Proletarec. [volume], March 29, 1910, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
List u koristi delav
skega l|ud*lv». Delav
ci io opravičeni do
vi«8a kar product ra|o.
This paper li devoted
to the interest« of the
working class. Work
er* are entitled to all
what they produce.
Ent^rM *- » roailM' ;
at Chicago Hi. wi.df
\ o. IW.7, *t tha po-u urn •
iiBf« «- of March Sr*l. IK7V.
Office: 214<> Blue Island Are
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na itevilko v oklopa|u
ki se naha|a poleg vr.
iega naalova. prilepl|e
nega apodal ali .
na ovitku. Ako ( 134'
|u številka
tedaf vam s prihodn|o
itevilko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o tako|.
Štev. (No.) 133.
Chicago, 111., 29. marca (March), 1910.
Leto (Vol.) V.
Splošen pregled.
Še nikdar niso meščanski polit i
čarji ribali tako v kalnem kot le
tos, ker hoče prohibicioniška st
ranka da z glasovanjem reši go
stilniško vprašanje. Samoobsebi je
umevno, da vsak delavec glasuje
proti probibiciji. Ali jasno je tudi.
da vsak delavec glasuj«- tudi za so
cialistične občinske odbornike.
Na glasovnici naj vsak delavec
v krožek poleg besede socialist na
redi križec. Pri »peoielnem vpra
šanju "shall this City become nn
ti-saloon territory" (naj to me
sto postane protikržmarsko ozeml
je) naj pa pri besedi "no" naredi
križec.
Delavci morajo v prvi vr*ti pa
ziti. da pri prohibicioniškem gi
banju ne profitirajo kapitalistične
stranke.
Za to priporočamo še enkrat, da
ne bo zmešnjave Na j prvo glasujte
za socialistične mestne odbornike,
pri specielnein vprašanju pa z ne.
Tako storite dvoje,
j Glasujte za s\oja načela in pro
ti kapitalistični družbi, poleg pa
proti ameriškim tercijalcem —
prohibicionistom.
Ako vam bo kdo pripon«8al gla
sovati za reptiblikansko. demokra
tično ali neodvisno (independent)
, stranko, tedaj odklonite, ker so
vse tri stranke kapitalistične, kot
je prohibicionižka.
Volitve za mesto se bodo vršile
dne petega aprila tega leta.
Pozor delavci v Chieagi, da vas
kapitalistični agitatorji ne ©slepa
rijo za vaše glasove.
• •
— Najnovejše podjetje J. Pier
pont Morgana. potrustjanjeiije «v
- — ■ t'HiTohiii-i t- industrije nam zopei
prikazeva kapitalistično nevarnost
v popolni nagoti. M or pan je dan
danes nadkrilil V»e svoje nasprot
nike. Njegov edin resen konkurent
ji* l>i 1 IIarritn::n. In ko je umrl, je
Morganova sila zopet narasti a za
nekaj *to milijonov. Cez največja
podjetja v republiki je Morgan
skoraj neomejen gospodar. Pod
njegovim kapitalističnim žezlom
so dandanes že trust za jeklo mo
nopolizirane parobrodne družbe,
brzojavne in telefonske dražbe,
železnice in zavarovalne drn/.he.
Izvedenci računi jo, da je Mor pa h
danes gospodar preko 3700 mili
jonov dolarjev. Ta svota presega
za 1600 milijonov dolarjev denar,
lci je v gotovini (lanes v prometu
v Zed. državah.
Industrijski ri sar Morgan iina
/ večjo moč kot kterikoli cesar na
svetu. Po njegovi volji mora ple
sati tudi vlada. .\ko ameriško lju
dstvo noče postati tlačan peščice
jM trustjanov. tedaj mora narediti
konec kapitalističnemu gnspodars
Skrajni čas je že za to!
— Nekateri moralneži m terci
jalei vidijo največji pre h in po
gubo za človeško dušo, če človek
izpije kozarce vina ali čašo piva.
Svojih napak in grehov ne vidijo.
Ako hi se tem moralnežem in ter
cijaleem res šlo za kulturo, tedaj
bi svoje bojno kopje obrnili proti
današnjemu kapitalističnemu si
stemu, ki provzroča. da imamo su
rovežc, pretepače, pijance, !nnl<>
delee in bedake.
Boja proti kapitalizmu je treba,
vse drugo je pa bedastoča ali pa
navaden in direkten "švindel".
• •
*
—Prusija danes r<-s špnncira nn
višku kulture in civilizacije. V
narodni politiki jo ne doseže no
ben;* država na svetil, ker se tru
di domače prostitutke obvarovati
inozemske konkurence. !'ruski mi
nister /a notranja dela je zaukn
zal odgoiiskim potoni odgnati vse
inozemske prostitutke. 1'kaz mini
stra »oglaša popolnoma s eolnin*
ko obrambo politiko Nemčije.
Nemški "greh" je dandanes že
najbrž tako prd in ostuden kot
francoski. Zategadelj je lahko 11
nieti. zak;ij minister hrani dom#
če prostitutke pred tujo konku
l enco.
Nemčija brani nemške junker
je z visoko eolnino preti tujo kon
kurenco. pruski minister pa prus
ke prostitutko z odgonskim vo
zom.
• •
♦
— Pru3ka deželna zbornica j«*
sprejela z 238 glasovi proti 188
zakonsko spako, kateri pravijo vo
lilna preosnpva. Za volilno "pre
osnovo", ki je navaden humbug,
s<» glasovali nazadnjaki vseh barv.
Nazadnjaški bratci so bili št- vs. lt-i
in povsod složni, kedar je bilo tre
ba ljudstvu ukrasti pravice.
Socialistična stranka j«* i/javila,
da bo nadaljevala boj za splošno
enako in direktno volilno pravo,
iu da ne odneha od boja. dokler
ljudstvo ne dobi svojih pravic.
« •
*
— Med Kanado in Zdr. drž. pri
de najbrž do carinske vojne. Nem
ške tvrdke so že rtoslalc svoje a
gente z vzorci preko oceana, da
I poplavijo Kanado.
Kapitalisti provzročajo zavoljo
profita carinske vojne, stroške za
vojno |>a plača povsod ljudstvo.
Kedaj se bodo narodi spameto
! vali in r«*kli: l'roč s carino, ki ko
risti le kapitalistom!
— Naselniška gos{M>ska jo sisti
rala 11« 1»«»r RusO\ v Mamlžuru za
.icli. na slin I koritih nasadili v Ho
nolulu.
Zadnje tedne so bili veliki kra
\ali v Ilonolnlu. Prišli je -132 IJn
sov. katerim so ;ignetjf obljubili
•*4«S plače na liiesee in aker sveta
/a osebo. Lastniki nasadov so pa
hoteli plačati le $22 mesečno. o
prost. H: zemljišču pa niso hoteli
-' 's ''i :<'sed''.
Tako varajo kapitalisti nasel
jence. 1*0 svojih agentih jim ob
Ijnhijo n«*hesa že »a teui svetu.
Ko pa pridejo naseljenci, jih pa
pošljejo v pekel in snedo dano
besedo.
• •
*
— W. C. Holden, uvedene« v
finančnih zadevah pri brookljm
skem listn "Eagle" je izračuni!,
da ji' imel v minolem letu trust
za jeklo in železo $131.500.000 či
stega dobička. Ilolden j«- tudi do
kazal. da j«- trust z maloštevilnimi
neodvisnimi tvrdkami sklenil taj
no pogodbo iii tako vbil vsako
konkureneo.
Naobratno j.' pa določil kon
gres, da trust za jeklo in železo
sploh no eksistira in j>- nepotrebno
nastopiti proti njemu.
In delavci, ki delajo v peklih
trnsta za jeklo in železo, pa ne vo
do. da tnistjani vsled carinske po
litiki- umirajo lakote pri penečem
Šampanjcu in najfinejših ju naj
okusnejših jedilih.
IJratje. delavci le tako naprej!
Organizirati se nočete. Le skrbite
m' nadalje za trustjane in zane
marjajte svojo deco. Ne čitajte de
lavskih easnikov in socializma se
bojte. kot peklenšček križa.
I'oslediee ne bodo izostale.
Vasi gospodarji hoilo sedeli pri
polnili skledah: tisti, ki vam obe
tajo rajsko veselje po smrti, bodo
imeli rdeče nosove, tolste obraze
in debele trebuhe. Vi. bratje de
lavci bodete pa imeli suhe in med
le obraze, vaši otroci bodo zopet
sužnji, po smrti pojdot« pa gorki
v nebesa. Iii sicer pojdete v tista
nebesa, v katera ne verjamejo ka
pitalisti. farizeji, pisrnarji in pi
smouki.
Menda, razumete bratje delav
ci J
• *
*
— Carnegie, kralj jekla in žele
za ustanovlja knjižnice. Vsi ljud
je, ki ljubijo bolj svoje pse kot
svojega bljižnika. pa pravijo, da
je Carnegie človekoljub, ameriški
mecen, ker ustanovlja in pradi
knjižnice, ki imajo služiti ljudstvu
v izobrazbo.
Carnegie je človekoljub, usta
novlja in gradi knjižnice!
Carnegie pa tudi svojim delav
cem ne da čnsa za izobrazbo. V
njegovih jeklarnab in plavžih de
lajo delavci 1(3—12 ur. Delo je tež
ko in trdo.
Ali je Carnegie res človekoljub,
ker iiRtanovlja in gradi knjižnice,
njegove delavce pa izkoristi pri tr
dem in napornem delu tako, da
sploh nimajo časa za eitanje in
izobrazbo?
Lepa hvala za take človekolju
be!
• «
*
— Razsodba illinoiškega priziv
nega sodišča glede ulično železniš
kih vslužbeneev ima velik in resen
pomen za delavce vseh strok.
Sodišče je izreklo, da je pravica
delaveev do organizacije zločin.
1'risiliti se hoče unije, da dovolijo
delati v organiziranih delavnicah
tudi gai jeveem - po tržaško kril- j
mir jem. A ko hi unij.-, silila neorga-.
nizirane delavec — garjevee vpi
sati ><• v unijo, je |>n nagovorih il- '
linoiškega prizivnega soilišča tako
početje zarota, torej zločin.
Dvajset vslužbeneev čikaške u
lieno železniške družbe (Ohieago
Railways Co. i je z dnem 1. febru
arja 1*H)8 iztopilo i/ unije. 1'nija j
ji- rfa to izjavila, da proglasi j
štrnjk. ako teh vslužbeneev ne I
odpusti. Izdajah i delavcev so za-j
prosrli za sodnijsko prepove«!, ka- i
tero jim je pa sodnik Walker o<|-1
klonil, da lu uniji zabranili stav
ko. Delavske poturiee so na to
apelirale na prizivno sotlišče, ka
ter« • ugodilo nasprotnikom uni
.i*
S to razsodbo j.- koalicijska svo
hoda delavcev "file". In uničenji'
delavskih strokovnih orpanizacij
i«* If še vprašanje časa. Ak<i vsak
garjevec izposlnje lahko sodnijsko
prepoved. ki »tu dovoli. da lahko
dela z organiziranimi delavci in
\ živa sadove. katere so unijski de
lavi priborili \ hudem in težkem
boju, ne da l>i kedaj z. mezincem
•r«-iiil /a unijo, potem je praktično
unija iluzorii'na in mora propasti.
Kaj temu logično sledi, pa za popa
de lahko vsakdo, ki ima mesto sla
mo v svoji plavi zdrave človeške
možgane. Kapitalisti bodo določali
plačo in delavni čas. delavci bodo
pa navadni sužnji, ki ne bodo sme
li črhniti besedice. S tem so delav
ci izven prava, ker se složen na
stop delavcev smatra za zaroto, ki
je po kazenskem zakoniku zločin,
katerepa se ostro kaznuje.
Ali tako naziranjc ne straši le
pri prizivnem illinoiškem sodišču,
marveč «»a najdemo pri vseh so
diščih. kar dokazuje razsodba o
krajnepa zveznepa sodišča v Kfeli
mond, Va.
In kdo je temu kriv?
Delavci in nihče drupi! Tisoč
krat so delavski listi priporočali:
Volite v postavodajue zastope in
sodnikom socialiste — svoje tova
riše delavce. In delavci so pa osta
li plulii.
No. kdor neče poslušati, pa pa
tepe nadloga.
• m
— Zbornični komite je «»«! 1 • i 1
odložiti vsi> zakonsko predloge
glede poostrenja naselniškega za
kona d<> prihodnjega zasedanja. S
tem je minola nevarnost, da zma
gajo domišljavi nativisti. Nativisti
so posebno priporočali dva predlo
ga : izobraževalno skušnjo in pa j
povišanje osebnega naselniškega
davka.
Nativisti s«» povdarjali, da je
med inozemei perecntuelno največ
hudodelcev. Nasprotno so pa sta
11 isti eno dokazali v letnem poroči
lu za okraj Allegheny, da jn le 84
odstotkov inozemcev v prisilni de
lavnici. drugi sn pa rojeni Ameri
čani. ali Angleži ali Irei, katere
Američani tudi prištevajo doma
činom.
Ta statistični drkaz le dokazu
je. da so se nativisti s svojo trdit
vijo blamirnli do eela in da zločini
niso v nobeni zvezi s kakšno na
rodnostjo, m.-.rveč so kriv«- dru
žabne razmere, da imamo zločince.
— Tudi v Avstraliji sc širi in
raste socializem med ondotnimi
delavci. Hitro naraščajoč industri
elni razvoj je pomnožil brezposel
no armado. In ostri zakoni proti
I strokovnim delavskim organizaci
jam so pripomogli, da so se delav
ci pričeli zavedati svojega razre
da.
Strokovne organizacije so pri
čele izdajati svoj dnevnik, kar po
meni velik napredek v boju delav
cev za oavobojcuje delavcev iz ka
o' tal isti ("ne sužuosti.
Socializem maršira, raste in se
širi! Na tem ne morejo nič spre
, menit i brutalna kapitalistična si
la in lažnjiva poročila kapitali
gtiSnih časnikarjev.
• #
— Stari, angleški Edvard, kate
remu pravijo kralj, je šel po vzor
cu neke posebne \ rate dam na sta
ra leta med pobežnjake.
V nekem odgovoru, katerega je
naslovil mi škofa v Canterburgu
in York'.:, Jr al: krščansko vero in
trdi, da vsaki dan moli. da Iti bo«;
obvaroval deželo vojne. Zalr alju
j>' se libgU, da je meti VPlevlusti
Soglasje.
Ko ji- bil Kdvard lulad, j'* m.:b>
govoril o m« .1 i t vi. pač pa mnogo o
ljubezni.
Ali časi se spreminjaj" in E»I
vard tudi.
Mi se iif na d j;; mo nič dobrega,
ko zastopnik .-mgh-skega imperia
lizma moli za mir. Taki- molitvi so
sumljiv«'!
• •
*
— Počasi dobivamo oskrbo /•"
stin-' >t tudi v ameriški republiki.
Američani so nekoliki* poča.sni in
slednjič \ i-ndar/aVi-ilaju svoj !i
dolžnostih, a ko ne do I j ud i j. pa
do konj.
V Bostonu so ustanovili <lruž!>o
/a podporo starih in obm-moglih
konj. Ta družba pobija navado
prodajati stare konje, tla jih p->
t«'iu kilo muči do smrti.
Torej napredek!
Kedar bodo Američani skazali
zadosti usmiljenja in človekoljub
nosti do konj in živali sploh, men
ila pridejo potem na vrsto de
lavci.
Si-ve. ako se do tistega časa ne
bodo delavci pomagali že sami.
• »
— Iz Rusije prihaja vest o no
vih polieajskih lumparijah.
Senator Garin, ki je vodil pre
iskavo glede petersburške policije,
je dognal, da je policija prodala
nraogo orožja /n nizko ceno trgov
cem. katerega .i1' leta 1 !>0f> zapleni
la pri revolueijonnrjih. Nadalje j«*
dokazal, da je policija izpustila
mnotrn aretiranih oseb, ki so bile
tako premožne, da so lahko pod*
I kupile policijo.
Iz tega poročila se da sklepati,
da je policija nalašč aretirala bo
t♦* osebe, ker je pri aretaciji ra
čunila že visoki podkupnino. Da
se pa število aretiranih oseb ni
znižalo, je pa aretirala siromake,
katerim je s pričanjem po krivem
pomagala na visliee. proganstvo
ali pa v ječo.
1'etcrsburški policaji so res lep
vzor policajev, na katere je lahko
| ponosen okrvavljeni ruski car.
*
ŽRTEV SVOJEGA PREPRIČAN
JA.
V bolnici ilijakonic v Spokane,
Wash, je umrl S. o. Cliinn. Tride
setletni Chinn .i«- po zapovedi poli
eajskega paše Sullivana živel 35
dni ob vodi in kruhu. Umrl je
vsled lakote kot nračenec v boju
za svobodo govora v Spokane.
Wash.. Kot nekdanji krščanski
mučenei je vstopil za svoje prepri
čanje. Vr^rli s<» ga v ječo in stra
dali, dokler ni umrl lakote.
Ko je prišel v ječo je bil Čvnuf
in krepak mož. In danes že počiva
v potilili.
("'asten mu spomin!
V.a njim vstajajo drugi, novi bo
jevniki za ljudsko svobodo in pro
sveto. In ostajali bodo. dokler bo
mo imeli na svetu sužnje in gospo
darje 1
• •
"Rockefellerjeva ustanova za
dobrodelnost in (!) naobrazbo"
je zdaj tista pesem, ktero godejo
kapitalistični listi z velikim hru
pom. "Slava Rockefellorju!" Ro
ckefeller je tisti mož! Oglasil se
je celo papež in ga blagoslovil.
Papež ga lahko proglasi tudi za
svetnika,*če hoče, ko se stari John
za vedno poslovi od svoj«* miliar
dc. Kaj je pa Rockefeller storil?
Mislite si človeka, ki vas ustavi
na cesti z revolverjem v roki, vas
prisili, da dvignete roke kvišku in
vam izprazni vse žepe ilo čistega.
Ta človek pa pride drugi dan k
vam in reče: "l)a vas oškodujem,
zakar sem vas včeraj oropal, bom
dal eno tretjino ropa vaši cerkvi.'
Pravtako je naredil in še dela Ro
ckefeller. Razume se. da 011 ne ro
pa z revolverjem na cesti, pač pa
potom kolosalnega profita, ktere
ga izceja iz petroleja, kar je logič
no rop. Rockefeller je dal že čez
.">() milionov dolarjev raznin. cer
kvam in drugim reakcionarnim
zavodom, kar ne don.iša delavstvu
niti najmanjše koristi. K j, parne
t- 11 je John D.! Da ostanejo de
lavci večni sužnji, treh« je pred
vsem zasužnjiti njih mišljenje in
čut. To pa kaj raila izvrši cerkev
in "charity - business". — Prev
k\r pa beremo v časopisju, da je
\l ekefi ller zadnji teden dobil
•el; -a -t4.500.000 kot četrtletno
dividendo od Standard < »il Co. V
prihodnjih treh mesecih mu bo
dalo ljudstvo spet toliko, nakar
bo lahko zopet vrgel milimi za
"charity". Rockefeller naš. ki
»i v Ameriki, pridi k nam tvoje
kraljestvo . . .
• •
*
Predsednik Taft se je predzad
nji teden spet mudil v ('hieatrn.
(Jovoril je osem govorov o tem in
onem in marsičem a rekel ni
niti j cd ne besedice o velikem de-1
lavskcin boju v Philadelphia in
Peiinsylvaniji sploh. In tamošnje
delavstvo, kakor čujemo. je se po
sebej apeliralo na Tafta. da po
sreduje; toda Taft neče ničesar
slišali. Zopet nov dokaz, kako se
naš "skrbni" predsednik jako za
nima in briga za delavce.
• •
*
Veliki škandal graft a v Pitts
hurgu. I'a.. je oživel na novo. Šti
rideset "mestnih očetov" je ra
dovoljno odkrilo državnemu prav
dniku. da so prejemali podkupni
no. samo da bi se jim olajšala ka
zen. Sedaj je dokazano, da je bil
ves pittshurski koncil v rokah lo
kalnih kapitalistovin korporacij.
Mestne ordinance so bile na pro
daj. Kapitalisti so lahko kupili
vsak zakon, kakršnega so želeli.
Kakor sami priznajo, dobili so
"mestni očetje" sledeče svote za
tjlas: Dr. II. Weber $10.000; Isac j
Mat bias $720; .1. II. Turner $260;
Irwin Rothplctz'$500; Kr. \V. Bo-1
nint $81 ; N. F. Savage $200; \Y
lladcr $150 itd. — Krasna ilustra
cija blaženihrazmer v sistemu sve-j
tel'a privatnega lastništva!
Najnovejše: jetniški trust! Se
diij je prišlo na dan, da Reliance
Sterling Manufacturing Co. v In
diani ni ni<" drugega, kakor veli
ki jetniški trust, ki kontrolira e
najst kaznilnic in reformatorijev,
kjer kaznjenci šivajo srajci*. žep
ne rute in spodnje perilo. Ta zlo
glasna kompanija namreč odjem
lje srajce, izdelane od kaznjencev,
po ničevnih cenah, da lažje kon
kurira na treni z jednakim bla
gom, ki ga izdeluje svobodna in
dustrija. Kako velikanski dobiček
je pri tem "businessu", dokazuje
dejstvo, da dohi "jetniški trnst."
i/ kaznilnice v Trentonu tneat de
lavskih lilac po 50 centov, med
tem ko je pri firmah za izdelovan
je oblek najnižja cena za tneat
hlač $1.75. Lansko leto so jetniki
v Zed. državah izdelali 4,500.000
srajc ali 75% od vsega izdelka.
Kako velikansko škodo trpi vsled
tega industrija te vrste, si lahko
mislimo; stotine poštenih delavcev
in delavk je že izgubilo delo Mi
mo zato, ker se tvorniee ne more
jo kosati 7. jetniškim delom. —
Seveda, hrez običajnega graft a
tudi tu ni. Nvlzomik neke jetniš
niee v New Y<>rku je pri prodaji
od jetnikov izdelanega blaga *a
slnžil $10.000 "komisna". V Ken
t nek vil. so spodili iz službe tudi
jednega vodjo kaznilnice, kteri je
jemal podkupnino »<1 "jetniskega
t nista". Tako se dela. Male tato
ve stra/ijo v zaporu veliki tatovi;
male roparje imajo pod ključem
veliki roparji — človeka zapro
radi tatvine, in državna uprava v
zve/i s sleparskimi kapitalisti po
tem ukrade in oropa njega za pro
dukt njegovega dela. Obenem je
pa tudi drugi delavec zunaj ječe
brez dela, ker ne more konkurirati
z brezplačnim delom jetnika, in
ker je dandanes tudi brezposel
nost že "zločin", zabrede tudi ta
kmalu v kaznilnico. Tako se de
lajo "zločini" — tako se polnijo
ječe — tako vlada ta milioukrat
prekleti sistemi!
• •
*
Koliko svinca se danes porabi
za vlivanje krogelj. ki so namen
jeni' z:i ubijanje 'ljudij. Ko bi lju
dje ne bili taki barbari, ko bi bili
v resnici civilizirani, zlivali bi iz
svinca namesto krogelj črke, s
kterimi bi tiskali knjige za sploš
no izobrazbo najširših ljudskih
m a a.
Skušnja je pokazala, da mno
gega delavca ne zdrami ne prijaz
na beseda, ne sramotno majhna
plača, ne brezposelnost, ne triad
j niti skrajna revščina — zdrami
; pa šele policajski kol. ko mu t res
ne na glavo. Navadno je pa že ta
krat prepozno.
• •
*
Delavec s<- trudi leta in lota,
morda celo življenje, da --i prihra
ni par sto dolarjev, ktere ponese
v banko. Ne tako kapitalist. Ka
pitalist da tiskati nekaj kosov
papirja, kterega imenuje delnice
ali "bondi". trre k bankirju, pri
kteremuje delavec sliranrl svoje
krvave dolarje, dobi za tiste pa
pirje večjo svoto denarja in začne
" Ijusjtv'ss.. Nfjiuii delavce, ktere
oskubi pri plači, in tako v jednem
letu naredi tisoč«', morda milion
dolarjev profita — poslužujoč se
delavčevega denarja v banki. K j,
prebrisan je kapitalist, veliko bolj
prebrisan kot pa delavec, ki mi
sli. da je ves svet njegov če ima
par sto dolarjev v banki! ltovež
morda misli, da je njegov denar
v banki; on in- ve. da kapitalist
dela ž njim business. Blagoslov
ljen je sistem!
• . m
Krvavoroki španski idijot Al
fonzo, morilce človekoljubja Fe
rera, namerava to leto obiskati
Belgijo. "Le Peuple", bruseljski
socialistični list piše; "(Jovori se.
da pride španski kralj Alfonzo
meseca julija v liruselj. No, to je
civilizirana zemlja . . . ali se bo
upal?" — K temu dodaje pariška
"ITumanite": "Ako p:\jde po
kopnem, moral bo vsekakor iti
če/ Francosko. No, mi mu hoče
nio v Parizu prirediti tak spre
jem, da ga ne bo tako hitro po
zabil."
Tako je prav, kajti španski
kralj - rahel j ni vreden, da ga
solnee preje.
• •
*
Dokler ljudje umirajo na jedni
strani vsled, gladu, mraza in na
gote. a na drugi vsled brezmejne
prenažrtosti, tako dolgo ni nobe
ne civilizacije! Revščina je dokaz,
da je človeštvo kljub vsemu svo
jemu napredku še vedno v dobi
barbarizma. Država ne more od
prav iti revščine, cerkev ne more
odpraviti revščine, celi družabni
sistem je ne more odpraviti. Pra
va civilizacija bo še le takrat, ko
človeštvo zdrobi revščino in nje
izvor: privatno lastništvo; ko ho
vsak človek dovolj preskrbljen
materialno. Gmotno preskrbljen
človek ima pa tudi veselje in vo
ljo do razvedrila in naobraz.be. To
bo socializem. In ta čas pride.
• •
*
"The New York World" poro
ča. da je neka žena v New Yorku
prodala svoje lase. da je za en
krat potolažila glad svojih otrok.
Spet lepa slika blaženih razmer
naše prevzvišene civilizacije! In
prolctaeev ni še prav nič sram,
da z srlnsovnieo podpirajo ta di
vji sistem!