sebo, /.lasti ne, ker se vlozdaj še i
sploh nisem. Ker sem bil pa pred
kratkem napaden javno v 'G. S.' j
sem primoran »lati nekaj odgo
vora, ne toliko radi mene, pač pa
radi tuk, društva, kterega sem na
konvenciji zastopal.
Neka duševna inizerija, neki
revček na duhu se že en par let
"turna" z gnojnico, sedaj si jo
je pa enkrat prevrnil na lastno
glavo, in sicer v toliki meri. da nje
duh veje malone po vsi Ameriki.
Ta revček čuje na ime M. Ki
rar; kdor ga pozna, ta že ve, da
je vreden kumpane pri kliki okoli \
"O. S.". I
V štev. 4">. "(i. S." se javno z]
letuje vame, ker sem ga na k on- ■
venciji razkrinkal, kako je mi- I
slil speljati društvo Ilirja št. 38
na led, da ga nismo člani preje t
pogrutali in mu obrnili hrbet.
Možicelj je sila domišljav, za- j
radi tega je pač mislil, da bo
kartakole "ronal" društvo Iliri
ja, kakor se mu bo poljubilo. Se
veda vedno na komando <nl klike i
pri G. S. Ker je pa možicu vse
skupaj, spodletelo, — kakor kliki 1
sploh — je pa začel delati zgago
in trositi laži v svet. Ampak tudi »
za trošenje laži jo treba imeti
ljudi okrog sebe, .sicer ni nič; teh
pa nihilo več. kakor hitro se je
spoznalo, tla možicelj ne nosi sv^j;^
jih možganov in da je le nekako
umazano orodje neke umazane in
lažnjive klike.
Vse to je po pregovori*
"kdiir drugim jamo koplje, sam
vanjo pade." — In tako je moži- '•
celj sfinišal za Kenošo svojo kari- |
jero.
Na očitanja glede moje bolezni
in drugih reči ne bom odgovarjal |
v javnosti možicu, ker to je po- ?
polnoma moja privatna zadeva.
T\ar sem potrosil, je slo z moje
ga žepa in n isom prosil ničesar
zastonj. Sramota je, če kdo kaj
podobnega čveka. Gotovo je to
najbolji dokaz, tla v možieevi gla
vi ni vse v redu.
Glede društva se možic usti, da
je bil soustanovitelj. Knjige pa
izkazujejo, da je pristopil šele po
štirih meseili potem, ko je bilo
že društvo ustanovljeno. — Glavo M
ima možic res obilno, toda možga
nov ne bo notri /a H 'fingurate',
ker innče bi ne kvasil budalosti
v svet.
TJev'.e razpisuje tudi nagrade.
Oh, kakšna ironija! Tie pamet
fante pamet, ila se ti ne bodo
vrabci smejali: saj Veš, da tisto
stvari o nagrii-1i nevrjame živ
krst. Mesto, <!.1 bi dajal nagrad«,
pa raje <!••!:.«1ji so te v resni/i
društva p^lda v Chicago/pO J
inf'»rm»eije, kakor rad trdiš. Vo
di>l\ji/i 1 ■; 1 'prvo. potem pa razjJl
sn.i h nrradi*.
Toliko v po/asnil » tistim, ki se
/■ to zanimajo in sie r zato,
r me je K r »r t.:V> po >l:vje na
padel.
Ip c T' idovan.
JAVNA ZAHVALA.
i
V dol-rcst si štejem izreči n*M
bo pri-/
v?omcg!i v m t i-' \ financi-'
jclnem ali drugačnem ožim tt .tu
. ' o ' ijo v ;t id list a
"Pvč!';tarc«".".
r;> j iskrene -;o zahvalo!
Nadalje zahvala vsem, ki so tu
di mene varovali na gmotnih
sredstvih, <la jc bila agitacija tem
uspešnejša.
Pozdrav in roko vsem!
FRANK PETRIč,
zastopnik "Proletarca."
)
1