Proletarec. [volume], March 29, 1910, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Hrizantema in Cimbas.
(Spisal Milan Pugelj.)
(Nadaljevan jo.)
Tn zgodi se po njihovih mislih:
na starega leta jutro pride vaška
nmtec Brando, zavija usta, miga
s prsti in kaže proti gozdu. Mater
prime za krilo in mene za roko in
naju vodi po hosti.
V grapi leži oče. krvav in mr
tev.
Kdo ga je ubil?
Kdor je poznal očeta in Logar
ja, tisti je dobro vedel, kdo je
ubijalec.
In sama z materjo životariva
dalje. Osemnajst let imam. v gori
lomim kamenje, kur prislužim, vse
dam materi. Postala je starka, več
no more delati. Ne pijančujem, ne
kvartopirim, tudi za dekleti no
lazim: me sploh ne brigajo. Tisto
puško, ki visi na klinu poleg duri.
snamom včasih pod večer in jo
vržem preko rame. Ob lepih je
senskih večerih žedim v grmovju
in čakam. Veselje imam do lova.
hej. pravim ti. pravo strast imam.
In nekdo ue udari. Če bi bila
moja glava skala, bi se bila ta
krat razdrobila. Ali ni bila. Niti
-avest mi ni omeglela. O krenil
"Pozdravljen logar!"
Junak sem danes in tudi takrat
sem bil. Kakor snop sem ga polo
žil na tla. z -levico sem držal za
roke in z desnico za vrat.
"Pustite me!" — je govoril s
pridušenim in komaj umljiviin
glasom. — "(V me ne izpustiš,
boš zaprt kakor pes!"
"Dobro!" — sem pritrdil, "Ja
pa ti moraš še prej biti topen ka
kor slama!"
Da ni več ugovarjal, sem opri
jel njegov vrat kropkeje.
" Kdo je ubrl očeta?" -— sem ga
vprašal. "Kdo jo hotel ubiti me
ne zaradi igrače?"
Dvignil sem ga od tal. vrgel
ob korenine kakor lačen heme
gnjilo jabolko in odšel som. no
da bi se ozrl.
Drugi dan so prišli pome žan
darji.
4*Zbogom. mati" — sem rek«-l
starki, ki je ihtela in jokala in
se mi resnično smilila. Skoro žal
mi .j«- bilo. da sem poškodoval Lo
garja. "'Zdravi ostanite" — sem
rekel, "in Hog tlaj. tla hi se še
kdaj zdrava videla!"
Ilndo mi je bilo-, nikoli več se
nisva videla.
/andarji mi me gnali naravnost
v mesto, tam v veliko hišo. me
vodili po hodnikih in stopnjieali
zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj
naprej, zdaj v stran, zdaj navz
gor. zdaj navzdol in Nazadnje v
ječo.
Tako in tako! Štiri leta sem
preživel v vlažni in mrzli luknji,
vsakega drugega Hi bilo v jed nem
letu konee. Ali mene ni hilo. Sa
mo shujšal sem. Kostiso mi molele
iz obraza kakor osti, roke so po
stale nekam dolg« in podobne ne
kakšnim ploščatim palicam, sto
pali na nogah so bile kakor dva
ozka lesena loparja. Obleko so mi
prinesli, ko sem odhajal, tisto, v
kateri so me pred šterimi leti pri
jeli, da, in pravim, tako je bilo,
kakor bi oblačil slamnato in le
seno strašilo sredi prosa. l*o hlač
nicah in rokavih sem prctikal svo-^
je nerodne preklje. hlače, ki sem
jih privezal z vrvico nase, so bile
nabrane okoli pasa. kakor stisnje
na mošnjiea, noge so plesale po
čevljih kakor premajhna osa v
prevelikem osovniku, klobuk jo
visel na glavi kakor bi ga bil na
kol nataknil.
In tak sem k or akni naravnosf.
proti domu. In v (»sel som bil. Fan
tiček. prostost, tista prostost, ki
je štiri leta nisem okušal, hej —
bila je moja. Kamor sem hotel in
ltndar sem hotel in kjer sem hotel, i
Zopet sem imel prosto voljo ka
kor človek. Doma je umrla mati j
nebeška luč naj ji sije — še
pred tremi leti je umrla; bajta je
zapustila meni in tisto njivo za
njo. In gosposka je vse skupaj
prod:ila: tisti trud si je poplača
la. ki ga je imela z menoj. Naj
vzame vse skupaj, samo da mi je
vrnila prostost.
V nedeljo zjutraj je bilo. maja
meseca, kakor se natanko spo-;
minjam. Koder sem hodil, je vse
lia levo in na drsno zelenelo in
evettdo in pelo. Skrjanei v zraku,
ščinknvoi v drevju, kosi v grmov
ju. da. še vrane, srake in kavke
so se oglašale drugače kakor po
navadi. Xe tako sirovo kakor po
zimi, vse bolj mehko, nekako sme
šno prijazno.
Kes! Mene je vse veselilo tisto
dopoldne. Si* metulja sem bil ve
sel. ki je letel pisan in lahkokri!
preko ceste. t'e sem videl po poti
gotnaziti hrošča, se in pa pobral in
vrgel v grmovje. Voz bi prišel mi
mo ali človek in bi pa pohodil.
Vse rado živi. Tudi hrošč! No, vi
i diš!
Ko sem prišel v domači vas. je
prav zvonHo z vsemi zvonovi. Ja
i ko mala fara je pri nas, majhne
zvonove imamo, in ljudje jih opo
našajo :
Cel dan plevem,
kruha nimam,
domov pridem,
cvrtje je-em, je-em, je-em!
Tako so peli. vidiš, in vesel sem
jih bil kakor besed dobrega pri
jatelja. Kdaj jih ž«' nisem slišal,
kaj ne! Kričanje paznikov sem
poslušal in tisti sirovi zvonec, ki
je oznanjal slabo kosilo: bem-der,
' bem-der, bem-der! Zdaj pa sem
naenkrat prost, sredi domačega
polja hodim, solnee mi sije na ir'f
vo, zvonik domače cerkve me it
vidi, in domači zvonovi mpo
, zdravljajo.
Pridem v vas in gledam okrog
i sebe. Pa tin* nihče ne pozna. Olej
pa tam. pa že vidim Martinčka,
sosedovega Martinčka, ki sva bila
najboljša prijatelja.
"Pozdravljen bodi Martinček!
Doma sem in tako prost kot ti!"
Pozdravim pa. roko mu ponu
dim in po nrhulem dekletu pov
prašam, ki pre tik njega.
"Žena je" — pravi. E. da! fSlej
ti njega, kakšno lepo ženico ima,
si mislim.
"Pa kdaj si se oženil. Martin
ček. pa kje si našel tako lepolič
no dekle, pa kako ji je ime. pra
viš. Martinček?" N
Njegove sreče sem s<* veselil, ne
svoje. Moja je bila vendar ne
znatna: samo prostost, nič druze
pa. Njegove sreče sem bil torej
vesel, pa se je grdo držal in <e
delal, kakor bi se dobro ne {»»zna
la. In žena je stopila naprej in ga"
klieala za seboj. Šla sta, in tndi
| jaz sem šel kakor onadva: v eer
I keV.
Na sredo cerkve sem stopil in
s-m gledal naokrog. K j. <la ! K<!a.i
že nisem bil v domači cerkvi!
Kdaj že nisem videl našega farne
ga patrona, svetega Mihaela, ki
stoji na oblaku / mečem ob boku.
s čelado naglavi in s tehtnico v
roki! Kdaj /e nisem videl, kako
tehta duš*- in jib pošilja natanko
po njihovem zasluženju v pekel
ali nebesa! In sveta Jcdcrt prede
tam v stranskem oltarju in miši
plezajo na vreteno in klestijo pre
jo. Lepa je in lepo gleda z oltarja
dol po cerkvi gostoljubna svetni
ca, . ki daje dušam umrlih prvo
noč posteljo in prenočišče. In v
drugem stranskem oltarju j a še še
vedno iskrega vranea spomladan
ski svetnik sveti »Jurij in poganja
l>aš Milico v zmajevo gorečo žrelo.
Še tistega župnika imamo, lo
garjevega brata, ki pa pravijo o
njem. da mu ni niti podoben in
da je svet mož. On pride na priž
nieoin razlatra besedo božjo. O
dobrem pastirju govori, ki najde
v grmovju izgubljeno ovco. Oprti
jo na rame in nese k čredi. Tako
govori in gleda, in kri mu gre vi
doma v glavo. Vedno glasnejše so
njegove besede, nenadoma iztegne
roko in kaže naravnost name.
'"filejte ga" — kriči — "glej-"
te ga ubijalca! Spravite ga iz cer
kve. vrzite ga na piano, prijatelj
v gospodu, možje krist janski! Ta
je svet kra.j. kjer stoje noge nje
ga. nhijalea!"
Vsese gnete okoli mene, deset
rok se me oprijemlje. deset pesti
me peha iz eerkve. Tudi Martin
ček.
"Kaj delaš /. menoj. Martinček,
prijatelj?" — ga vprašam med
cerkvenimi durmi, pogledam mu
prijazno v oči in stori se mi ina
ko. "Kaj sem ti napravil, prija
telj, da me pehaš?"
Saj hi se lahko l>ranil. ali ža
lost mi ne pusti. lies, žalost! In
tudi srce ne! Kako bi se pehal s
prijateljem, kako bi se pretepal
z domačimi ljudmi?!
Skozi vas grem proti polju, pre
ko polja naprej proti holmu, ho
dim tako in solze imam v očeh.!
' »lej, domača vas je le domaČa, i
znanci so le znanci, prijatelj je
le prijatelj! Kaj če ne mara zate
tujina, kaj če te zavrne! Lahko!
je pozabiti takozlo! Kaj če te oz
merja neznanec, fantiček! Hrbet
mu obrneš in pozabiš nanj! Kaj
če te pahne sovražnik! Vrneš mu, t
: kakor je zaslužil in smeješ se nje
govemu spominu. Ali domača vas,
fant, kadar ti pokaže domača vas
hrbet, kadar te znanec opsuje.
kadar te pahne prijatelj preko
| praga, to je drugače. Če si po
šten in imaš sree kakor človek,
j ne boš sovražil domače vasi, se ne
boš prepiral z znancem, ki to gr
! di. mirno se boš umaknil prija
I telju, ki te tepe. Ali hudo ti bo v
duši. peklo te bo, kakor bi se na
' selil vanjo sam ogenj pogubljen
ja. Ljubše bi ti bilo, da bi te po
bil tujec s kamenont sredi ceste,
kakor pa da je ošvrknil prijatelj
z zlobnim pogledom.
Sam hodim tako s svojo žalost
jo naprej in ves sem obupan. Pri
de ti nekaj nadme, kakor še ne
nikoli prej. Tako se mi zdi in tako
čntim, da ni zame na vsem svetu
nikakšnega veselja več, da je že
zame vse minilo, da je vsa moja
Intdočnost nekako prokleta. Naj
bolje je — tako sem si mislil —
da se obesim. Obesim "kar na dre
vo ob poti in vsega bo konec. Sa
tan bi imel pečenko: prav je ta
1 ko! Ubijalce sem !
Komu bi bilo žal za menoj! Ni
j komur! Nimam ne očeta ne mate
re. ne sestre, ne brata, tudi pri
jatelja ne! l'e bi me našli mrtve
ga tisti, ki me poznajo, bi komaj
zmajali z rameni.
"Prav je storil!" I>i dejali. '<)n
| je bil vseiu na potu!"
In jezili hi se. ker l>i morali za
! irrebsti moje truplo.
Tako sem mis-lil. ko sem prišel
! do tistega gabra, ki sem ti ga ka
zal. Meni je pravil o njem oče,
' kadar sem šel ž njim mimo njega.
Da se j<* obesilo že troje ljudij
nanj. je pripovedoval in da hodijo
ob temnili in vetrovnih jesenskih
nočeh nazaj, sedijo pod njim iti
1 kvartajo. Do jutra igrajo na kvar
to, nič ne govorijo, a oči se jim
j svetijo kakor mačkam.
lil res j«* tisti gaber kakor na
lašč /.a obešanje. V«-*, je vijugast,
ves poniglav in spačen. kakor hu
doben starce. In suhe in trhlje ve
je izteza naravnost proti cesti,
kakor bi vabil. In če ga po noči
pogledaš, se ti zdi da ima obraz.
Zelen obraz z zategnjenimi očmi.
spačenimi ust mi. grlvastim nosom
i in teninosivo brado do zemlje.
Prišel sem do njega in sem se
| del |mhI njegove veje. Nič me ni
bilo strah. Naj pridejo kvartopir
ei z mačjimi očmi. sem si mislil,
; naj pridejo, pa bomo kvartali
1 skupaj. Skupaj metali kvarte in
vse zaigrali. 1'etudi dušo in živ
jljenjc! Naj gre vse skupaj do
j vraga!
(Nadaljevanje prih.1
Kaj so socialisti storili
v Milwaukee.
?
Dost i k i-2i t čujomo: Kaj naj sto
j ri socialistična manjšina v mest
tifiii ali (»ustavodajnem /astopu?
Kaj /amori' narediti par sociali
stov. ako si> izvoljeni, proti og
i romni večini nasprotnikov v zbor
j nieit
L« počasi!
V Milvaukcc. Wis., ima socia
listična stranka deset aldermanov
iz meti petintrideset, šest super
I vizorjev i/, med šestnajstih, tri iz
I med petnajstih šolskih nadzorni
kov; daljo je jedcu socialistični
j senator v senatu države W iscon
sin i/ med triintridesetih in tri za
stopniki v post h voda ji izmed sto
članov zbornice. Kaj naj stori ta
neznatna manjšina proti tako og
romni večini?
Naravno, nihče ne more priča
kovati. da hi teh par sodrugov v
mestnem ali postavodajnem /asto
pu sklepalo zakone in ordinance.
Toda ravno v Wisconsinu so soci
alisti dokazali, da zaniorc tudi
manjšina pravih :n odločnih mož.
ako nastopajo složno, narediti vs
peh Id juh nasprotujoči večini.
Socialisti v .Milwaukee so na
primer ravnokar izvojevali v me
stneni svetu resolucijo, ki določa,
da morajo imeti linijski delavci
prednost pri vsem mestnem delu
in kontraktih. Kapitalistični poli
tiki naravno niso bili /a to resolu
cijo; toda volitve so prod vratmi
in kapitalisti se ne bi radi zame
rili delavcem, zato so se bridko
pritožili, da jih socialisti "izigra
vajo" — in glasovali so za resolu
cijo.
V <1 rnpom slučaju, za časa štraj
ka livarjev, so socialistični alder
mani v Milvaukcc prisilili mestni
koncil, da jo sprejel resolucijo, ki
jo izražala odprte simpatije s
štrajkarji. Vspeli so s tem. da so
pozvali delavce, tla naj zasedejo
galerijo v mestni dvorani. Repu
blikanski in demokratični alder
mani se niso upali vpričo delav
cev nasprotovati resoluciji, in gla
sit val i sa zanjo. Dalje so sociali
stični aldermani v Milwaukee iz
vojevali določbo za inunicipalni
ali javni kamnolom. To določbo
je potem seveda zavrnila državna
postavodaja, ktera ima po mil
waiixskcm chartarju (svobodnioi)
zadnjo besedo v takih stvareh.
Socialistični zastopniki v posta
vodaji države Wisconsin, kteri so
še v večji manjšini, so tudi prodr
li z mnogimi dobrimi zakonskimi
predlogi v korist delavcev. Izvoje
vali so boljšo protekcijo proti ne
srečam in sredstva za boljše zd
ravstvene razmere v fahrikah.
Pridobili so delavcem več pravice
pri sodiščih, in posrečilo se jim
je tudi, da je bil sprejet njih
predlog za osemurni delavnik za
vse telegrafiste v državi, dasi je
bil pozneje ta predlog kot zakon
proglašen "protiustaven."
I'ii to še ni vso. Naši sodrugi v
postavodaji in v koncilu v Mil
waukee so vložili nebroj drugih
zakonskih predlogov, ktere je pa
zamorila nasprotna večina. Ti
predlogi so bili velike važnosti za
delavstvo kot n. pr. splošni osem
urni delavnik : onetnogočenje sod
nijskih prepovedi ali takozvanih
" in.iunet ionov "; prepoved otroš
kega dela: prost prigrizek za rev
no šolsko mladino v javnih šolali;
odprava privatne lastnine po mu*
nicipalah in eelo po eeli državi;
državna pomoč ubogim: penzija
za pohabljene. onemogle in stare
dela vre; iniciativa, splošno glaso
vauje v zakonskih predlogih. pre
klic mandatov in mnogo drugega.
Sodrui so se borili moji^o, da
bi bili sprejeti ti predlogi, a pobi
la jib je večina republikanskih in
demokratičnih zastopnikov.
Na drugi strani so pa ti socia
listi v uiskouški post a voda j i ne
usmiljeno pobijali protidelavske
pmlloge. ki jih je stavila nasprot
na večina: in vsp««li so, da je bilo
mnogo teli. delavstvu sovražnih
predlogov, če že ne odklonjenih,
pa vsaj "preloženih".
Tukaj je torej dokaz, da zamo
re tudi socialistična manjšina v
mestnem ali postavodajnem zasto
pu doseči lepe vspehe. Eno je pri
bito: Kn sam socialist v postavo
dajni zbornici zamore narediti več
kakor pa, petdeset agitatorjev in
organizatorjev, kteri hodijo od
mesta do mesta in na uličnih vop
lih razkladajo socializem. Socia
list v zbornici, če že drugega ne
more storiti, gleda vsaj kapitali
stičnim zastopnikom na prste. Ka
pitalisti se milionkrat bolj boje
socialista v zbornici kot pa v tvor
ni« i. Končno je pa socialist v
zbornici izpostavljen javni tribu
ni ljudske sodbe, ki resno sodi o
njegovem delu in ktera mu ob
vsaki priliki njegovega odločnega
nastopa za delavske pravice pri
dobi nove simpatije med nezaved
nim prolctariatom. Dokaz je zo
pet Wisconsin, kjer naša stranka
v splošnem uživa vee naklonjeno
sti in rešpekta kot. pa v kteri dru
gi državi ali teritoriju naše repu
blike.
Skrajni čas je torej, da bodočo
jesen.ko se vrše volitve zastopni
kov za zvezini koncrres. pošlje so
cialistična stranka najmanj par
sodrugov v Wasliingtonsko zbor
nieo.
Kje je? Mike Msiei. dnina i/ Lazov
pri Ljubljani. Za njfjra bi rnd
poizvedel Frank Brgant, box 78,
Yale, I\as.
(3x)
KAKO SO NASTALE VERE IN
BOGOVI?
Ta interesantna razprava iz pod
peresa slavnega Ingersola se do
bi v slovenskem prevod« sedaj za
samo 15 centov! Pišite na izda
jatelja IVAN KAKERJA, 1922 S.
Laflin St., CHICAGO. ILL.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salnn
NA 113 MILWAUKEE AVE.. KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
JOS. PREZEL,
Slovenska Groccrija,
1932 West 22nd|Street,
meil Robey in Lincoln ul.
VOZI MA DOM.
ROJAKI * Waukefl.nu.
— Cc kocetc piti dobre
pijače in se zubaviti
po domače pojdite k
B. Mahnlch-u,
714 Market Slrcrt, Waukegan.
Pri njeni« je v»e najbolje. Kdor
ne vrjame, naj se prepiča.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago.
Velika zaloga klobukov, {epic, če
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
darilo.
Prehlajenja se lahko iznebite
in bolečine v vratu ter v prsih
minejo takoj, če se napravi par
močnih drgnjenj s "Pain Expel
ler", kakor je popisano v knjiži
ci, v kteri zavivta steklenica.
Sredstvo se lahko kupi v Ameriki
v sleherni lekarni za 25 cento*
steklenica, treba pa je paziti na
to, da je varstvena znamka s si
drom na kartonu in na steklenici.
Podpisana se priporočava
Slovencem za mnogobrojen o
bisk, ker imava na razpolago
dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chicago, 111.
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 pred poldne
in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. 111.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. La Salle. Ill
Toil v«r, gostilni podrejen« pijaif
in»e priporoči roj*kom za obilom obisk.
Kadar se brijet« »topit« vedno t
brivnieo I. razreda, to j« pri
Louis Polka,
1215 W. 18th St., Thalia Hall Bldg.
CHIC AGO. ILL.
Angleščina
brez učitelja!
Slovensko An
gleška Slovni
ca, Tolmač in Anjjl. Slov. Slovar stane
samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
5 38 W. 145 St.. New York. N. Y.
PiSite po cenik knjig!
Aka hočeS dobro naravno Tino piti,
oglasi ae pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal «42 CHICAGO
l'ri njenin dobiš najbolja kalifornij
ska in importirana vina.
Tvr. Richter'Q,,*
r'PAIN-vT
s EXPELLER"
Kaj ti korUtijo močne miSice,
če trpifc na revtnatizmn.
PAIN-EXPELLER
dobro v<ltfrnN»n, ti takoj otaifla bolečin® in
cxf»trtttii njih vzroke.
l*o 'ifx* in ROr ▼ v**h lekarnah
F. Ad. Richtcr & Co., 215 Pearl St.,
NEW YORK
Paii'R iia var«t*euo
znamko » sidrom.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st PI., Chicago, 111.
Izdelovalec najfinejših cie;ar
vsake vrste.
Na debelo iti drobno.
Sveti kruh in fino pecivo dobite vedno
v hrvatsko slovenski pekarni
Curiš i Radakovič
1458 So. Centre Ave.
Vozi tudi na dom CHICAGO.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim keeljiščen
Svcir pivo v sodčkih in buteljkah
in drugi* raznovrstne pijače ter unijsk*
smodke. Potniki dob« čedno preno
čišči- za nitko ceno.
Postrežba točna In Izborna. ^
Vsem Slovencem in drugim Slovanom
se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
POZOR!
Podpisani naznanjam roja
kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi saloon na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo, vino in dobro wi
sko. Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltiel
ODVETNIK
▼ kazenskih in civilnih zadavak.
Auto Phon« 6065.
Office I'bone Main 3065
Resilience Phone Irwing 4170
URAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Severozap. ogal Randolph
is La Salle ulice
Stanovanje: 1217 Sheridan Road.
HALO! HALO!
Kam pat — Na sveie pivo in čaAo
dobrega vina k
Frank Mladiču
1832 S. Centre Ave.
tam se bomo imeli po domače."
To je pogovor s ceste, ki priča o mo
jem saloonn.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave.. Chicago.
Dr. W. C. OhlendOTf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni
| in ranocelnik.
ilzilravciika preiskava brezplačno—pla
čati je le zdavila, 1924--26 Blue Island
Ave., Chicago. Za <lne urt: Od 1 do I
po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chicage
1 živeči bolniki naj piiedo slov enaki.
SE LI BRIJETE S A IVI I ?
Mi Vam oferiramo britev za $2.0C izdelaae ls
najboljSega materijala, ki se prodaja za $4.00. To
nam zagotovi in prineae 100 novih odjemalcev
k tisočem druzih, kterim smo prodajali od leta
1870—to je 33 let pod tvrdko Joa. Kralj. Vai ti
so iznaAli. <la so naše britve iz najboljiega mate
rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka naUk
britev je garantirana in mi damo v slučaju, da nI
komu britev po volji, damo popolno zadoftčenja
dotičniku. Nihče ne more oceniti britve predno
je ni rabil. Ker vemo, da so nafte britve dobre, jih
lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam j« 1*
$2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar računamo
25c. za Chicago. Za izven meata ja
plačati 5e več za poAtnino.
J OS. KRAL,
1147 W. 18th Street,
mrm a nr\ t t t
vmv/VUV, IIJIJ.
Dr. Wm. A. Luric,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinuje: Auda's Drugstore, (>31 8. Centre »ve., od 11 12 po dnevi.
Drugi urad: 100 State St., Room 210, od 4—S ute popoldne, isvzetnSi
nedelje.
Stanoianje: 2757 W. 22nd Street.
Telephone, Canal 859.