Proletarec. [volume], March 29, 1910, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
-%
* UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik in izdajatelj'
Jagaslovanska delavska tiskovna draiba
v Chicago, III.
Maroiaina: Za AmcricoSl.SO za celo leto. 75c ta
pol leta. Za Evropo 12 ca ctlo leto, $1 ta pol leta.
Ofiati p« Ingomoru Pri ipr*m*ml>i t>iraUi<"a
Jt p»Ug i*otfa niMiMUi tudi s TAM nation.
PROLETARIAN
Owitd and pabliahed Every Tksday by
Sea t h Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glaailo Slovenske socialistične
organizacije v Ameriki.
Frank I'tdllpec, President;
John 1'etricb, Secretary; »
Frank Jnnežl<\ Treasarer.
subscription hates: United State* and Canada,
tl.SO a year. 7Sc tor half year. Foreign counti ,ei
$2 a year, $1 (or half year.
advertising rates on agreement.
NASLOV 'ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111.
Delavstvo in cerkev.
(Piše M — k.)
Nedavno je protestantovski du
hoven P. II. Barker v Maywoodu,
111., pismeno vprašal petindvajset
najvplivnejših delavskih voditel
jev širom Amerike: ""Zakaj se
dober del delavstva kot razred ne
briga za cerkev!"
Večina teh delavskih voditeljev
rnu je na to vprašanje — kar je
duhoven potem sam obelodanil —
odgovorila sledeče:
"Resnica je, da 80 do 85 odstot
kov ameriških delavcev ne obi
skuje cerkve. Vsestranska izob
razba vpliva na delavca vsaj ko
likor toliko, da si lahko ustvari
samostojno mišlenje in sodbo. Za
koni te dežele so naklonjeni tru
etom: delavci se morajo težko bo
riti za svoj obstanek. In delavci
dobro vedo. da v tem boju jim
cerkev niti najmanj ne koristi. Z
molitvami niti s poslušanjem ne
deljskih pridig si ne morejo ku
piti ne kruha niti obleke. Dalje si
je moderni delavec osvojil kolikor
toliko znanstva. Naučil s? je. da
je zemlja posledica naravnega
razvoja, ki je trajal milione let:
zato ne verujp več v cerkveno
doktrino, da je bil svet ustvarjen
v šestih dneh, kar cerkev zahteva,
da mora verjeti. Ameriška cerkev
je nckristjnnska. protiljndska in
protiameriška. Cerkev zre kar na
kapital in doli na proletariat.
Cerkev prezira delavce, zato pa
delavci prezirajo cerkev."
Te besede delavskih voditeljev
— kterih imena je omenjeni du
hovnik zamolčal — kažejo jasno
kot beli dan, kakšno stališče zav
zema ameriško organizirano de
lavstvo napram cerkvi, pa naj si
je ktere že barve ali sikte. In ti
voditelji najbrž niso socialisti;
dotični duhoven vsaj ne pove te
ga.
Da je večidel ameriškega delav
stva — tudi nezavednega in ne
socialističnega — na tem stališču
se ni čuditi. Saj je vendar vzgo
jeno v republiki, ktera je od svo
jega postanka prosta cerkvena
gospodstva. Prepad med cerkvijo
in delavstvom se je pa poglobil
in razširil toliko bolj, kolikor ve
čji je boj meti delom in kapita
lom. Privatna ameriška cerkev
vseh sekt je zvesta dekla kapita
lizma. Kapitalist ima na jedni
strani policijo in vojaštvo, da po
bija štra j kujoče delavce, a na
drugi strani ima pa cerkev, da
ubija revolucionarno mišljenje in
nezadovoljnost delavcev. Zato pa
Rockefeller. Carnegie in drugi
milionarji podpirajo cerkve. Oni
že vedo zakaj!
•
Da! cerkev je protiljudska;
cerkev je protidelavska! Cerkev
je vedno bila, in jo še danes na
Rtrani zatiralcev in vladajočih.
Cerkev ščiti in podpira vsakega
monarha in despota.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Chisholm, Minn.
Sporočam, da se bodo vršile de
lavslce slavnosti resnično od delav
cev izbranega delavskega dno 1.
maja. t. 1. ker pade ravno nedelja
na ta dan. Za ta dan se poživlja
vse delavstvo brez razlike na pre
pričanje, da se zagotovo udeleže
skupne delavsko slavnosti. Govori
lo se bode v več jezikih. Slovenci,
ne pozabite priti.
S. Božich.
Monongahella City.
Cenjeni urednik Proletarca!
Dovolite mi malo prostora, da
opišem nekoliko tukajšne razmere.
Kar se dela tiče po premogokopih,
gre bolj počasi do aprila. Potem
se pa ne ve, kako bodo sklenili
premogarski baroni. Delavce ima
jo itak za sužnje, podobne tistim
revežem, kteri so se preživljali s
tem, kar je padalo od bogatinovih
miz. Kapitalist krade nam naše
pravice in naš zaslužek. Koliko i
delavcev mora trpeti, da zamofe
j eden kapitalist dobro živeti. Da
%mu pa le toliko, da ne more v da
našnjih razmerah delavec ne žive
ti m- umreti.
•laz sem tudi postal žrtev kapi
tala. Ne jesen mi je odtrgalo nogo,
oziroma zlomilo, pa nisem še da
nes za delo in tudi ne vem. kdaj
bom.
Nedavno mi je prišel v roke ne
ki katoliški list. kteri je modro
val, da je dovolj, če dobi jeden
delavec, oziroma njegova družina
$1800 za odškodnino, če mora um
reti v kakih rovih. Tak list je na
ravnost v službi kapitala ker ga
zagovarja. Pa to je bilo vedno ta
ko. Cerkev je vedno podpirala ka
pitalizem če že ne z drugim, s tem,
da je pridigovala, da je božja vo
lja, da kapitalist na tem svetu odi
ra delavce. In tako znajo mamiti
delavca, da v svoji zaslepnosti
znese še tisto, kar zasluži v cer
kev. Le zasledujte zdaj po prazni
kih, kako jih znajo dobro porabi
ti. Vsak praznik je za to, da se
malo poskube ljudi. Čo živi sto
ljudij. pa že dajo za božič po par
sto. za veliko noč par sto, potem
pa še ob drugih prilikah.
Delavec, l:je si še. Citaj in na
ročaj dobre delavske liste, kteri ti
bodo odprli oči. pa boš videl v ka
ki temi živiš. Razširjajte povsod
Proletarca, ker to je v resnici do
ber delavski list.
Johan Julius.
Frontenac, Kas. j
Dragi sodrug urednik!
l*ro«iin, da bi uvrstili teh par
vrstic v nam priljubljeni list Pro-j
letaree. Saj se od nas redkokedaj
kaj bere. Poročam, <la je tmli me-;
ne zadela nesreča in mi je v jami
zmečkalo nogo. Zdaj imam čas
premišljevati in prebirati naš do
bri list Proletaree. Včasih pogle- j
dam malo ven kjer se pravkar;
preboju narava.
Jaz nisem imel lista Pro.etarec |
do zdaj in reči moram, da mi je I
žal. ker je list zelo dober za na«
delavske trpine. Zelo lepo popi
suje in daje navodila, kako se mo
ramo združiti in orpanizovati, da
bomo prišli čimpreje do naših pra
vie.
Ampak žalostno je, da je še to
liko delavcev, kteri ne vedo. kaj
je v njihovo korist. Tukaj jih je
precej. Nekaj jih je tudi takšnih,
ki znajo zelo dobro bobnati z je
zikom. ampak da bi kaj razumeli,
tistega pa ni. So take vrste, ki
znosijo do malega vse našemu do- i
minusu. Tako se dela z njih norca,
ampak ti silijo vedno bolj vanj.
Xe premisli tak delavec, koliko'
mora trpeti, prodno zasluži par
centov, potem znese pa še te v:
malho, ktera ni nikdar prazna.
Rajši bi tisti denar porabil kako
dmpače, ali dal tistim gospodom,
ki nikdar nič ne delajo, pik v ro- j
ke, pa naj sami poskusijo, kako
se mora trdo delati za denar.
Moje pismo ne bo gotovo nobe
nega vzbudilo. Je težko, če oslu
bolj dopoveduješ, bolj neumen se
ti zdi. Delavec, dobro se ti godi.
Na jedni strani imaš delodajalca, |
kteri gleda, da ne zaslužiš nič, na
drugi strani pa zopet nebeške me
šetarje, kteri te še oh tisto pripra- !
vijf>, kar ti ostane. Da hi pa deli
po neumnosti preč vrženega de-1
narja porabil za dobre knjipe in !
časopise, ti pa ne pade v glavo.
Tudi nimaš za take koristne stvari
nikdar denarja.
Delavcev je malo zavednih, am
pak kolikor jih je. se držijo hrab
ro. Kot ribič sredi morja smo mi
z našo soeijalistično stranko med
velikimi drugimi strankami. Moč
ne so in velike ampak ne tako, da
, bi nax mogle potopiti. Pač pa vi
' ditno mi, kako se potapljajo se
danje stranke in kako vzhaja no
vo svobodno solnce za delavce.
Spodbujajmo rojake po vseh
državah, naj si naroče najboljši
delavski list Proletarec. Podpiraj -
1110 ga, dobivajruo novih naročni
kov. Kadar pa pridejo veliki praz
niki. pomagajmo tudi mi malo za
naše trdnjave, to je za naš list
Proletarec.
S socijalističnim pozdravom
Leopold Straus.
Cle Elum, Wash.
Drago mi uredništvo:
Tukaj vam pošiljam $1.50 kot
naročnino za Proletarce. Meni se j
ta list jako dopade. Čital sem ga
pred enim letom, ali naročenega
pa nisem imel poprej. Ga ne mo-;
rem pozabiti, ker nam prinaša ta
ko lepe nauke za nas delavce. Mi
delavci bi se morali organizirati
in vsak bi moral biti naročen na
ta list.
Mati in oče sta nam dala nekte
re nauke, nista pa nam povedala,
kako naj bomo mi siromašni de
lavci na svetu. Z delavci se je de
lalo in se še dela, kot se je hotelo.
Prišla pa je za delavca luč, soei
jalizem. kteri je začel zbirati v
svoje okrožje vse. kteri so dunes
še brez pravic. Kakor je Krist ho
dil okrog revežev, tako hodi soei
jalizem tolažeč ' vsakega svetujoč
vsem.
Ne morem dovolj priporočati
Proletarca, kteri je v resnici de
lavski oče in mati.
Nadalje sporočam, da napredu
jemo še precej dobro. Je tukaj do
sti Slovencev, ki imajo zemljišča
in hiše samo ledig smo še vsi. ker
ni nič deklet. Tudi društveno smo
zelo dobro preskrbljeni.
Pozdravljam vse čitatelje lista
Proletary.
L. Z.
Kans. City, 20. marca.1
ciijcni urednik I'roletarca!
Sicer s mo vposleni vedno, po j
dnevi in po noči. l'o dnevi pri,
trudapolnem delu v tovarnah in I
zvečer na delu orgpnizacije. da bi j
ljudstvo izprevii'.ilo, kako bi lažjo
prišli do boljših časov in do pri
krajšanja delavnega časa. da bi
se nam ne bilo potreba mučiti po
noči in da bi lahko vso stvar p«
dnevi uredili. Sedaj pa na delo. |
Vam pošiljam podporo za list Pro
letaree: Lovrenc Gorjup 15 ct. ker
nisem oženjen, en cent, ker nisem i
za cerkve nič dal, 24 ct. ker se'
zato tako zanimajo, 15 ct. ker so
popi zgubili; 5 ct. tla ga ne bo; 10!
ct. živela st. Joe, da ga sem ne|
bode. .Jolm Kovačič: 10 ct. ker
pravijo, da so me iz cerkvenega
društva vrgli; 15 ct. ker sem sam
odstopil in 10 ct., ker nisem preje
oslov poznal. Josef Snoj: 25 ct.
ker se je dobra družba skupaj se
šla in 25 et. k«-r bolje napreduje
mo k«>t sem sam mislil. Simon Žer
jav; 1*0et. za bombardon bas: 15
ct.. da bi (J. N. mazaČa kmalu pa
met srečala; 25 ct. ker pravijo, da
smo brez vere. Edvard Skala: 25
et. da bi naši kljubi dobro vspeva
li. — Živela " l*roletarec".
Kristan 1'etri: 25 ct. da Prole
tarcu, da bode bolje napredoval;
10 et. da bo G. N. preje papežev
žegen dobil; 10ct. ker se G. X?
toliko zanima za Ciril in Metodovo
družbo in 5 ct. da na bomo v so
boto že pili.
S soc. pozdravom
/ Josef Snoj.
Avgust Bebel.
(Nadaljevanje)
Polovičarski prijatelji socializ
ma so radi Bebla predstavljali kot
"ortodoksnega" in 4'dogmaticne-j
ga" socialista, kot človeku torej, j
ki je prisegel na gotove nauke pa
potem slepo veruje vanje in oz
nanja kakor svete dogme. Tako
pa more soditi le tista površnost,
katere je v buržoaziji stokrat več
nego temeljitosti. August Bebel
je preživel najbuše ease nemške
socialne demokracije, vso d<>l>o
Itismarkovih protisociaKstovskib
zakonov / neusmiljenimi progoni
in z divjo policijsko brutalnostjo.
In v njem se je tedaj utrdila bo
jevitost. ki je potem neštetokrat
uganjala sovražnikom strah v ko
sti. Nikdar ga pa njegova zna
eajna odločnost ni zaslepije\ftla
in nikoli ni napravila iz njega sta
rokopitneža. Bebel je bil vedno
učitelj pa tudi učenec. rsto u
prt je njegov pogled v sijajni cilj
socializma in njegova vera v kon
čno zmago je neomajena. K<lor ga
je le enkrat slišal govoriti, se je
moral prepričati, da je njegovo
zaupanje v krasno, svobodno bo
dočnost delaskega razreda enako
zavesti in znanju. Ali njegove oči
so vedno odprte za današnji dan
in za njegove potrebe. To se lah
ko spo/.na iz njegovih opisov,1 iz
njegovega delovanja v nemškem
parlamentu in tudi iz njegovih
mt8to|H>v na mednarodnih sociali
stičnih zborih.
Svoje čisto mednarodno miš
1 jen je je Bebel pokazal tudi s svo
jim odločnim bojem zoper politi
ko, ki jo vadi pruska, odnosno
nemška vlada proti Poljakom. S
peresom in z govorom se je boje
val za enake pravice narodov in
mnogo njegovih izrekov bi lahko
naveli, katerih bi se vsak zatirani
narod lahko poslužil zoper svoje
zatiralce. Tudi pravice zatiranja
nekulturnih afričanskih narodov
ni nikdar priznal, brezobzirno je
zaradi tega vedno pobijal uemško
kolonialno politiko.
Tako je sedemdesetletnica Beb
lova res radosfen dan ne le za
nemški proletariat, temveč za za
vedno delavstvo vsega sveta, ki
želi sebi dobro, želeče Augustu
Iteblu na današnji dan iz vsega
srca še mnogo, mnogo let!
• •
*
Avgust Bebel je bil rojen dne
22. februarja 1840 v Kelmorajnu
(Koln). Izučil se je struparja in
se je že v mladih leti zanimal za
delavska vprašanja. Leta 18G0 je
prišel kot pomočnik v Lipsko. In
tam se je seznanil z raznimi agi
tatorji. ni pa pri>d v socialno - de.
mokratični krop. Njegova največ
ja želja je bila takrat, postati sa
mostalen. To mu ji- delalo velike
težave, zakaj Saško je pač leta
1863 vpeljala obrtno svobodo, to
da on je v Lipskem veljal za ino
zeinca in si je moral še le za 151)
dolarjev, kar je bilo v tistem ča
su zanj mnogo denarja, kupiti
saksonsko državljanstvo. Leta 18
♦i4 je postal mojster in je moral
kmalu izkusiti vse pospodarske
bridkosti tega stanu, tembolj, ker
so ga drupi mojstri sovražili za
radi njegovih poizkusov, izboljša
ti svojim pomočnikom položaj.
Dajal jim je nekoliko boljšo pla
čo in delali so pri njem pol ure
manj. kakor pa pri drugih mojst
rih. Brez kapitala je bilo tedaj
že skoro nemogoče izhajati. Ko so
pa podjetniki i/poznali njegovo
delovanje med delavstvom, kjer
je leta 186opostal predsednik lip
skega delavskega izobraževalnega
društva in član stalnega odbora
nemSkih delavskih društev, so do
sepli, da s«- je njegova delavnica
skoraj bojkotirala.
Se hujše je postalo v letih 1^70
in 18<1. ko vsrled vojne skoraj ni
bilo dela. Po zimi sredi vojne je
prišel v preiskovalni zapor, kjer
je sedel 102 dni. Y tem času je
delo popolnoma usahnilo.
Že leta 1867je bil Bebel v okra
ju Glauehau Meerane izvoljen v
tedanji teveronemški parlament,
leta 1871 pa v novi nemški držav
ni zbor. Od leta 18fi0 je bil sotrud
nik lista '"I)er Volkstaat" v Lips
kem.
Po končani vojni so se gospo
darske razmere izboljšale, Miliar
de. ko so prišle iz Francije v Nem
čijo. so dajale nekaj časa tudi
dictum ui»i iiilKUHl /.aSlUZKil. /jfllO
so so pa poostrili politični boji.
Bebci >i je bil že priboril social
no - demokratično i/poznanjo. In
javno je že izražal svoje simpatijo
za pariško "Komuno" in z vso
svojo zgovornostjo jo kritiziral
Hismarkovo politiko, zlasti pa. daj
jo Franciji vzel Alzaeijo in Lo-1
rono. Zaradi t jra nastopa jo !>rl
obtožen veloizdajo in lipsko po
rotno sodišče ga jo dne 26. marca
1 Sf>2 sočasno z Liobkucchtom ob
sodilo na 2. leti tnlnjavo; dne <».
julija jo pa dobil še 0. mesecev
ječe radi razžalitve nemškega ce
sarja. Ovaindvajst t mesecev jo
odsedel v trdnjavi llubertsburg.
Pozneje so ga nemška sodišča
še večkrat preganjala in vsepa
skupaj jo v nemških ječah preži
vel blizu pot let. Te čase je vedno
rabil za pisatoljskadela. od nosno
za pisateljske priprave. LPta 1839
je pa popolnoma opustil kupčijs
ko življenje ter se jo popolnoma
posvetil pisateljevanju, radi če
sar se je tudi leta 1800 presolil v
Horl in.
Najbolj znana je njegova v ne
štetih jezikih pisana in razširjena
knjiga "Žena in socializem". Iz
med njegovih važnejših del je o
moniti sledeča: "Nemška kmečka
vojna i. ozirom »ni najvažnejša
socialna gibanja srednjega veka"
"Krščanstvo in socializem," Mo
hamedansko - arabska kulturna
doba," Nedeljsko delo," "Charles
Fourrier,"t "0 položaju pekovs
kili delavcev" itd. Njegovo zadn- j
jo delo so spomini, ki jih je izdal
v dveh knjigah pod nadovom "Iz
mojega življenja". Njegova "že
na" je »loživela petdeseto izdajo.
ZMAGA.
D^1d'A,»'-I<W|0-» marca.
Hoj z;i svobodo govora je kon
! ®l h; P®I*>lno zmago delavcev. Do
bili bodem,, novo mestno odredbo
Vse na*e tovariše bodo izpustili
tako hitro ,z ječe, kot jih j,. I110.
gotei pom,lost,ti zakonitim potom.
, Dobil, bomo tudi našo dvorano in
časnik in vse drugo, kar nam je
zadnje mesece jemala tolp« tri
nogov. 1 111
Jaz sem pod 2000 dolarjev var
ščine za mesto Spokane, da varuje
monase zaupanje do sprave
1 W«.m vas, da obvestite vse či
tatelje vašega lista, da ni potreba
pošiljati denarja, ker bi morali
pošiljateljem vrniti denar, kar !,i
provzročilo iniio^o dela.
Nadalje prosimo vse delavske li
ste. da ponatisnejo to vest. ker
sem z delom preobložen in nimam
» og vrn'tl.denar, ki je bil poslan
/a obrambni sklad, ko so porav
nani vsi računi.
V. bratskim pozdravom
J4 red \\ . I lesi e wood.
lfiOO Host Spokane. Wash
, * • *
večkrat smo poročali ju.
na.ske.li boju delavcev v Spokane,
asli. za svobodo govora na ulici,
a tudi večkrat smo izjavili, da
- ^"/'fi-da bodo v tem bo
ju podlegli kapitalisti in njih lila
kozaH """"ni
Delavce so vklepali v železie
pretepali jil, jn stradali. S silo so
hotel, zveste oprode kapitalistov
*U[,!U,U sP«-e".eniti Spokane v
az.atsko satrapijo. Ali sila ima tu
, ' !VOJP nieJe- Vniči lahko telesno
»oc, ne mote pa vničiti idej, ne
more zajeziti pot napredku.
Zmaga v Spokane pa dokazuje
Ponovno, da delavci lahko doseži
lesložni- <<« brutalna
kapitalistična sila 1>0ka in se krha
na vseh krajih.
Ta boj v Spokane. Wash, pa tu
d k;,7-nJc jasno kot beli dan,
da je sodr. Friderik K,.gels zadel
°5.no- ko 3C dejal: Da delavci
\ nicijo moč gospodujoči!., ako
sj>olnujejo zakone.
<'lani industrialne svetovne zve
Zi°, r\Zr°m du so ffosP°du
Joe, ^ Spokane, Wash, prišli v na
z zakonom, ker so izrabili
•• v,,ne. (Jospodujočim je bil ta
i„ ,ri>:
glasil, .m, pravo delavcev za hudo
< e s-\o. Ah delavci se niso vstra
•SI ! «'ga. Zn vsakim po nedolžnem
obsojenem klaven V nastopi,"
deset drugih. Kmalu so bile ječe
prrnapoinene; proletarci so se ob
^LJUn^0 V,te,n b°j" il1 »»«
so. Dokazali so delavcem v
ameriški republiki kakšne krasne
vsi>che rodi delavska sloga. Da bi
jo le .lelavc, vsepovsod vzeli za
'-'t u. I o jc naša želja!
ARETACIJA NEVARNEGA
PREKUCUHA.
| (Lucatelli: "('osi parlano dne im
: becilli.")
I Zadnjo noč. četrt po polnoči .jo
spal gospod Paolo Tirrastoppaci
župnik v fari sv. Filomene v l'i
iTnolisu. globoko in mirno spanje.
| kot jo bilo že pri njemu v navadi,
ko (ra j«' plašno trknnje prebudilo
i z spanja.
. "Najbrž je lekarnar na voglu,
ki se je vendar odločil, tla sprej
me zakramente." je govoril žup
I nik.
i Stokajoč se je oblekel in šel po
j stopnjieah nizdol. Ali razočaran
! je! Vrata so se odprla sama in kar
je videl, je bilo tako grozno, da
I je zaklieal: "Revolucija!"
Stara majhna ulica je bila do
' zdevno pretvorjena v čudo. Pol
nila jo je vmazana in razcapana
množica. Tu so bili stoletni starč
ki, otroei z vodo v glavi in rmeno
kožo. ženske z ulice najnižje vrste
in dnižinske skupine siromakov,
ki so se bojazljivo tiščali d rue ob
druzoga, da bi se ne zgubil v gnjc
či. Pred njimi je stal mož. zavit v
plašč iu kapuco potegneno preko
oči.
i "Prosim, odprite cerkev." je
j rekel neznanec s tujim povdar
I kom, "ta gospoda mora vstopiti."
. "0, mama moja." je šepetal
duhovnik. "Konec sveta je tu,"
In skušal je z lepa znebiti se
čudežnega obiskovalca. ^
"Prosim pridite zjutraj. Z<laj f
ne Kri'."
"Rekel sein vam, ila odprite. Tu
se ne gre za mašo. Ti državljani
nimajo prenočišča, ker so jih go
spodari sveta spodili z doma. Vi
sto tukaj kot oskrbnik posestva,
katero ni vaše. Ce se ne motim,
j«' lastnina Uoga. Torej odprite;
ti ljudje imajo pravico spati v bo
žjm hramu!"
Duhovnik ni odgovoril.
"Sploh pa zvršite lahko še bolj
še delo," je nadaljeval tujec. "V
kuhinji imate dve pečeni kokoši.
Lpo bi bilo, če bi ju dali tej stari
ženi. Poleg tega imate buteljko
maršale, s katero bi se lahko ta
le gospod okrepčal. Ne mislite, da
s tem podpiram alkoholizem. Mož
ima živeti le še tri dni. Bolj je la
čen alkohola kot kruha. Dajte mu
še dve lire, da vsled gladu ne po
stane morilec. Ako imate še kaj
denarja, ga razdelite med žen
ske."
Duhovnik j«* poskočil . . .
"Ah — ne! To je preveč. Po
magajte! Držite, prinnte tatu! . .
Naskočiti hočejo hišo božjo!"
Množica se je bojazljivo razšla.
Tujee je ostal sam. Na lice me
sta prihiteli policaji so na areti
rali.
"Vaše ime?" je vprašal straž
mojster in je vzel knjižico v roke
za beležke.
"Jezus, sin Jožeta."
"ltojen? kje!"
"V Na za ret u."
"Rokodelstvo!"
"Človek propagande!" »
"Ali vam nisem rekel!" je de
jal duhovnik in si mencal roki.
"Ali vam nisem dejal, da je pre
kucnil!"
Listu v podporo.
Leopold Straus Frontenac, Kas.
$1. — Josef Makauz O'Fallon, 111
Hvala.
Cleveland, 0. 20. marca.
Cenj. ured. in uprav. Proletarca!
Priloženo pošljem listu v pod
poro Monv Order za $2. pod sle
dečim besedilom:
Obrambni sklad
za gosp. Poka von De Pofalba pre
ostauek listu v podporo 83 ct.
Pred obravnavo.
Gospa C. K., da bi ga za pete
obesili 10 ct: gosp. Franccl pri K.,
da bi pa za muštafe obesili 10 ct;
gosj>. Debeli pri K., da bi ga za
kurja očesa obesili 10 ct: gosp.
France II.. da bi čez jezero ušel
10ct: gosp. Pozarelli, ker je za
14 funtov shujšal 10 ct; gosp. F.
C. k.*r je od straha tako s kladi
vom tolkel 1C ct.
Po obravnavi.
Ker me niso mogli obsoditi in
sem se sam 10 ct; za rledečo zago
ni tko. katero ne more nobeden re
šiti: 22. jan. posojeno 13. jan. vr
njeno in 2. febr. tirjano 15 ct; Č.
Da bi gos. M. L. nikdar več na ta
način zadoščenja in časti iskal 5 ct
ker smo bussnis mani tako boječi,
da si ne upamo resnico pritrditi,
25 ct. — Skupaj $2.
John Meden.
Sodrug Frank Petrič, naš poto
valni zastopnik, potuje ta teden
po državi Kansas. Pooblaščen je
pobirati staro in novo naročnino
za " Proletarčaprejemati ogla
se, naročila za knjige in brošure
itd. Sodrugom in prijateljem na
šega lista v Kansasu ga toplo pri
poročamo.
PRAV KAR JE IZŠLA
v založbi Slov. dol. tiskovne druž
be
brošura
SOCIALISTIČNI KATEKIZEM.'
Predelal za slovenske delavce v
Ameriki sodr. Ivan Molek.
Ta brošura jo izvrstno sredstvo
za socialistično propagando in ži
va potreba zn vsnkoga razsodnega
agitatorja, ktori ro km tira nove so
(1 rugo. Priporočamo jo zlasti so
cialističnom klubom, da si jo naro
če večjo število iztisov.
Cena posameznemu iztisu je 10
centov. Kdor pa naroči naenkrat
20 ali več iztisov, jih dobi pa po
5 centov komad.
Naroča so pri upravnistvu 'Pro
letarca" 2146. Blue Island Ave,
Chicago City, 111.