Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, December 21, 1909, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, December 21, 1909, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 5.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 21 Dec. 1909. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1909-12-21/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

Dopis.
releth, Minn., nov. w Ce
, uredništvo! V stari domovini
ue včasih mučil z oranjem
ine trde celine, in mislil sem
0, d* se je ni trje 'celine na sve
to. Ampak motil sem se. Preti
kratkem seiu ne prepričal, da so
f Minnesoti še veliko hujše eeline
somišljeniki, ki morda name
ravajo kupiti kakšno farmo v
Xpptiesoti, naj se ne pretrašijo
tako hitro; v mislih imam namreč
iuie vno celino med našimi dclav
ei; celino nezavednosti, ktero orje
1110 na ajfitatoričnem polju za na
jefr« " Proletarea " in razredno za
vednost med slovenskimi delavci
v .Minnesoti.
I * Vendar s vstrajnostjo in dobro
voljo razorje s(» tudi najtrša ledi
na. Dasiravno nisem še več kot
jiden mesec zastopnk "1'roletar
ca". pridobil sem že precej novih
naročnikov, skoraj čez tride«et To
je lepo število za tako kratko do
bo. (Le tako naprej! Op. ured.).'
Kaj pa vi drugi agitatorji v
Minnesoti? Ali se bojite celine?
Nič ni slišati od vas. niti videt,
da bi kaj orali. Ne plašite se na
aprotnikot. ki na vse mogoče na
5 Čine ovirajo naše delo. temveč s
Itorajžo naprej za pridobitev no
t, vih bojevnikov k vrstam zavednih
; proletareev. Dobro vem, da imate
večkrat trnjevo pot kakor jaz
sam; da vas prekljinjajo in prezi
rajo naši nezavedni bratje, ko ž
"njimi prvič govorite o "Proletar
cu" in jim prigovarjate, da se
naroee nanj. Toda ne zamerite jim
Kajti ne vedo kaj delajo. .laz sem
pred kratkem prišel v neko hišo,
kjer je bilo več delavcev na sta
nu. z namenom, da dobim kterega
novega naročnika za naš list. Ko
maj sem pa izgovoril besedo
'' Proletaree že nekdo ir. med
navzročih v hiši zavpije, da se
moram pobrati. k«r ta list je pre
povedano čitati. Obrnem se in vi
dim. da je bil to nek ubogi dela
vec. kteri se dan za dnevom muči
pod zemljo i:i kteri je skoraj že
ves polomljen od težkega dela.
Prvi hip mu nisem nič odgovoril.
Vsedel sem se k mizi in pričel
razlagati o krutih delavskih raz
merah. ki nas vse mučijo, in o po
trebi. da delavci enkrat spoznajo
te razmere v pravi luči i/, delav
skega časopisja. In glejte: lepa
beseda najde res lepo mesto. Kav
no tisti delavci, ki je malo prej
vpil. da moram ven, — se je prvi
naročil na " Proletarea" in razun
njega še drugi štiri.
Zato sodrupi apitatorji. ne i>r«»
kljinjajte pa. ki vas preklinja! Z
lepimi in prepriče\alniini beseda
mi se omehča še tako trda dušev
na celinu. Imeli hote vspeh, pri
dobili veliko novih naročnikov za
"l'roletarca" in s tem poinopli
pripravit tla resnični svobodi, ki
nas reši kapitalističnega jarma.
Na delo apitatorji. da bote kot
taki tudi v resniei — na samo na
r papirju!
Pozdravljam vse razredno za
vedne slovenske delavet* po širni
Ameriki. J. Č.
* OBNOVLJENI KONKORDAT.
Pod tem naslovom piše "Rdeči
Prapor" sledeče:
Wahrtnundova afera je pozah
jena. Osebni prijatelji preganja
nega profesorja morda vedo, kje
da je in kaj dela, sicer ne pride
sploh nikomur več na misel, da l>i
vprašal, kako se je končala ža
lostna komedija, ki je razodela
piškavost avstrijskega liberaliz
ma. S to pozabljivostjo pa menda
že računa dunajska vlada. Tako
smo doživeli te dni afero, ki je Ac
žalostnejša od Wahrnrudove: Na
nčni minister grof Stiirgkh je po
trdil sklep nižjeavstrijskega de
ielnega šolskega sveta, tla se ima
»preti privatna šola, ki jo vzdr
fctjo na Dunaju društvo : :Svo
bodnR šola", ker njeni učitelji
▼eronauka niso potrjeni od škofa.
Društvo je prisiljeno, pritožiti se
radi tega ukaza pri upravnem so
il isin in tam dokazati, da je fer
ni»n nauenega ministra neposta
*en, ker zahteva zakon od učite
lja za veronauk pač usposoblje
nost za ta pouk. ne pa škofovske
ga potrdda. takoz\ane "Missio
eanoniea", ki jo hoče dunajski
šolski svet in ž njim grof Stiirgkh
"Svobodna šola" je društvo,
ki si jp dalo nalogo, z ustanovit
vijo svojih privatnih šol pokaza
ti, kako bi s<* lahko vzorno ure
dile moderne ljudske in meščan
ske šole, ki bile neodvisne od kle
rikalizma, torej take kakršne bi
morale biti po državnem ljudsko
šolskem zakonu. l)t» je to društvo
klcrikaleem trn v peti, se lahkot
razume. Ni se čuditi, če poskušajo
klerikalci, vse kar morejo, da bi
ugonobili društvo in njegove šole.
Toda če se klerikalci ravnajo po
svojih strankarskih interesih,
nima noben vladni organ pravice,
vpoštevati kaj druzega nego za
kon. Zakaj vladi ni nič druzega,
ali vsaj ne bi smela biti nič druze
ga nego izvrševalni organ zakona.
Ljudskošolski zakon je pa v
tem pogledu popolnoma jasen.
Nauk ima biti v avstrijskih šolah j
neodvisen od cerkvene nadvlad«
— to zahteva besedilo in duh
avstrijskega šolskega zakona, ki;
ima letos svoje štirideseto jubi- j
lejno leto. !
Tudi klerikalni minister ne smo!
prezirati zakona v interesu svoje,
stranke. Toda grof Stiirgkh ni
klerikalec, temveč za svojega čla
na ga šteje nemška liberalna
stranka. In liberalni naučni mini
ster šteje za svojo dolžnost. ug<»
nabljati svobodno šolo ter izpol
njevati na polju šolstva klerikal
ne zahteve. Marsikaj neverjetne
ga smo že doživeli od liberalnih
ministrov, a grof Stiirgkh presega
1 vs«», kar je bilo dosedaj.
Štirideset let st> bojuje avstrij
ski klerikalizem, da bi dobil zo
' pet šole v svoje kremplje. Iz svo
i je moči ne more doseči tega. In
vendar se lahko radnjr. zakaj li
beralci opravljajo bolje njegovo
'službo, neg«> bi jo opravil sam.
I Slučaj z dunajsko "Svobodno
šolo" ni osamljen. V Trstu je
mestni svet imenoval za ravnate
lja na ženskem lieeju profesorja
j Candottija. a grof Stiirgkh ga ni
I potrdil, zakaj Candotti se je
j "kompromitiral', ker ni hotel iz
polnjevati klerikalnih zahtev gle
de na takozvane verske vaje.
: Prav v tem času izdaje češki de
želni šolski svet ukaz. da se imajo
| takozvane prosne procesije, kate
rih napravijo duhovniki lahko,
kolikor jih hočejo, smatrati za
j verske vaje. Skratka: Nikdar še
j iii bil klerikalizem na šolskem po
lju tako predrzen, kakor v dobi
: liberalnega učnega ministra grofa
j Stiirgkh«. Šolske razmere posta
jajo polagoma take, kakršne so
i bile v dobi konkordata.
I To je uspeh liberalne politike in
i nacionalističnih bojev v Avstriji.
Liberalni minister se ne bi upal
tako vdano služiti klerikalcem, čc
ne bi bil prepričan, da se lahko
zanaša na liberalne stranke. Kle
jrikalna predrznost ni posledica
osebne Stiirgkhove politike, tem
več liberalnega zistema sploh.
I'a naj sp nikar ne reče, da so
taki samo nemški liberalci. Pri
nas je položaj, če mogoče, še bolj
žalosten. Prvič je slovenski libera
lizem * svojim pomanjkanjem vsa
kega političnega programa »'laj
šal razvoj klerikalizma. Drugič je
slovenski liberalizem vsak hip pri
pravljen paktirati s klerikalci in
zatajiti vsa svobodomiselna nače
la. Lanska liberalno-klerikalna
zveza, ki bi še danes veljala, če
je ne bi klerikalci opustili, je naj
boljši dokaz za t«» trditev.
Ničesar ni storil slovenski 1 i 1 m•
rnlizeni. dokler je imel kuj moči,
da lii bil okrepčal i»«»i«>žii.j učite
ljev. Ko so klerikalci dobili na
Kranjskem večino v deželnem
zboru iu odboru, so takoj zaceli
preganjati neklerikalne učitelja
in liberalci se komaj oglašajo.
Imeli smo Smidovo afero, ki jc
še bolj kričeča kakor I'auluaova
na Moravskem in liberalizem jc
asistiral. Pa kako naj bi bilo dru
gače, ko je v liberalnih rokah se
nahajajoča cirilmetodova družba
klerikalna do kosti? Še \ svojem
področju ne znajo biti liberalci
svobodomiselni; kako naj bi bili
tam, kjer komandirajo drugi t
Tako vidimo, da pospešuje libe
ralizem že h svojim obstankom
razvoj klerikalizma in je Ramo na
poti vsaki svobodni ideji. Čudno
je in vendar je resnično: Boj pro
ti klerikalizmu se mora začeti z
uničenjer. liberalizma. Nikjer se
klerikalizmu ne godi tako dobro,
kakor v senci lažnjivega, škodlji
vega liberalizma. "R. P."
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Louis Z< lesar. R. F. I).. Knclid,
O. — Naročnina prejeta. List se
Vam mino pošilja. Ako >fa ne
prejematc, ti<"i tu kaka napaka v
, Vašem naslovu, ker nam j«* pismo
pošta vrnila z opazko, da Vas ni
tam. 1'pravništvo.
KNJIŽEVNO NAZNANILO.
Dh zalogo čim preje razprodam
in da morem tem preje izdati na
duljno, nad vsi- zanimivo razpravo
"Mozesove zmote, ali: stvarstvo
sveta po bogu v 6 dneh, kakor ga
pripoveduje sv. pismo, v luči mo
derne znanosti,"—odločil sem se,
da zopet znižam brošuri
"KAKO SO NASTALE VERE
IN BOGOVI?"
ceno na 12' ji*, pod pogojem. da se
naročita najmanj 2 izvoda skupaj;
sicer pa stan«' posamezen iztis. ka
kor prej, že itak malenkostno svo
tico I5e. Pri nuročitvi 2 izvodov
jo torej vposlati znesek samo 25e.,
pri naročitvi enega pa lf»c.
Knjižico naj Iti /lusti marljivo
eital tudi ženski spol. ker je spl<»š
m» znano, da tiči ta še v mnogo
večji duševni temi in je nplivu
duhovništva bolj podvržen, nego
pa moški, to pa zato, ker ne pride
do takega čtiva in nima prilike
poučiti se o tem tako silno važnem
verskem uprasanju, ki igra v živ
ljenju posameznika kakor tudi ce
lih narodov najpomembnejšo in
odločilno vlogo. —
Bodimo v resnici, — ne samo z
I jezikom! — napredni in vneti za
ljudsko izobrazbo! To pa pnkažete
najlepše v dejanju »tem. da citate
in razširjate spise, ki odpirajo
ljudstvu oči in era učijo spoznava
ti resnico.
IVAN KAKKR.
IH22 Laflin St.. Chicago, III.
I
DRUŠTVO "SLAVIJA" ŠT. 1.
S. N. P. J.
.jf zaključilo na svoji zadnji redni
mesečni seji, da «o zberejo vsi
bratje, ki bodo posetili veselico
'bratskega društva "Zavednost"
11."» S. N. 1*. .1. v »lolietu, do sedme
ure zvečer dne CU. dec. t. 1. v go
stilni pri bratu Frank Mladiču.
Oil tam bo skupen odhod.
Vsekako .se želi. da se bratje
vdeleže mnogobrojno tejja poseta
v Joliet.
Bratski pozdrav
Odbor dr. "Slavija" št. 1.
S. N. P. ,J.
NASI ZASTOPNIKI.
La Salle, 111.: John Puček.
Coneniaugh, Pa.: Prank Podboj.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain
kaf.
New York-Brooklyn: Feliks
Kramaršio.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre
nja.
Colorado City, Colo.: Drajj. Po
gorelec.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock,
Pa.
Tony Mrak za Haekett, Pn., in
okolico.
Joe Pajk za Pennsylvanije.
John Mesojedec, Box 337 Da
vis, W. Va.
Frank Črne, Cleveland. O.
Rock Springs, Wyo.: Valentin
Stalick
Za Chicago in okolico sta nnša
zastopnika Mike Kulovec in John
Jereb.
Zastopnik: Frank Podlipec v
Chica<fn za Severno stran Chica
go
Anton Sterle. Box 3G8, Chis
holm, Minn.
Anton Jalovčan, za Hudson.
Wvo.
Lorain, () in okolico: Frank
Vevar.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan.
Darragh, Pa. in oknlioo: Ivan
Ring,
Ilibbing. Minn.: Frank Ilitti.
Za Minnesota: Jernej Ornogoj,
Box 477 Eveleth.
Louis G-lažar /a Sygan in oko
J lico.
i Frank Verbajs. Vanuling, Pa.,
box 135.
Podpisana se priporočava i
Slovencem za mnogobrojen o
bisk, ker imava na razpolago
dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chicago, 111.]
Novo Odlikovanje! |
DR. FERDINAND HARTMANN
je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMAR1JA V NEW YORKU
To novo od'ikovanje naše .1 zdravnika je velika sreča
za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. 11 art m an n veli: ,,Poprej nego
pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabi
ti kakšna zdravila — opišite iikreno in brez Sramovanja
svojo bolezen njemu, prašajte j-a za svet kaj Vam je st -
riti. On trdi, da večina bolezni j, na kateri!) na i rojaki tr
pijo, prihaja vsled nepiavilnega delovanja i pokvarjenja
krvnega sistema.
DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki način prvi
zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONI NE BO
LEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE kakor tudi za VSE
TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE r.ima toraj bolnika,
katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ
ROJAKI ako potrebujete kak ne a zdravnulaga nasveta a
li pomoči, obrnite se pismeno aH osrbno i:i z popolnim za
upanjem naznanite mu vse Va e si-nj t >t:ie bolezni ker se
Vam zagotavlja sigurna pomoč iti r : j bo! j ,a zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmann
218 East 14 St. New York, N. Y.
T*)/^ ^7 /^V Tp f kilo mUli, >U » i'hx-«gi Bi 4obwU
r V^//^ y_/ ly, tieega mru kot v »litri domovini. Ampak v.
• je ziiioIh!
Pri meni m dobi: donite klobase, domala »uho meao, tire kokoii
ti*U kokoii in meto vrne vri te. One nnjnitje, bingo najbolje.
MIHAEL LACKOVIC, 1104 W. 18th St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
DAsnanjaaK), d* inlalujomo rusomtM
nHlolz P P° najnorejimi kroja. Uni>lo delu; fcrp«4no In lite«
V mlogi imuno tudi razne drug« potr*b44in«, k «pa.
dm ji t delokrog opr*re — oblek
Pridite is oglejte fi nato iiioibo
Z »*«n epoitoTanjero
KŽT
NE ZAMUDITE.
Ako nameravate dati vašim p ijate!lem ali sorodnikom
sliko kot Božično darilo, jc
izkušeni fotografist tisti, ki izdeluje slike, da
vzbujajo pozornost
Povečuje slike na sve načine.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883.
Izdelujemo
Prodajemo p»5.
Imamo ve^^° *al°K° modernih klo
llllalllU bukov v najraznovrstnrh bojah.
V 72)l(Mli 'rnarno tl"'' veliko zalogo s oje, ki
■ v*t, jank, spodnjih hlač, opank.it.
Za mnogobrojnn naročila se priporoča ¥1101 Jkli \ It/fl?M/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lTI/llTlEtV,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
ra
d.
ZEMANOVO "GRENKO VINO",
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez
nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJ1V
LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran
ske^a gorovju. zdravi živčne slabesti, podpira lahko prebav
želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizica.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu
teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
B7P IVI A TV 1858 Alport Street,
• ^ * Chicago, III.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža iti bolečin
Varicocele, Hydrocele,RAZftmAN,E
ŽIU)
Ozdravim vaacrga, kdo« trpi na Vsrieoeeli, Btrieturi. Dalj*
ozdravim nalezljivo zantm^'enjc, živine nezmožnosti, vcvlo
niro in bolezni tiioPih a«* molkih.
Ta prilika je dana tistim, ki ao izdali ie velike svofa
zdravnikom ne da bi bili opravljeni in moj namen je, p»
knznti vsem, ki ao bili zdravljeni od tueatov zdravnik«
brrzuspeftno, da poeedujem le jaz edino are<latvo, • kteriss
zdravim vspeAno.
Za nevspe&no zdravljenje ni treba plačati—le za v speta o
Ozdravim pozitivno želodeine bolezni, pljuina, na jetrik
in ledvicah ne glede kako atara je bolezen.
Tajne molke bolezni zdravim hitro, r.a stalno in tajno. £iv<ene onemoglosti,
slabost, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pljnea, naduho,
Bronchitis, «r#ne bolezni in pljučne zdravim z uiojo najnovejk) metodo.
....Ženske bolezni v ozadja, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrnpljenjs
in vee druge koine bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Motni tok i»
druge bolezni. Preličs In rretnje zastonj.
DE. ZINS, 41 SO. CLARK ST.. CHIOAOO. (Med. Randolph in Lake St.)
Uraduje: od 8 nre zjot. do 8. ore tveier. V nedeljo: od 9 ure ejnt. do 4 are pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raz
nih neopojni'i pijač.
1837 So. Fisk St Tel. Canal 1405
Jako važno vprašanje?
"Ali sprn io poslal zaostalo na
ročnino na "Prol<*arca"T
Se ne! —
t!

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], December 21, 1909, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??