Delavec Ševirjov.
Povest izza dobe ruske revolucije.
Spisal M. Arcibaše/. Poslove
nil Jože Zavertnik.
(Dalje).
"Maksimova . . • počakaj jutri.
Boli ine Rlava!"
Iz njenega naivnega plasu ste
odmevali plašnost in presunljiva
tožba tako jasno, da je Ševirjov
obrnil glavo in poslušal pazneje.
Maksiinovna je molčala.
"Ah sirota!" je rekla v joku.
"Kaj boš počela . . . Sama ne
vera ..."
i "Kaj te pričakuje!" je hotel«
reči, pa je obmolknila in rekla:
"Ti ne boš storila nič!"
"Maksimova," je zaihtela i
Oljenka in sklonila roki kot k mo- j
litvi" . . . rajse delam . . ."
"Boš dosti zaslužila!" jo je ka- j
rala Maksimova. "Zakaj pa si"?
Gluha si in neumna. Nehaj, sla-'
bejše ne more biti. Če umrjem ali
Oslepim . • . kaj bo s teboj?"
"Maksiinovna, v samostan po
jdem. Postala bi rada nuna; v
samostanu je krasno . . . mirno."
Nakrat, nepričakovano je Oljenka
odprla svoje sanjave oči in gleda
la zamišljeno in navdušeno ne
kam. daleč za zidovje.
; "Bila bi rada velika bela ptiea.
da bi poletela daleč — daleč! . . .
Da bi pod menoj bile cvetliee,
travniki in od zproraj nebo ....
Tako kot sanjam."
• Maksimovna je zdihnila.
"Neuinnica! ... V samostan te
ne sprejmejo . . • V samostanu je
treba deponirati denar ali pa de
lati težka dela. Kakšna delavka si
ti T"
Starka je napravila ponižujoč j
miglej z roko.
"Kaj še govorifi . . . Pojili z Va-!
žili jem Štefanov iČem. Boš vsaj
satna svoja gospodinja in morda
me boš tui li podpirala. Vazilj Ste
fanovič ima sedem tisoč robeljev
v hranilnici Tako povore ljudje."
"To je strašno, Maksimova," je j
proseče šepetala Oljanka, kot l>i j
prosila za odpuščanje: "Sirov.je
navaden kmet!"
"Za tebe je milostljivi gospod?
Gospodje niso za nan, Oljenka. . .
Da bo le dober človek in zahvali
boga."
"Nič ni čital. Maksimova. Ne
koč sem ga vprašala, kako se mu
dopade Cehov? in odgovoril je:
Pri našem delu ni časa za otroča
rije . . ."
Oljenka je posnemala top in
sirov bas. Posnemala ga je in pla
kala: njene velike oči so se na- j
polnile z debelimi solzami in j
roke so se ji pričele tresti.
"Govori pametno!" je zaklicala
zbadljivo Maksimova- Poznati je
bilo, da bi se rada razjezila. "No, J
nič čital! . . . komu je pa treba či
tati. On je trgovec, pa ne neumna
stvariea. kot si ti."
Oljenka je nehala plakati in od
prla na široko in sanjavo svoje
oči.
"Ah, Maksimova, ti ncrazumeš
nič o tem, pa le govoriš. Edino
dobro na svetu so knjige. Čehov
n. pr. . . . Če pa človek čita — ta
ko navadno — da bi jokal. Nekaj
krasnega!"
Oljenka je pritisnila roki na
obraz in tresla glavo.
"Ah, pojdi s tvojimi knjiga
mi!" je nadaljevala starka jezno
in obžalovalno. "Morda je krasno,
a ne za nas. Ti — vid mi peša vsa
ki dan . . . včeraj sem pospravila
mezo in vbila eno eašo- Po enem
mesecu bom morala že baje v u
božnico . . . Šivala in šivala sem —
danes sem pa tu s svojim šiva
njem . . . Pa nisem bila taka kot
ti, že zaslužiš pot rubeljev, pa že
dva potrošiš. Nimaš cunj, pa ku
puješ knjige!"
Zdaj je starka stopila tiho v
sobo. Njeni mali očesei sta gle
dali zvedavo.
" Maksimova, to je hujše kot
smrt ... On je kmet . . . me bo še
pretepal!" je zaklicala Oljenka
obupno.
"No, zakaj bi te pretepal! . . .
Pa kaj <'e te udari? . . • Olga Iva
novna naj se podvrže!"
"Kaj?" je plaho zakričala 0
Ijena.
"Podvreči se, ukloniti se mora
te . . . pravim jaz . . je ponav
ljala starka. "Ako te bo enkrat
ali dvakrat pretepel, potem bo ne
hal . . . Taki so vsi. Poznajo le po
korščino. Tiho bodi in trpi . . • bo
že nehal."
Oljenka jo je gledala s strahom,
kot bi iz hodnika prihajala pošaat
in se ji bližala. Poprijela je krilo
iu se pritisnila k mizi. Ali starka
jo je že pozabila in se obrnila k
Maksimovi.
"Našega učitelja so že zopet
spoilili i/, službe."
"Kaj?" j, zaklicala Maksimo
va.' Zakaj so ga odslovili t"
"Ker se j<» sirovo obnašal na
pram gospod.sk i. Predstojnik je
/are/al nanj, on je pa postal si
rov. Vrgli so ga na cesto. Grozno
. . . kako je bila danes Marja Pe
trovna huda," je poroeevala star
ka na pol tiho in požirala besede,
zaeno se pa plaho ozirala proti
vratom.
Maksimova jo je gledala pre
strašeno.
"Dolžni so mi stanarino za tri
mesece. Ona mi je obljubila, da
mi danes plača del stanarine . . .
Kaj bo pa sedaj?"
"Ne bodo plačali • . . Kje naj
pa vzamejo? snj bodo še stradali.
"Kaj mislite . . . Ali jih bom
imela mar zastonj v stanovanju?
Našli so dobrotnieo . . . Nima sa
ma kaj jesti!"
"Nekaj časa je premišljala, obr
nila se je naglo in zapustila sobo.
Oljenka, ki ni razumela pogovo
ra. je glodala plaho za njo; star
ka je pa lezla bojazni v hodnik
in zginila za zastorom, kjer je bil
čuti takoj šepet.
V sobi učitelja je bilo tiho. Otroci
so se poskrili po kotih in ni jih
bilo slšati. Učitelj in žena njego
va sta sedela pri oknu. V cepi je
pa bilo videti dvoje žalostnih in
brezupnih obrazov.
"Marja Petrovna!" je zaklicala
Maksimova samozavestno pred
vrati.
Učitelj in njegova soproga sta
dvignila glave. Obraza sta bila
nejasna, gibljeji pa ponižni in po
biti.
"Ali lahko dobim stanarino,
kt«ro ste objuhili za danes?" je
vprašala starka.
Dve temni senci ste zagibal i in
molčali. V njima se je zrcalil žalo
sten in tužen človek^ ki nc ve kaj
odgovoriti.
"No. no . . • ." je rekla starka
glasneje. "Jutri poberite svoje
reči. jutri oddam sobo. Kar sem
zgubila v treh mesecih, naj ostane
na vaši vesti . . . Sama sem zakri
vila. bedakinja sem. ker sem za
upala vam. Nadalje pa nimam ve
selja igrati t«» ulogo. Kakor hoče
te!"
Soproga učitelja ni genila, ali,
učitelj je vstal in šel proti hodni
ku. kamor je potisnil tudi Maksi
movo.
"Glejte . . . Hotel sem vas j
vprašati . . . Ali bi ne bilo mogoče
na kakšen način . . . Poiščem si
službo. Ponujali so mi že različne.
Torej • .
Gledal je okoli sebe in jetična
rdečica se mu je prikazala na o
brazu. Maksimova je vzdihovala.
"Res. res . . . obljubilo se je!"
je ponavljal učitelj, mej tem je pa
rdečica zalivala lijegova lica.. Z
rokama je mahal po zraku. "Sploh
bom izskal. Ne gre. To vendar ra
zumete."
"Xe moreni, gospod." je odgo
vorila Maksimova. Stopila je na
zaj in razgrnila roki. Če bi imela
odločiti sama. Ali dvornik, ne da
miru. Še sama pojdem na cesto..
Xa vas sem računila zdaj je
pa...."
"Maksimova," je pričel uči
telj. naglo šepetajoč, in pogledal
na vrata. "Pomislite, kam naj
gremo. Ziruhil sem službo . . . Da
nes sem hotel prositi za pred
ujem. ker sem že dobil svojo pla
čo .. . otrokom je bilo treba čev
ljev ... pa tudi ženi je bilo treba
nekaj . . • Vi veste, da smo imeli
mrzlo vreme in ona knšlja . . . Tu
di kopejke nimam. Kdo nas bo
»prejel. Povsod zahtevajo, da se
plača stanarina naprej, vi nas pa
že poznate . . . Maksimova. po
mislite, če bi bili v mojem polo
žaju . . . Maksimova, za voljo bo
žjo!"
"Ne, ne morem. Oloveku jo. bli
žjo srajca kot jopič . . . Kakor
hočete . . . Smilite se mi, pa ne
morem pomagati • . . Imeli ste
službo, zakaj se je niste držali.
Zdaj pa imate, sami ste krivi."
"Seveda . . . sam sem zakrivil.
Ali zakrivili niso tepa otroci."
"Otroci so vaši. Zakaj niste po
trpeli radi otrok!"
"Vidite, Maksimova, takole..."
"Kaj naj vidim," pa je siro
vo prekinila starka. "Zakaj se
ponižujete pred menoj. Pomapa
ti vam ne morem. Govorili bi
lam." (Dalje prih.)
Svetoven pregled.
— V Meksiki je 14 milijonov
peonov — domačih sužnjev. Taft
pa Študira, če bi se ne dalo tudi
ameriške delavca potisniti na isto
življensko stopinjo.
• •
*
— Delavci! Delati morate za
plačo. Ne lastujete his in zemljišč.
Plačujete visoko stanarino in pro
dati morate svojo delavno moč
kapitalistu, da se siromašno pre
živite.
Kaj pa zahtevate T Večje plače
za svoje izdelke!
Delavci! Zakaj pa ne zahtevate
vse—vso vrednost produkta, kte
rega ste izdelali! Zakaj ne vsto
pite v vrste socialistov in se bo
rite za uresničenje socialistične
človeške družbe?
Delavci! Ritke ne bomo nikdar
dobili, če ne bomo kot razred or
ganizirani v politični stranki. Ka
pitalisti nas danes vladajo, izžc
majo in derejo, ker so politično
organizirani kot razred.
Učimo se pri kapitalistih, po
sneniajmo jih v organizaciji, in
igrača nam bode podreti kapita
listično družbo v prah*
• •
*
— Bil je le tesar. Kapitalistična
časnikarska nota z Kalamazoo,
Mich., s<» glasi: John (?. Kraerya
so našli mrtvega oh reki. Star je
Cm let in dozdeva se. da je umrl
vsled lakote. Bil je le tesar."
Delavci! Ali ne čitate moralič
no zaušnico iz te kapitalistične
notice?
I*c> kapitalističnem poročilu je
bil siromak tesar, torej delavec,
zategadel sme po kapitalističnih
načelih poginiti kot star pes na
ulici, ker je vsled starosti nespo
soben za delo.
Kdor ima zdravo patnet, raz
ume to notico!
• •
•
Med Slovenci imamo stotine,
ki ponosno izjavljajo, da so svo
bodomisleci. Ali vsi ti svobodomi
sleei glasujejo za republikance in
demokrate.'Izjema so le soeialisti
svobodomisleci, ki se zavedajo,
da bo misel svobodna vspela in
! vzklila še le v socialistični člo
| veški družbi.
• •
*
— Po tržnih poročilih je kava
kvotirana od 7 do !> centov funt,
kar se lahko prepričate vsak dan.
I če pogledate v angleške časopise.
Vi pa plačujete za kavo v groceri
jah navadno od 10 do 20 centov
funt. Vidite, tako vas odira ka
pitalizem pri vsaki stvari. Ampak
vi. delavci, vedno sedite na t»še
| sih. kadar se vam govori o ode
ruških kapitalistih! Kako dolgo
hote še slepi in gluhi?
• •
*
Iz Buenos Ayres, Argentini
ja so poroča. da je nekdo vrgel
bombo pod kočijo, v kteri sta se
'ilelit policijski načelnik in njegov
tajnik. Bomba je ranila oba
j smrtno. Prepeljali so ju v bolnico,
i kjer sta umrla kmalu. Napadalec
je vbil samega sebe s samokre
som.
• *
*
— Turški sultan Mahomed V.
je v spremstvu prestolonaslednika
| in prineezinje odprl drugo zase
! danje državnega zbora. Prestol ni
1 nagovor je govoril veliki vezir
j Ililmi paša. Govoril je zelo kon
zervativno in se dotikal le notra
njih zadev. Povdarjal je prijatel
l jsko razmerje z inozemstvom in
se ni dotaknil kretskega vprača
; "ja
• •
*
- Lord Minto, podkralj Indije
in njegova soproga sta utekla
komaj smrti. Nekdo je zalučal
dve bombi proti kočiji, a padli ste
na pesek in niste razpočili. Napa
dalei so ušli.
V Indiji so že ponovno zvršili
napade na lorda Minta, lorda
Kitebenera in Andrew Frnsera.
podguberoatorja v Bengal j i in
druge uradnike. Anglija se že
leto dni boji. da vzplamti kmalu
vstaja v Indiji.
• •
Jk
— Eksekutiva slovanska parla
mentarne zveze je odklonila po
nudbo ministerskopa predsednika
Bicnertha, da bi pričela podaja
nja glede opustitve obstrukeije.
Slovanska parlementarnn zveza
zahteva odstop vseh ministrov in
so lo pod odstopu misli opustiti
obstrukcijo, ki je že toliko Jasa
ovirala vsako parlamentarno delo.
• •
*
— V talijanski zbornici je so
drug Cabrini interpeliral zavoljo
nezgode v Cherry, III. Tittoni mi
niter za zunanja dela je odgovo
ril, da je dal talijanskemu kou
zuhi nalog, da poizve natančno o
vzrokih nezgode. Predsednik
zbornice je izrazil željo. <la hi ta
lijanski delavci morali imeti isto
varstvo v ameriški republiki kot
doma.
Kaj pa je z Avstrijo T
Soc. poslanci kje ste!
• •
*
Ruska vlada je razpustila
finsko deželno zbornico, ker je
odklonila prispevati $4,000,000 na
leto za vojaške troške.
Prihodnje volitve se bodo vrši
le v mesecu februarju.
• •
*
— Predsednik Nicarague je dal
ustreliti dva Američana, ker so
ju zajeli z orožjem v roki na
strani vstaaev. Ko je ameriški
konzul zaznal za smrtno obsodbo,
je protestiral pri vladi, a Zelaya
se ni zmenil za protest. Ameriška
vlada je odposlala bojne ladije v
obrambo koristi ameriških držav
ljanov.
Listnica uredništva.
J. Z. v B. U.: Dopis je premalo
važen za v javnost. Pošljite kaj
stvarnega.
ZA JOLIET.
POZOR! POZOR!
Cenjeni sobratje S. N. P. J. v
Jolietu in okolici! Kam se poda
mo na starega leta večer?
Vsi v Joliet!
na veselico, ktero priredi društvo
Jnlietska Zavednost št. 115 S. N.
P. J. v korist društvu.
V ta. liatnen se najuljudneje
vabi vse naše brate in prijatelje
v bližini, kakor Chicagi, Aurora,
La Sail«'. Waukegan in družili
hljižnjih naselbin, da s«' tega ve
čera udeleže.
Začetek bo ob 7. uri zvečer dne
:il. decembra t. 1. Kraj. kjer se bo
vršila vesclica. se naznani po
zneje.
Za dobro zabavo, kakor za do
bro pijačo vse vrste in okusen
prigrizek bo skrbel odbor. Ustop
nina bo samo 25e od moških, žen
ske in dekleta so proste.
Na Silvestro večer torej v
Joliet!
Za odbor:
Math Požek,
John Andlovar.
fix Martin Plut.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago
Velika zaloga klobukov, e«pic, če
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
darilo.
Ste že obnovili naročnino "'Pro
letarca"? — Ce jn še niste, stori
te to takoj, da se Vam ne ustavi
lista.
Jako važno vprašanje?
"Ali sem ž»' poslal zaostalo na
ročnino na "Prolctaroa"?
Šfl ne! —
Slovencem in Hrvatom priporo
čam svoje moderno brivnico.
JOTIN HORVAT,
1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
Prehlajenja se lahko iznebite
in bolečine v vratu ter v prsih
minejo takoj, če se napravi par
močnih drgnjenj s "Pain Expel
ler", kakor je popisano v knjiži
ci, v kteri zavivta steklenic«.
Sredstvo se lahko kupi v Ameriki
v sleherni lekarni za 25 centov
steklenica, treba pa je paziti na
to, da je varstvena znamka s si
drom na kartonn in na steklenici.
SLOVENSKI DELAVCI!
Naročajte knjigo lipi. Sinclaira:
"DŽUNGEL"
največji socialni roman 20. sto
letja. Knjiga je prod kratkim
i7^»la v slovenskem prevodu in se
že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.25.
Naroča se pri npr. "Proletarea",
2146 Bine Island ave., Chicago,
Illinois.
V starem Egiptu.
Ljudje v starem Egiptu so mi
slili, da večino bolezni povzroča
neprimerna hrana in da je po
trebno zdržati so hrane tri dni
vsacega meseca, da ima telo pri
I liko ozdraveli. Dandanes ne po
trebujemo taeega zdravljenja. Oe
zapazimo, da nn.ša prebava ni v
redu. začnimo takoj uživati Tri
nerjevo ameriško zdravilno gren
ko vino. To vince ti hitro okrepi
onemogle organe in jih pripravi
k pravilnemu delovanju. Potem
bodo vstanu prejemati in prebnv
Ijati več hrane ter večati telesno
moč. Prebava postane popolna in
nova kri kma<lu napolni vse žile.
To zdravilo bi morala poskusiti
vsaka družina. Nobenih škodlji
vih primesi ne vsebuje. V lekar
naeh. -To«. Triner, 1333—1339 So.
Ashland ave., Chieago. 111.
Dolžno6t vsakega socialista je,
podpirati svoje časopisje. Agiti
rajte za "Proletarca". Pridobite
mu nove naročnike.
Podpisana se priporočava
Slovencem za mnogobrojeno
bisk, ker iinav.vna razpolago
dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center At Chicago, III.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne
in od 6—9 zvečer.
885 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. Ill
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St., La Salle. Ill
Toči vae, goetilui {»odrejene pijaA*
iose priporoma rojakom za obilen oblak.
G. VnkmtR
559 W. 18 St.
Chicago.
Popravlja dež
nike in pipe po
primernih ce
nah.
Kadar ae brijete stopite vedno v
hiffnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHICAGO. ILL.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico,
Slovensko-angleški tolmač in
Angleško-slovenski slovar.
Vse tri knjigo v eni stnne le
$1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND CO
538 W. 145. St. New York, N. Y.
Primerr,r\ delo dobiš le, ako si
zmožen angleščine.
PAI N
EXPELLER"
Kaj ti koristijo močne mišice,
če trpiS na revmatizmu.
PAIN-EXPELLER
dobro V<liviij»n. ti t*ko) bolrflti* in
■ »turam njili »in.kf,
l'o 2V In KUr. » v««h Itkuuh
F. Ad. Richttr & Co., 215 Peirl St.,
NEW YORK
I*«site oa var*t »»no
znamko * ftidmm
m
— —{,
Joseph Kratky,
575 W. 17thSt., Chicago. 111.
Izdelovalec najfinejših cii*ar
vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Sveži kruh in fino pecivo dobite vedno
v hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Rftdakovič
623 So. Throop Street *}
Vozi tudi na dom CHICAGO.
POZOR! SLUVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim keeljiščen
Sveže pivo v sodčkih in butaljkak
in druge raznovrstne pijače ter linijska
sinodke. Potniki dobe 4©<ino preno
čišče za nizko ceno.
Postrežba točna in taborna.
V srni Slovencem in drugim SlorattMB
se toplo priporoča i*
MARTIN POTOKAR,
564 SO. CENTER AVE., CHIOAOO
P
M. Lackovič
478 West 1 Nt h St., Chicago
MODERNO OPREMLJENA SLOVEN
SKA TRGOVINA Z J EST VIN AMI
(GROCERIJA.)
Najboljši rii, kava, čaj, moka itd.,
•ploh vsakovrstno domače in preko mor
sko blažjo vedno sveže po najnižji e<Bi
na prodaj.
Na zahtevo razva&am blago tod M
dom, za kar niž ne ra&unim.
Leopold Saltiel
ODVETNIK
v kazenskih in eirilnih zaderak.
Auto Pbon« 6065.
Office Phone Main 3065
Residence Phone Irwin g 4179
URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Severoup. ogel Randolph
in La 8ailp olie«
Stanovanje: 1217 Sheridan Road
HALO! HALO!
Rum pat — Na »veke pivo in SmAo
dobrega vina k
Frank Mladiču
611 S. Center Ave.,
tam se bomo imeli po domače." I
To je pogovor s ceste, ki priča o mo
jem saloonn.
Frank Mladič,
611 S. Center Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendotf, M. D
Zdravnik za notranje bolezni
ln ranocelnik.
IzdravniSka preiskava brezplačno—pla
čati je le zdavila, 617 ln 849 Blue Iil*n4
Ave., Chicago. Za dne ure: (VI 1 do I
popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieage
živeti boln'ki naj piSedo slovenaki.
SE LI BRIJETE S A IVI I ?
Mi Vam oferiramo britev za $2.00 izdelano i*
najtioljiop.i materijala, ki se prodaja za $4.00. To
nam zagitovi in prinese 100 novih odjemalcev
k tisočem druzih, kterim smo prodajali od lota
1876—to je 33 let pod tvrdko Jon. Kralj. Tri ti
ko iznnSli, da so naSe britve iz najbolj&ega mate
rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka nattfc
britev je garantirana in mi damo v slučaju, da al
komu britev po volji, damo popolno zadoUanje
dotičniku. NihSe ne more oceniti britve prodno
je ni rabil. Ker vemo, da so naHe britve dobro, jih
lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam Jo to
$2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar računamo
25e. za Chicago. Za izven mosta j*
plačati 5c vet za poitnii.o.
JOS. KRAL,
417, 419, 421, 423 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Dp. Wm. A. Lurie,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Alula's Drugstore, 631 8. Centre ave., od 11—12 po dnevi.
Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 ure popoldne, izvzemil
nedelje.
Stanovanje: 2757 W. 22nd Street. Telephone, Canal 859.