Proletarec. [volume], December 21, 1909, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
LM n iwHttl delav
skega iH»datva. Delav
ci M «pr»vl6eni do
vm(* k»r producirajo.
THia paper, ia devoted
to ike interaata of the
working claaa. Work
era are entitled to all
what (hey produce.
*- »»eond-oia«« mattxr, D»e. «. wot, »i ih. pont offlr.
»t Chlearo III. Uiidi-I tb* Act of t'ongreM of M»rob Ird. i«7v
Office: 2146 Blue Island Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
'S'V
ne številko v oklepa|u
ki ae nnha|a poleg va
šega naslova. prilepile,
nega epoda|alt
na ovitku. Ako ( 120)
le številka . '
teda| vam a prihodn|o
številko našega liata po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o tako).
Chicago, 111., 21. decembra (December), 1909.
Leto (Vol.^ iv.
' Sodrugi v Chieagu in
po Ameriki!
IZKORISTITE BOŽIČ IN NOVO
LETO!
Kapitalisti vam bodo po svoji
"milosti" dovolili v jednem tednu
Itiri praznike:
25 DECEMBRA BOŽIČ,
I 25. DECEMBRA NEDELJA,
1. JANUARJA NOVO LETO,
2. JANUARJA NEDELJA
Izkoristite te itiri dane! Pora
bite jih za agitacijo za "Proletar
ca"! Ven med naše delavce! Vsak
zaveden naročnik naj te štiri dni
-pridobi vsaj jednega novega na
ročnika za naš list in storil bo ve
liko!
Splošen pregled.
— Svobodni Američani \wh slo
i je v bodo smeli zihij kupovati zra
koplov 10 stroje, ako bodo imeli v
to svrho potreben drobiž, Gledali
■ bodo lahko gospodarstvo v tej <le
želi s ptičje perspektive. Kapita
listi so že /.vršili prve korake, d#
zrakoplovni stroj postane splošne
obratno sredstvo. Brata Wright
bode t a pričela izdelovati zrako
plovne stroje v večji množini ir
jih prodajala vsakemu, kdor jih
bo hotel kupiti. V to svrho se j«
ustanovila družba z $1.0(10.000 za
četnega kapitala. V Dayton. O.
Krade veliko tvornieo. v kteri bo
ilo izdelovati te aparate. Ta iznaj
«1!jh je zduj prešlo v stadij kapita
listienepa izkoriščanja, postal j<
lastnina kapitalistov.
— Na Francoskem bodo zda.
zastavo, navadno pisano cunje
proglasili svetnici. Deloma so od
stavili katoliškega bogu. a še pred
njo je njegovo mesto prazno ž»
grade altar za malika najslabši
vrste. Patriotieen zelot bo zdaj na
domeščal fanatične klerikalec. Ju
stični minister Harthon je predlo
žil ministerskom svetu zakonski
načrt, ki spreminja narodno zasta
vo Francije v navadnega malika
Kdor bo tega malika žalil z bese
do ali dejanjem, bo kot hudodelci
kaznovan s težko ječo. Minister
ski svet ji* odobril predlogo ju
stičnega ministra, na kar ji- mini
■ster predložil predlogo zbornici
Francoski delavci se že boji
in vstajajo, ki bodo ta najmoder
nejši klobuk (icsslerja pogazili \
blato. Pa če bo to francoski bur
žoaziji všeč ali ne.
• •
*
— V poročilih kapitalističnih li
stov čitamo. da so v škandal slad
kornega t nista. ki je okradel strii
Sama za cOlnino. zapletene t ud
visoke glave. Mi ne verjamemo
da se bo trustjanom ali pa tako
zvanim visokim glavam skrivi
las na glavi. Spominjamo se ni
škandal mesarskih magnatov. k
so s pomočjo dobrih advokatom
izrabili zakon do pičice, ga zavija
li in pestili tako dolgo, da je brli
m»d išče primorano ustaviti pre
iskavo proti njim. Isto igro bom«
doživeli tudi sedaj.
Goljufi in sleparji na debelo si
bixlo še nadalje v klaku in fraki
vozili v avtomobilih kot pošten
ljudje in zaničljivo gledali m
pridnega delavca, ki mora peš m
delo.
« •
*
— Trust za led j«- bil obsnjei
na $5.000 jrlobo, ker je po načeli!
današnji* družbe tržil po ropur
"ko. Koliko pomeni $.">.000 za bo
Pate trustjane? Nie! Še toliko n«
kot z« revnemu delavca, ki si mor/
v potu Hvojt'wa obraza služiti tež
_ ko svoj vsakdanji kruh. en vinai
nvatr. veljave.
Kdor hoče odvaditi trustjane
da ne bodo vodili svoje trpovim
po roparski metodi. se mora spri
jazniti z načelom, da je za hudo
delske trustjane edini in prav
doni ječa
— O Božiču vidimo najboljše,
tla je kapitalistična družba zgu
bila pravico do obstanka, tla je
današnji svet narobe. Nočemo go
voriti o teiu, da je ogromni večini
delavcev nemogoče obdarovati
svojce z darili. To je že stara, ob
čepriznana resnica.
Vsako leto o Možicu glodamo
nek drug pojav, ki se pojavlja
redno leto za letom pred Božičem.
Pred Božičem 'uhko opazimo, da
sc skoraj v vseh indusririjah kot
tudi v trgovini dela s podvojeno,
silo, da se zvrše naročila. Vsluž
I benci in delavci morajo delati po
več ur še po delopustu. njih delav-1
na sila se izrabi do skrajne sile.
Ko mine Božič, je po polovica
vslužbeneev in delavcev, ki so
preje delali po delopustu, <>b delo. j
Na eesti so in nihče sc ne briga
! za nje. kje bodo spali, kaj jedli, s
I kom se oblačili, ko ne zaslužijo
I nič.
Ali ni to narobe svet? Delavci
, govorite!
l *
■I — Ugledni, bogati ljudje, ki ži
i ve v republikah srednje Amerike,
. m> protestirali, ker se ameriška
. republika umešava v posle nikara
i guaške republike. Ta protest ne
, bo izdal nič. V kapitalistični člo
t veški družbi velja načelo: Sila je
. več kot pravo. Kar je zvrsila Ru
, sija z majhno Finsko, ali kar de
i lajo šovinistični Madžari s Srbi,
, Ilrvati, Slovaki ali drugimi mali
. mi narodi poti ogrsko krono, to
lahko z vrši tudi ameriška repu
. blika z majhnimi srednjoameriš
. kitni republikami. Večinoma so
. predsedniki v teh republikah že
. dandanes le zastopniki ali poobla
ščenci ameriških kapitalistov. In
dustrija v ameriški republiki se
razvija hitro in išče trgov. Naj
i bližji trg so pa srednjo-ameriške
» republike. Ako hočejo kapitalisti
/.vršiti tam dober " kšeft". tedaj
inora predvsem v dotičnih repu
blikah vladati "mir in red". Vla
de pritlikavih republik se morajo
seznaniti pred vsem s kapitalistič
seznaniti preti vsem s kapitalirtič
j no resnico. Podpirati moja nme
j riške kapitaliste, drugače se pa
gre za njih vrat. To je doživel
Castro in s tem se bo seznanil tudi
Zelava.
Neumnost je. da se vladareki
pritlikavih republik spirajo temu.
Kapitalizem je na svojem zmago
| nosnem potu okoli sveta.
| Ali mi smo vzlie temu mirni in
j hladni. Zakaj? Za to. ker pomeni
ile napredek napram napol barba
rom v republikah serdnje Ame
rike.
Kjer nastop<* moderni kapitali
zem, tam rodi tudi moderno orga
nizirano delavstvo, ki noče poniž
no nositi suženski jarem kapita
.' liznia.
• •
i! *
. | Ameriška pravica se nam
. vtf-asih prikazeva kot / barbarska
1 najnižjo vrst«*.
| V Alahami so obsodili spomladi
neko žensk« na sedem let ječe,
I ker je /vršila grozno hudodelstvo,
j l'kradla j«* |»«»I funta masla in |>«*t
kokošjih jajc. Ženska podporna
! organizacija "Kroljevske hčer«*"
j j«* vstopila za to revieo in posta
i vila varščino za njo. Zdaj je pa
! višje državno sodišče potrdilo ob
sodbo prve instance in okrajni bi
rič je odpeljal ženo v ječo.
I Ako ta slučaj prereietamn do
konca, potem današnji barbari
jzem gledamo v svoji popolni na
ifoti. Žena je trdo delala in imela
je skrbeti Se za pohabljenega tira
ta.
Ako bi ta žena lastovala banko
in ogoljufala marljive delavce za
milijone prihrankov, ktere so ji
izročili v varstvo, ali če bi bila
navadna bančna roparica. ne bi
dobila tako visoke kazni.
I »o- kapitalistični načelih je pa
slaba in zloglasna žena, ker j« u
kradia le pol funta inaxla in pet
kokošjih jajc.
J # , *
i | Ugledni Rusi so napram u
i ^lednim Američanom v tatvini ze
lo nevarni konkurentje. Senator
tlarin jt» razkril, tla s« intendant
ski uradniki okradli državo vsako
leto za 10 milijonov rubljev; v
dobi vojne pa kar za 25 milijonov.
I\» statistiki finančnega minister
stva, ktero ji' potrdil znani profe
sor Ozerov, so tatinski uradniki
ukradli 100 milijonov rubljev.
Najbolj zloeejsti so bili uradniki
v Moskvi, .lernali so <»«1 10—30
procentov komišna " na doba
vah za državo. V riisko-japonski
vojni so pa napisali kar pobot-1
niee za blago, kterega država ni
nikdar prejela. IMen so po bratov-!
ski delili med seboj uradniki in
dobavatelji.
Kes krasna slika, kako se u
pravlja današnje kapitalistične
države.
• •
. * 1
— Ked&r se pripeti kakšna ve
lika nezgoila. ali pa vsako loto ob
Božiču, razkrije gotova vrsta lju
di svoje zlato srce. Ta vrsta ljudi
se nikdar ne briga za žalostno u
sodo siromakov, ljubezen do svo
jega bližnjega jim je nepoznana
jstvai.
Na stotine delavcev vsako leto
umira počasi lakote ob cestnih
| jarkih ali v skednjih. ker so imeli
i smolo in izgubili delo. Na tisoče
dojenčkov siromašnih atarišev ni
ma kaj jesti. ker roditelji nimajo
sami nič za ugrizniti. Stotine po
štenih deklet se vsako leto pogu
bi v prostituciji, ker z delom ne
zaslužijo toliko, da bi se tekom
dneva najedle vsaj enkrat do site
ga. Stotine ljudi zvrši vsako leto
i samomor, ker so se naveličali
i stradati in so zgubili vsak up. da
bi se kisla j obrnilo najbolje. Ta
ka je dananja družba, ktero zago
varjajo vsi ilotični, ki se ol> veli
kih nezgodah in Božiču tope v lju
bezni do svojega bližnjega, kot
pametno človeško ali modro božjo
■ uredbo.
To so moderni volkovi v ovčjih
oblačilih, pobeljeni grobovi, ki
obrnejo še človeško nesreče v svo
jo korist. Za to se tudi mi za do
brotvorstvo te vrsti* 1 j ml i ne rao
! remo ogrevati.
i Tem ljudem je všeč, da imamo
: kapitalistično družbo, pekel na
zemlji, da imamo bogatine in si
romake. ljudi, ki ntr sejejo in ža
! nje jo, pa le vživajo, in ljudi, ki
i delajo, sejejo. orjejo in žanjejo,
pa ne vživajo.
Ako bi s»» današnji pekel na
z«mlji strmoglavil in uveljavil so
cializem. tedaj bi ta vrsta "dobro
tvorcev" ne mogla ob velikih ne
zgodah in Božiču skazovati "lju
be/ni" do svojega bližnjega. V
socialistični družbi se bodo nezgo
de znižale na neznatno število, ee
že ne popolnoma odstranile. Oh
času nezgod a sploh nihče ne bo
potreboval miloščine, ker bo mo
rala država skrheti za sirote in
potiahljenee. Tudi o Hožiču ne b<>
nikogar, ki bi sprejemal milodare.
'/:i delo sposobni ljudje bodo za
svoje delo sprejeli polilo vrednost,
za nesposobne bo pa zopet skrbela
splošno*?.
" Dobrot vorei". ki nastopajo
dandanes ob času nezgod in o Ho
žiču. ki se morda š. vesele groz
nih in strašnih katastrof, da s ce
neno reklamo pridobe zopet nekaj
mlačnih odjemalcev za svoje na
pol hankrotno podjetje, bodo v
socialistični družbi nepotrebni,
ker ne bo nikogar, da hi spreje
mal milodare.
.
I *
Da si je carinja poblaznela,
vseeno ruski ear ne preneha /. de
lom. ki je provzročilo blaznost
earinje. Ta knjnana zver .še vodno
! podpisuje smrtne obsodbe, ktere
i njegovi rabelji zvrSujejo točno.
Narodna zbornica «e posvetuje «»
milejših kaznih, naohratno pa na-!
raščajo smrtne obsodbe z vsakim
dnent.
Časnik "Rječ" prinaša o zver-j
skem delu ruske gosposke nasled
nje statistično poročilo.
V dobi <h! 1. do 31. oktobra ko
sodišča i/rekla 1 *?<» smrtnih ob
Isodb napram 134 v mesecu sep
tembru in G:l v mesecu avgustu. V
desetih mesecih t. 1. so izrekla so
dišča 1174 smrtnih obsodb in 4G2
oseb so j»a usmrtili.
Časniki so bili obsojeni v 155
slučajih na 71.725 rubljev globe.
V* mesecu oktobru je bilo v 12 slu
čajih obsojenih. 11 urednikov na
6400 rubljev globe.
Ni čudo, ako je v carstvu mr
tvaški mir. Ali ta ledena zima
reakcije se bo zopet umaknila
spomhdi punta ljudske množice.
Spomlad bo prišla, ko bodo raz
mere za njo zrele.
Tebi "(JI. Nar.", ki goriš za
okrvavljenega belega ruskega ca
rja, pa priporočamo, da "mufaš"
v Petersburg. Tam boš lahko na
šel svoje pobramitinije. v kte
rih družbi ne bo potrebno, da
te sramu oblije rdečica. lTredniki
tvoji bodo lahko pili vodko na
zdravje carja in ponižno lizali ko
zaško nagajko.
| Tak* milost je pa za poštene
klečeplazce več vredna, kot šif
kartaški "kšeft" celega sveta.
Mi upamo, da "(H. Nar." vpo
števa našo priporočbo, ker gospo
dje še niso bankrot in imajo po
treben drobiž za vožnjo.
— Bogatim ko ustanovili vlado
j bogatega razreda; siromake pa
! vladajo. Te siromake pa vladajo
na tak način, da se ne morejo o
preti oropanju bo bogatinih.
• •
*
— Vsak profit pomeni /.gubo.
S« vselej je pa zgubil prodneent
—delavec, obtnik in kmet.
• •
*
— Razsipniki, uživači. pijanci
| in kartopirci lahko ubogate. če
j imajo priliko prilastiti produkte
i druzih. Varčen delavec, ki je po
I polen wbstinent. pa ne bo nikdar
j obogatel, dokler živi ««1 dela svo
jih rok in pameti.
• •
♦
— Ker je William Howard u
I kradel 72 centov, so ga v San
| Frančišku obsodili na 'J leti težke
ječe.
Vprašanje: Koliko bo ukradla
I država njemu in kako visoki bo
do oakrbeni t roški tekom ti veh let
| za njega.
• •
I *
"Scientific American" piše.
<ln so Marvonijeve in Llovdove
brezčine brzojavne postaje na An
gleškem obrežju odrekle brzojav
no /vezo s parniki, ki nimajo njih
zistcma. To je dalo povod angleš
ki vladi, da bo podržavila te po
staje v korist vsem.
To dejstvo dokazuje, kako ško
dljivo je današnje zasebno ropar
stvo /a človeško družbo.
• •
*
Taftova poslaniea kongretni je
lep kos razrcdno-za vedne litera
ture. Oznanja namreč razredni hoj
iz. kapitalističnega stališča. Tudi
"prosperiteta" ima svoje koino
dno mesto v poslanici. Taft je
najbrž imel v mislih bogate pasje
po jed no v New Yorkn. ko je kotil
svojo imenitno poslanico.
• •
*
Neki sodnik v Kentuekv-n. jo
zadnje dni naglo obsodil na smrt
nekega črnca. da ga na ta način
obvaruje lineanja. To jo ravno
tako. kakor da bi kdo ustrelil
ma"k<>. da jo obvaruje pred *lo
žostim psom. Mlažena si civiliza
eija !
Svetoven pregled.
Svobodomislec Koch je v
zborniei naglnsal, da se opusti u
vozninska čoln i na za živino iz
Dansko in Ameriko, ker je cena
za meso tako poskočila, da jp širši
ljudski množici nemogoče privo
ščiti si enkrat na dan meso.
(irof pi. Witzthum. premier je
pobijal zahtevo za znižanju uvoz
nim' in dejal: Visoka eolnina na
živino in meso je edino obrambno
orožje napmm Ameriki."
• •
*
- Avstrijski državni zbor že
zopet štrajka — obstruira. Zdaj
vihte slovanski kapitalistični po
slanci to orožje. Ko s»' bo mini
strski predsednik nasmehnil slo
vanskim poslancem, bodo pa nem
ški kapitalistični poslanci pričeli
sto itfro, ki se ponavlja leto za le
tom v avstrijski zbornici.
Kapitalistični nemški in slovan
ski poalanci se razumejo med se
boj. Na banketih nazdravljajo ce
sarju in močni Avtriji, v zbornici
se pa navidezno prepirajo med se
boj. da jim ni treba staviti in
sprejeti predlogov v korist naro
dov v Avtriji.
* « "
— Predsednikom švicarske re
publike je izvoljen Robert Com
tesse.
• •
*
— V Rusiji so obsodili založni
ka knjige "Božje kraljevstvo v
nos", ktero je napisal Lev Tol
stoj. na eno leto ječe.
V Argentiniji jo vprizorila
l>olicija na povelje vlade splošno
gonjo proti "anarhistomV Hue
n«fS Avres so zaprli nad 500 oseh,
ktere bodo najbrž poslali v pro
gnanstvo v Terra del Fuego.
• •
*
V Adani so usmrtili 26 moha
medaneev "postavnim" potoni,
ker so baje sodelovali pri masa
kru v aprilu. Ljudstvo, ki je pri
sostvovalo eksekueiji na debelo,
se je zgražalo očitno nad vlado.
• •
•
Nemški državni kancelar pl.
liethinann-Ilolweg je zopet govo
ril govoraneo o miru. Posebno je
povdarjal prijateljstvo z Anglijo
in Rusijo.
• •
* m
— Generalmajor Borotkin, ki
zastopa vojni urad v ruskofinski
komisiji, je zahteval, da mora
Finska plačati tudi del vojnih
troškov rusko-japonske vojne, ki
znašajo "malenkost" $1 .500.000.
000. Finska bi morala plaeati
$24.000.000. Tu nesramana zahte
va je obudila splošno ogorčenost
pri Fincih.
• *
*
Med Turčijo in <irsko pride
najbrž <lo zveze. To je želja Ah
med Riza beja. vodje mladoturške
stranke, ki vidi v tej zvezi naj
boljše poroštvo za mir v Maeedo
niji.
Na Španskem vstaja duh
Frančiška Kerrera. Pri občinskih
volitvah v glavnem in največjem
mestu Madridu j«* izvoljenih 23
republikancev in socialistov, 17
liberalcev in 4 klerikalci. Repu
blikam so zmagali tudi v Barcelo
ni. S»n Sebastianu in enajstih
drugih večjih mestih. Klerikalci
so /umirali le v 4 mestih.
• •
*
- V Rusiji so se pričele poja
vljali zopet prave in pristne ru
ske ra/iiiere. V .Moskvi in IVt< rs
burgu so zopet zaprli več profe
sorjev. učenjakov in dijakov. Za
prli so tudi vseiičelisnega profe
sorja Sokolova in vse goste, ki so
bili ob času njegove aretacije na
vzoči. Meti aretiranei je Šipčin
skij in pisateljici Kusova in Re
pjeva iu urednik časnika "Hji
loja".
• •
V Belgiji je senat sprejel za
konsko predlogo, |»tcr<> j«- že «h1u
brila zbornica. ki določa splošno
vojaško dolžnost. Ta splošna vo
jaška dolžnost je pa omejena v j
tem smislu, da m- zamore vzeti k
vojakom I«* enega sina i/, vsake
družine.
Leopold, kralj llejgije. j«*
unirl odšel na večne lovske pla
njave. Kralj je Itil poznat kot ka
pitalistični oderuh, špekulant in
nživač.
Umrl je tiran! — Zadnji petek
je unirl poleg ruskega earn najve
čji kronani lopov modernega ča
sa — desetmilionkratni morilec;
veletat in velegoljnf: Neron štev.
'2; velevlaengar; tiran, ki je koval
zlato iz človeške krvi, ubijalec
črnokožnih rodov v Afriki — bel
gijski kralj Leopold II. Panes je
že pozabljen . . .
IZ STRANKE.
Prva konferenca hrvatskih socia
listov v Ameriki.
Hrvatski sodrugi, organizirani
v Hrvatskem Radničkem, Prosvje
tnem i Političkem Savezu v Ame
riki. sklicujejo za letošnje božič
ne praznike svojo prvo konferen
co v (,'hieagu. Konferenca se vrši
v prostorih Narodne dvoran« na
Center Ave. 2». in 26. decembra
t. j. v soboto in nedeljo s slede
čim začasnim dnevnom redom: 1.
Poročilo osrednjega odbora; 2.
Pojačanje "Radničke Straže"; :i.
Osnovanje jugoslovanske sociali
stične zveze; 4. Povečanje zadruž
ne tiskarne; Hazno. Osrednji
odbor poživlja vse hrvatske kra
jevne socialistične organizacije v
Ameriki, da pošljejo svoje zastop
nike ali delegate na konferenco.
Ker se bo eventuelno razpravljalo
tudi o zbližavanju in skupnih kori
stih vseh jngoslovnskim socialis
tov v Ameriki, je naravno ta kon
ferenca velike važnosti tudi za
slovenske socialiste. Slovenska so
cialistična organizacija bo na kon
ferenci zastopana po jednem dele
gatu. kteri bo imel posvetovalni
glas. Delegata pošlje chikaški
klub št. 1. in izbran je sodrug Jos.
Zavrtnik. V ostalem je pa lahko
navzoč pri konferenci vsak Man
stranke, ki pa naravnn nima bese
de.
Slovenski socialisti iz srca po
zdravljamo to prvo konferenco I*
vatskih sodrugov v Ameriki in že
limo največji vspeh njenemu delu.
Dobrodošli sodrugi! Zastopniki
hrvatskih razredno zavednih dela
vcev. dobrodošli!
'BREZDOVINCT
Sakserjev tintomaz nas v jedni
i/ med zadnjih številk kible psujo
z "brezdovinei". Šifkartasev ku
lij si' ne zavoda (kaj se bo žurna
listiška prostitutka zavedala!) tla
se s to besedo krvavo norčuje ma
lone iz vseh slovenskih delavcev v
Ameriki. Naravno da smo brez
domovinci! In tako si tudi v o
gromni večini vsi a merski Sloven
ci! Kje pa imamo sploh kaj domo
vine? Sakser ima košček domovi
ne na Cortland st. v New Yorku.
(ako je sploh njegova: tu je še
vprašanje!) do ktere so mu pripo
mogli slovenski delavc s svojimi
trdimi žulji: zato se pa norčuje
iz svojih hrezdomovinskih roja
kov. ki nimajo niti toliko "domo
vine". da l»i z nogo stopili nanjo.
Najlepše pa je. da je tudi
Sakserjev editor brezdomovinec —
in se potemtakem očitno dela nor
ca tudi suni i/ sebe. Mr. hlapec
Sakserjev, kje je tvoja "domo
vina"? I'bogi suženj! ne veš, kaj
blchečeš!
Za družine ponesrečencev v Cher
ry, m.
poslano na sodr. l'otiseka v La
Sallu. 111.:
Društvo Slovenija v Clevelan
du. O. ^"»0. — Ženski klnl> 1'role
;,irka v Chirafru — Melona Za
vertnik 2."» et.. M. (!. 25 et.. Maly
Jereb 10 et.. Marta More 10 et..
Društvo Naprej ;'» SXIM. Cleve
land. O. $1f>.30. Društvo Sokol 08
LaSalle. 111. skupno
Nada-I.je je poslal sodr. Kraniar
šič iz Hrooklyna. N. V. na ured
ništvo 1'roletarrn $2.50, kteri zne
sek je daroval klub Stori je. Svo
to smo poslali na sodr. Potise
ka.
Iskrena hvala vsem darovalcem.
Slovenski unijski de
lavci ne podpirajo
skabskega slov.
dnevnika
v New Yorku!