Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, December 21, 1909, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, December 21, 1909, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 5.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 21 Dec. 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik m izdajatelj:
Jafoslotaask* delavska tiskata« družba
v Chicago. III.
Maro^niaa: Za Aicerico ti.SO za celo leto. 7Sc 2a
pol leta. Za Evropo U «• celo lato. JI aa pol leta.
Oflmti p» dw*T Pri «pi <»»'iiitl Mro/i//«
lurifa uiunili tudi s TA R! matlor.
PROLETARIAN
Owned and pabliahed Evert Tuesday by
Soath Slavic Workmen's Pa^llshiag Company
Chicago, Illinois.
(ilasilo Slovenske socialistične
organizacije v Ameriki.
Joe Jeaih, President;
John Petrich, Secretary;
rrank Mladič, Treasurer
1 liSTEirriON rates*. United State* and Canada.
. 30 a year, 7Sc lor half year. Foreign countnei
$2 a year, SI for half year.
ADVUTisiNO rates on agreement.
NASLOV <ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
»t
BOŽIČNA PESEM.
Sla\a bogu na višinah
(praznoverju, ki misel tlači)
in mir gospodi na blazinah
baržunastih v sinji palači! —
Mir bogatinom pri polnih mizah
prenasičenim, pijanim;
lenuhom, gorko okoiuhanim —
ki so dobre volje! —
Mar je revež. ko g-lad. mraz
[ga kolje,
nocoj, na "sveti večer" dobre
[ volje ? t . . .
Ivan Molek.
JUNAKI O BOŽIČU.
Zg. ►dovinski dogodek izza ameriš
* kv revolucije. Spisal Joie
Zavertnik.
S tem dogodkoit\. ki se je zavr- j
sil pred več kot sto leti. pričnem i
serijo zgodovinskih di god ko v izza
ameriške revolucije. Potreba je,
da se tovarši-delavci, k» niso zmož
ni angleščine, kteriin niso radi
neznanja angleščine na razpolago
svobodne ameriške knjižnice, da
bi čitali v originalu zgodovinske
dogodke, ktere so napisali izbor ni
historiki, vsaj deloma pouče o ne
smrtnih činih, ktere so zvršili a
meriški rokodelci in kmetje, da
zdrobe angleško tiranstvo in svo
jo domovino proglase republiko.
Slovenci, ki živimo danes v Ame
riki. se moramo seznaniti z zgo
dovino domovine, v kteri živimo,
vedeti in poznati moramo vsaj po
vršno. kteri vzroki so rodili da
našnjo ameriško republiko, kako
so priprosti delavci in kmetje u
mirali za svoj iden-1.
V ameriški revoluciji so umirali
siuovi skoraj vseh kulturnih naro
dov /a svobodo. Bili so Poljaki.
Nemci, Francozi. Talijani. Ansrle
ži, Irci in drugi. Mogoče je, da jo
tudi kteri Slovenec stal oh struni
ameriških puntarjev. Zgodovina'
nam tega ne pove. To tega /akiju- !
čka prihajam, ker s > bili že takrat |
primorski Slovenci poznani kot
izvrstni mornarji, ki so brodarili
križem sveta: inožtvo ameriške!
puntarske mornarice je pa bila'
mešanica pogumnih mornarjev
vseli narodov.
Kot delaven mi je nemogoče, da
hi o ameriški revoluciji podal po
drobno in natančno sliko. V to je
treba časa in zopet časa za študi
je. Delavec pa nima časa. da bi
proučil temeljito zgodovinske do
godke. /ntcgadcl upam, da mi bo
do vsi odpustili, ki bodo našli v
sestavu pomanjkljivosti.
Želim pa odkritosrčno, da bi
kteri drugi Slovenec, ki ima več
časa na razpolago, podaril sloven
skemu narodu popolno sliko o n
meriški revoluciji, ker zgodovina
ameriške revolucije zamore vpli
vati le vzgajajoče na naš mali na
rod, ki se je začel še le zadnjih 15
let seliti na debelo v ameriško re
publiko.
• •
♦
Božič? Mir ljudem na zemlji!
(ioneral Howe j«- bil gospodar v
Now Yorku in pripravljal se jo,
<la zasede I'hiladt'lpllio še prod B<>.
žioem in v vroči bitki razprši pnii
tarsko Americano na vso vetrovo
in zajmno zbornico puntarjcv.
Ameriška puntnrxka vojska so
jo umikala pod vodstvom (jenernla
Washinprtona proko Nowarka.Now
Hrunswieka. l'rinoetona. Trento
na na dosni brej* reko Delaware.
Nji je pa sledila angleška divizija
pod poveljstvom generala Corn
wnllifi. General Cornwallis je pri
šel s svojo divizijo le do reke De
laware in se vtaboril ob levem
bregu reke. Takoj je izdal popol
no pomilo&čenje za vse, ki hočejo
odložiti orožje in so pokloniti an
gleški tiraniji. Temu pozivu se je
odzvalo mnogo strahopetcev, saj
je imela Angleška v državi New
Jersey skoraj polovieo ljudstva
na svoji strani. Nekteri — sodni
! ki. bogatini, ljudski oderuhi in
drugi enaki ljudje ko siiupatizi
(rali javno ali pa tajno z angleško
: tiranijo.
(Jeneral Washington je imel ko
maj tri tisoč mož. Oblečeni so bili
v eunje. Puntarji so bili oboroženi
z različnim orožjem. Nekteri so
imeli navadne lovske puške, drugi
pa zopet težke muškete, tretji so
pa nosili meče, ktere so skovali
kovači iz navadnih žag. Nekteri
so bili tako revni, da niso imeli
čevljev, noge so imeli zavite v eu
nje in povezane z vrvico.
Ameriški punturji so videli, ku
kt> llesi iti angleški vojaki sede v
| toplih oblekah ob taboriščnih <»g
njih in pečejo janjee. presiče in
kokoši na drugem bregu reke. An
gleški vojaki s« se obnašali kot
zmagovalci. Insultirali so /ene in
dekleta, odirali ameriške kmete v
obližju taborišča, da je bilo groza.
Washington opazil, da je an
pleški general Cornwallis zvršil
veliko napako, ker je svojo voj
sko preveč razpršil. Odločil se je.
da na božični večer napade an
gleško silo okoli Trentona, ki je
štela 23 sto dobro izurjenih voja
kov z 20 topovi.
Mila je mrzla noč. Sneg je nale
taval na debelo, vmes je pa tulil
vihar svojo divjo pesen. 1'untarji
so se vkrcali okoli polnoči v pri
mitivne čolne. Z golimi rokami ali
pa z drogovi so odrivali debele
ledene plošče, ki so jim bile bolj
nevarne kot angleške puške in to
povi. Veter je pihal od vzhoda,
mrzel in leden. Že po dnevu so si
vi in temni oblaki zakrivali nebo
in nastala je noč, da je človek
komaj videl roko pred očmi. Sne
žinke. ledene in ostre so zbadale
puntarje na rokah iu obrazih kot
jeklene igle, ko so se vozili preko
reke.
I'untarski topničarji so držali
konje za uzde in jih ulekli v čol
ne, dasi so jim roke vsled mraza
otrpnele, pešci so pa ulekli lopove
v čolne. Kcka je bila uarastla. bi
la je silna in »livja. Mraz, sneg.
divja reka — vse ni vplivalo na
puntarje. Občutili niso mraza, ne
snega. igračiea jim je bila preplu
li divjo in narastlo reko. v temni
in viharni noči. Njim se ni šlo
za čast. bojevali so se za svobodo,
za svoj cilj in ideal.
Washington je sfal na desnem
bregu reke, zavit in oblečen v bor
no obleko in nadzoroval ukrcanje
pnntarjev. V zadnjem čolnu se je
odpeljal Washington sredi zad
njega oddHka puntarskih Ame
ričanov. ki so bili l>rez toplih po
vršnikov. brez tople obleke, saj je
marši kteremu služila navadna
vreča z dvema luknjama za jopič.
Caš je hitel. Bil je liožie! Pete
lini so peli svoj kikiriki in ozna
njevali ljudem mir na zemlji, za
eno pa opominjali Washingtona,
da bo žrtev zastonj, »ko se ne' po
žuri.
Ko so pmit h r j i. bosi. napol na
gi in gladili zaslišali petje peteli
nov. so pospešili svoje korake, tla
presenetijo uniformirane hlapce
tiranije v jutranjem spanju. Ni se
eni navadni vojaški korak! Saj je
Ml nemočne! Polovica piuitarjev
je imela na nogah mesto čevljev
navadne cunjo in vročevino.
V/lie tonili, <1a so puntarji na
levo bregu reko hiteli kot senco
proti angleškemu taborišču, da ni
hilo čuti njih korakov, vseeno so
jih izvohali izdajalci, prodane du
še — Američani, kterim jo bil več
poln lonec mesa peni angleško ti
ranijo kot v oblicah krompir v
svobodni Ameriki.
Neka bogata in prosta duša jc
poslala svojega sužnja-zainorca,
da obvesti polkovnika Halla o pre
teči nevarnosti, ki preti s strani
piuitarjev. Rail je igral karte, de-j
lil ji'' j«'. je prišel sel, Rallujcj
bilo več za igro, kot za noto, kte
ro iiiii je prinesel sel. Za to jo je
tudi hladnokrevne vtaknil v žep.
no da bi jo čital.
Nakrat je heški vojak opazil,
da se gibljejo v gozdu temno sen
ee. Zaklical jo: Kdo je? Odgovora
ni bilo. Sprožil je puško.
"Naprej! naprej! po njih!" jo
nakrat odmevalo po strelu iz pun
tarskih grl. Puntarji no-pričeli
streljati. Angleški vojaki in Heai
so p a v tej zmešnjavi streljali
drug na druzega in z bobni delali
ropot.
Nakrat so pričeli pokati topovi
puntarjev in pošiljati smrtonosne
kroglje v taborišče Angležev. Pol
koyniku Rallu so padle karte iz
rok. Prepozno! Puntarji so trkali
na vrat«. Nastalo jc klanje. Ilesi
so privlekli brzo dva topova, da
bi zajezili pot puntarjem in an
gleška konjiča je zasedla konje,
tla bi udarila kot hudournik na
puntarji- in jih pognala v beg.
l'repozno! Puntarji so bilo pre
blizo. Niso imeli bajonetov, mar
več s puškinimi kopiti so potolkli
vse, kar s«- j«* postavilo v bran ali
|za naskok.
Polkovnik Kali je padel raz ko
nja smrtno ranjen.angleški vojaki
so pa \ zmešnjavi metali orožje
od sebe in klicali: milost.
Zdaj se je pokazala velika du
ša puntarjev. Angleži, kot zmago
valci niso poznali milosti. Vsakega
puntarja so prebodli z bajonetom,
ki je prišel njim v roke.
Puntarji so pa prizanesli an
gleškim vojakom, ki so proaHi za
milost, vzeli so jih s seboj kot jet
j nike na desni breg reke Dela
• ware.
Tako se obnašali gladni in raz
capani puntarji o Božiču, ko so
prvič štrli svojega nasprotnika v
vroči in krvavi bitki.
Bili so junaki! Junaki pleme
niti — o Božiču.
BOŽIČNO DARILO.
V Cherry jt* vse tiho in mirno.
Noe je razprostrla svoja temna
krila nad malft premogarsko na
selbino ... In sneg jo je zavil v
mrtvaški prt . . .
(irobno tihota je tudi v mali
premogarski hišiei. I'red malo ča
som je v ti hišici še vladalo vese
lje — danes ne več. Pri mizi sedi
žena ? dvema otrokoma, vdova
premogarjeva. .leden stol pri mizi
je prazen. Stol samuje . . . kakor
da Iti se dolgočasil in čaitai, d
se vrne njegov gospodar z pr.-mo
Rove jame ...
Vdova sedi in strmi predse. Kaj
i na j počne? Ali naj joka brez kon
ca in kraja? Ne more več . . . Za
i mrl je jok na njenih osinelih
I ustnicah. Telo je omagalo, omrt
: velo . . . Samo bočina še živi;
bolečina kruta in neizmerna klju
je v srcu kakor triadni jastreb —
brez prestanka. Holečina — srčna
žalost je v stanu zadušiti jok,
misli in skrb. a ne zaduši spomi
na .. .
" Mama!"
Vilova st» /.gnue. S kalnimi,
rdečeohrobljenimi očmi se ozre v
starejšega otroka, kteri se je na
iahko prijel njenega krila.
"Mama. kdaj pride papa? —
Dolgo ga ni domov . .
Str"sla se je mati. Otrok je go
voril tako, milu in proseče.
"Tiho. hčerka zlata! . . . Papa
pri«I«* . . ." /»šepetala je in objela
poluiiago deklico. Njen ylas je bil
mrtev, a v sren je zakljnvalo še
bolj . . .
"Iii puneiko mi prinese papa?
Prinese — mi — jo —• zares ' Po
vej. mamica!"
"Da. dete moje!" dahne vdova
v pridušenem joku.
"Ijepo puneiko — s plavimi
očmi in krilcem ?"
"Zalo puneiko s plavimi očmi.
nimnimi koilri in čipkastim kril
cem • —"
" 1*j ! kako bom pridna! — Ani
ca ima rada papata. In na božič
pride T"
Mati nemo prikima . . . Milo je
preveč . . . Vsaka otrokova beseda
je bila dvorezni nož v njeno srce.
'/, rokama si zakrije obraz in po
velem, razoranem licu fte ji vdere
nov potok solza . . .
"Mama. kje pa je papa tal^o
dolgo T"
"Sel je dal"č — v inesto "
"Po punčiko?"
. . Ne jokaj, mama! — saj
pridi« papa . . . Na božič — pride
— ne?"
"Pojili fcpat, Anica!"
Vdova se zamisli . . .
V sobici je hkmtu vse oživelo....
Tik nje na stolu sodi njen Jože....
Dobre volje je — kakor je bil tinti
večer . . . Posadil je malo Anico
nn svoja kolena in ji gladil mehka
ličica. "Anica, hčerkica! če bo«
pridna, kupil ti bom za božič lepo
punviko; lepo /latolaso stvarci) *
plaviini očmi in ^izdavim krH
eem . . — In hčerka je zavri«
nilu veselja . . . "Tako bom prid
na, papa; pridna, pridna t" . . . l'a
prišel ju strašni dan oče je
Sel,na delo v rov, a ni se vrnil
več . . .
Vdova odpre motne oči; spet je
vse mrtvo v hiši. Na posteljci leži
otrok s poluodprtimi očmi in sa
nja o punčiki . . .
"Mamica, ne jokaj! — saj se
vrne papa . . . NTa božič pride . .
Prizor znova oživi. Njena misel
I poleti ven . . . Globoko pod zemljo
j je moderna (inlguta . . . Velika in
prostrana je črna grobnica . . . .
Kupi mrtvih . . . Mučeniki dela
počivajo . . . Smrt jim je obrisala
potna čela in zdaj počivajo mirno
. . . mirno . . . Tam leži njen Jože!
pozna tfu dobro . . . .lože — Jože!
Jože! (injustio je tukaj in trd<>
je tvoje ležišče! — Vstani in pojdi
domov! . . . Anica te teko priča
kuje . . .
Skoz okno ji' gledala noč Zatu
lila in zaplesala je burja in med
njeno tuljenje se meša nekaj ka
kor glasovi iz daljave . . Čim bolj
tuli burja tem razločnejši so gla- (
sovi krohotajoei in rogajoži . . .
Vdovi so zdi, kakor da prihaja
četa zlobnih demonov, kteri ne
sramno oponašajo njene vzdihe,'
njen jok — in se ji reže v obraz.
Burja tuli in pleše ... A med
tuljenjem pa prihaja iz daljave
kakor rogajoč smeh :
"... Slava bogu na višinah —
in mir ljudem na zemlji, ki so —
dobre volje! . . . Ila! ha! — dobre
volje!! M—k. |
BOŽIČNA SLIKA IZ VISOKIH'
KROGOV.
Božično drevesce za — psa.
O pojedinah za pse. mačke in
o pire v palača h milionarjev smo
že slišali. Rekord pax jih gostij pa
doživi letošnji božič. Neka Miss
Irene Ackerman iz "visokih" kro-j
gov ali jedna iz med ''400'' v j
New Yorku ima j>sa, ki sliši na
ime "Chump". Iz goreče ljubez
ni do svojega "Chlumpa", je Miss
sklenila, da mu na "sv. večer"
priredi pravo božično drevesee in
obenem bogato pojedino, na ktero,
je že povabila dvajset prijateljic,
ktere so zajedno tudi velike pri
jateljice psov in kterih vsaka pri
pelje po jednega kužka na poje
dino. Povabljeni knžki bodo zaje
dno s "Chluinpoin" žrli najokns
nejša jedila, /obali sladkarije in
"zabavali" blazirane dame. a:
končno dobe vsi povabljeni "pri
jatelji" po jeden dragocen ovrat
nik z verižico kot — božično da
rilo paajezaljubljeiie Miss Acker
inan.
Blazni svet! — Med t<'in ko po
noreli bogataši v svoji prenažrto
sti prirejajo posebne božične po
jedine Sčenetom — je v ti blago
slovljeni republiki na tisoče siro
mašnih otrok, ki ne bodo imeli na
božič ne samo — drevesc temveč
niti grižijeja kruha ne. 1'roklet
tak sitem'
1'roletarske matere! Nekterim
psom se bolje godi kakor pa vaši
deci!
V UVAŽENJE.
Ko s**m prečita! članek pod tem
napisom v "(Ji. Nar.", se mi je
storilo Initio. Veseliti se nisem mo
gel, dit sem opazil, da nekomu pe
ša pamet, da njegovi možgani po
stajajo vodeni, da se ga prijema
vodenica v glavi, kar pomeni smrt
ali pa se nekaj h njega — Maznico.
Nemogoče je, da je člankar ve
rjel, kar je pisal, nemogoče je, da
je urednik verjel v skrpneane he
dastoče pod napisom "V nvaže
vanje", ktere je gotovo čital.
preti no jih je oddal v tisk.
Hudo ni le meni, srce vsakega
razsodnega človeka se žalosti. Že
leta čitam; "(Ji. Nar." je "naj
večji" slovenski dnevnik; zdaj,
nakrat pa berem v "največjem"
slovenskem dnevniku članek, ki
dokazuje, da je nekdo bolan na
duhu, da bo t«*ga nekoga treba v
najkrajšem času operirati na mož
ganih. da se ga obvaruje še hujše
ga zla — smrti ali morisniee.
Ali še hujše se mi stori, da j<* ta
velika nesreča doletela "najve
čji" slovenski dnevnik, ('e bi se
ta nezgoda dosegla " 1'roletarea",
bi nesreča ne bila tako vefika. Li
stiču s«' lahko marsikaj sprefjle
da, kar ne "največjemu" sloven
skemu dnevniku odpustiti ne mo
re.
i'o moj eni skromnem mnenja ni
treba, da hi bil človek urednik
"največjega" slovenskega dnev
nika ali eelo bankir: marveč že
zadostuje, da ve, kaj je moje, kaj
tvoje, da razume, da so nevrneni
čeki lastnina tistega, dokler se jih
nemenja, kteri jih je izdal; v tem
slučaju S. N. 1'. .1.
Tudi ni ptreba, da bi bil človek
zelo brihtne glave, ali celo žurna
list. da bi razumel, da so gotove
osebe pometali radi osebnega ko
ristolovstva i/. S.N.I',.1 . bi so bile
vse, kakor je slučaj nanesel: kle
rikalee, svobodomislee, narodnjak
in soeiielist —• pa vedno za svoj
lasten žep.
Kako naj človek, ki gleda za
svoj lasten žep, dela za korist na
roda ?
I To je uganjkaWo je nasprotje!
Lasten žep — pa korist naroda tu
j je vendar nesoglasje.
| Vi menda tega ne razumete, ali
pa bolehate na pameti. Že. radi
tega vam je treba zdravnika, stro
kovnjaka, da preišče vašo bolno
dušo.
Ali ni grozna? Zavedni delavci
in mali obrtniki, se vam smejajo.
ko so čitali vast* "V uvaževanje'
v "največjem" slovenkem dnev
niku. Zavedni delavci i ti mali o
brtniki so že zdavnej premleli ka
ko se družita lasten žep in korist
naroda. l'o prečitanem članku v
"največjem" slovenskem dnevni
gu pa zaključujejo: Kar piše "01.
Naroda" je najpodlejša hudobi
ja. uplivati hočejo na člane S. N.
P. J., da bi zavreli glavni odbor,
se predno je prevzel svoje posle
in kterega je zvolila 4. redna kon
vencija. mesto njega pa volili nov
odbor z široko vest jo.v kterega žep
naj hi romali nevrneni čeki. To je
jedro članka v "01. Nar.". ktere
ga so rodili napol blazni možgani.
Ali tudi naivnost oseb. ki piše
jo članke v "01. Nar." v poduk
članom S. N 1'. .1. >ina svoje meje.
Tudi te osebe, posebno pa v ured-j
ništvu dobro vedo. da ima človek
prav. ako se ne da oslepariti in
od ret i. da je pa za nje dobro, ako,
si* da slovenski narod v Amerik"!
pod krinko stare in obrabljene'
fraze narodnost striči in skubiti.J
Pri buržoaziji še narodnost ni ni
kdar pomenila kaj druzegn. kot
pod "šlagerjem" svoji k svojimi
obogateti na račun "dragih" ro
jakov.
"01. Nar." joka, poje in vriska,
kako lepo bilo, če bi se dali člani
S. X. I', d. pod krinko narodnosti
vleči za nos, če bi se vse jed note
zmešale v eno. tako. da ne bile
krop ne voda. generalni štab te
mešanice bi pa tvorili "(i!. Nar."
in osebe, ki s(> zapustile slab spo
min v S. N. 1*. J.
lil cja j«' krasna in koristonosmi.
"There is money in it." Ali ta
ideja ni krasna in koristonosua
za slovenski narod v Ameriki. Ta
ideja bi nosila le • »sobam «>k«»1 i
"(11. Nar." in pa njenim zavezni
ku!!). "(Ji. Nar." ni zameriti, če
tlela reklamo za svoj "kšeft". V
to je po načelih kapitalistične
družbe opravičen vsakdo.Zmerjat i
jih tudi ne smemo, če skuhajo ide
jo. ki bi imela nositi profit le po
sameznim osebam mesto eelokup
nosti. Ali zameriti jim in zmerjati
jih ne smemo le dotlej, dokler ta
ke ideje nosijo kot tajne želje v
srcih. Kedar pa te ideje povedo
javno, jih siigestirajo slovenske
mu narodu, takrat ima pa vsak
človek pravo, povedati jim javno,
kar jim «re.
Komandanti v New Yorku obra
čajo, člani S. N. 1'. .1. pa obrnejo.
Člani S. N. 1'. .1. pogledajo malo
nazaj v zgodovino ameriških Slo
veneev in gledajri. kako so nekda
nje jednote pod razumnim pokro
viteljstvom "(11. Nar." primarši
rale srečno v klerikalni tabor.
Ker so pa člani S. N. I'. .1. pri
zdravi pameti, tudi ne verjamejo,
kaj pišejo ljudje v "01. Nar.",
ki so zreli za blaznieo. ,1. L.'
Dottnost vs&kega socialista J V
podpirati svoje časopisje. Agifl.
rajte za "Proletarca". Pridobite
mu nove naročnike.
Slovencem in Hrvatom priporo
čam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK,
1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
S. TOUZIMSKY
PRAKTIČEN URAH
#
Prodaja in popravlja ure, prstan«,
verižice itd.
V KLIKA ZALOGA BOŽIČKIH DARIL
1502 W. 18. cesta, nasproti poŠte.
Pridite io oglejte Bi zalogo. 4x
J. Studeny
in sinovi
imnjo v zalogi
vaaknvr»tnib
ur. verižic, pr
•tanov i. t d
M novo r** fi pri
inirniti za |{r>.
žitno darilo.
Pridite in po
1446 zapad.
18 cesta,
( I|X'»1>0. III.
4o4rugil Pripero£*jt« hrvatakim d«
lavcem "Radničko Stražo", edini hr
vataki socialistični list v Ameriki. Na
ročnina $2.00 na leto. Naslov: 006 So.
Centre Ave., Chicago, 111.
šjlovensko-angleška slovnica,
slov. anp. tolmač in anifl. slovar*
za samo $1. — pri V. .T. Knbelka,
538 W. 145 St.. New York, N. Y.
importiran starokrajski
tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im
portirane cigare in cigarete. Vse
pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1243 W. 18th St. Chicago, 111.
| Podpisani naznanjam roja
: kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi saloon na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo. vino in dobro wi
sko. 1 Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj* Saj veš kje, tam
kjer je največ zabave. Ali še ne vet
da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 So. Centre Ave. Chicago, 111.
Aka hočc& dobro naravno vino piti,
oglasi »e pri
JOS. BERNARD-li
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal H42 CHICAGO
Pri njemu dobiš uajbolja kalifornij
ska in importirana vina.
I. STRAUB
URAR
10U W. 18th St. Chicago, JU.
I ms retjo utlofo ur, veriftie, prate
dot in drugih drmgotln. Iivrinj« Mi
v-Mkovntnt popravil« v t«j stroki p®
r.elo nitki e«nL
Obiiiit« pl
Draitvene regalia, kape, prekoramniee,
bandar* ltd.
r.a alovenaka druitva najbolje preakrbt
Ettiil Bachmati
1719 So. Centre ave., Chicago, III.
Rabite premog?
Rabite drva?
Ali se selite?
T.i vam najbcljie in najhitrejft*
preskrbi
FRANK UDOVIft,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Blue Inland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala poiUtvo, premog, drva in drugo. Oglaaite ne pri njem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??