Proletarec. [volume], April 05, 1910, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
L»lst za koristi deltv
■kega ljudstva. Delav
ci to opravičeni do
vsega kar productra|o.
This paper is devoted
to the interests o! the
working class. Work
er« are entitled to all
what they produce.
Štev. (No.) 134.
Eot*r»da« •«-ootidroat<*r, IHe. «. 1»07, it the post off!-*
•t Chicago 111. undoi thf Act ot of M.rch 3rd. IWJV.
Office: 2146 Dlue Island Are,
'Delavci vseh dežela, združite se'
Chicago, 111., 5. aprila (April), 1910.
PAZITE!
V.
na številko v oklepa|u
ki se naha|a poleg va
šega naslova, prilepil«,
nega spoda) ali
na ovitku. Ako (135)
|e številka . . '
tedaj vam s prihodn|o
itevilko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o tako).
Leto (Vol.) V.
Delavski boil.
Veliki štrajk premogarjev. 300.000
delavcev odložilo orodje. —
Boj cestoželezniških vslu
žbencev v Philadel
phi ji se nadalju
Dne 1. aprila vnel se je veliki
boj med premogarji in baroni pre
moga v enajstih državah republi
ke. Po poročilu Thomas L. Lewi
8a, predsednika premogarske or
ganizacije, zaštrajkalo je 300.000
premogarjev. To število je razde
ljeno na sledeče države:
Osrednja in zapadna Penn
sylvania 100.000
Ohio 47.000
Indiana 18.000
West Virginia 10.000
Illinois 72.000
Iowa 15.000
Michigan 3.000
Jugozapad (Kansas. Arkan
sas, Missouri in Okla. . 25.000
Colorado 5.000
Zapadni Kentucky .... 5.000
Skupaj 300.000.
Vsa pogajanja v srrho spora
zuma ki so se vršila že nekaj te
dnov med zastopniki premogarjev
iti operatorjev na skupni konfe
reneiji v Cincinatiju, O., razbila
so se zadnji teden brez vsakega
vspeha in premogarjein ni preo
stalo drugega kakor proglasiti
štrajk. Premogarji zahtevajo 10.
centov več pri toni; v Illinoisu in
zapadni Pennsvlvaniji zahtevajo
še posebej, da lastniki premogoko
pov plačajo streljaee v rovih, kte
re so dosedaj morali plačevati de
lavci.
. Položaj v nekterih prizadetih
državah je zdaj sledeči:
V Illinoisu je zaštrajkalo 72.000
premogarjev; 900 rovov je priza
detih. Delavci zahtevajo povišan
je 10 centov pri toni, kar bi —
kakor trdijo operatorji — pome
nilo 14 milijonov dolarjev več
stroškov na leto premogokopnim
družbam. Štrajk bo mogoče tra
jal dva meseca. Operatorji pravi
jo, da imnjo za dva meseca pre
moga v zalogi.
Indiana — 18.000 premogarjev
na štrajku. Dne 6. aprila se vrši
posebna konferenca med zastopni
ki štrajkarjev in operatorjev v
Terre Houte. Premogarji upajo,
da bo štrajk tu kmalu končan.
Pennsylvania — Takoj o polu
noči od 31. marca na 1. april je
ostavilo delo 40.000 delavcev. O
peratorji so pri volji odobriti za
i časno plačilno lestvico za 5. cen
tov več pri toni; o vprašanju za
streljivo se pa ne marajo poga
jati.
Iowa — Vsi premogarji v drža
vi počivajo.
Ohio — Vsi premogarji. okrog
47.000 po številu, štrajkajo. V Lo
rainu so zaprli jeklarsko tvornico
in 4000 delavcev je ob delo; vo
dstvo tvornice se izgovarja da je
zaprla vsled pomanjkanja pre
i, m o ga.
J'igozapad — Petindvajset ti
soč premogarjev na štrajku v
Kansasu, Missouri, Oklahoini in
Arkansasu. Voditelji štrajka jav
ljajo, da pride kmalu do sporazu
ma. Premogarji imajo $400.000
fonda, s kterim se lahko vzdržu
jejo, dokler kapitalisti ne prizna
jo njih zahtev.
Upamo, da bodo premogarji —
med kterimi je več tisoč slovens
kih in hrvatskih — trdno stali v
tem boju za svoje opravičene za
hteve do konca.
Dva dni pozneje (4. aprila) :
Kraljem premoga je padlo srce v
hlače! Po nekterih državah so za
resna pogajanja s štrajkarji. Kon
ferenca med illinoiškimi premoga
rji za novo pogodbo se vrši dne
11. aprila v ('hicagit. Istega dne
I se vrši konferenca za pogodbo v
► Des Moines, Iowa. Pogajanja med
zastopniki premoga rjev in premo
gokopnih družb v centralni 1'enn
sylvaniji so že v teku in do spo
razuma pride morda že v par
dneh.
Generalni št raj k v Philadelphi
ji je končan že pred desetimi dne
vi. Centralna unija je pozvala vse
delavce, da uaj se vrnejo na delo,
da zamorejo tem lažje finančno
podpreti svoje tovariše pri Rapid
Transit Co. Strajk cestoželezni
skih vslužbencev se nadaljuje.
Organizator 1'ratt izjavlja da bo
boj trajal do konca. Žene štraj
karjev in več sto organiziranih
delavk, ki sipatizirajo s prvimi, so
nameravale prirediti parado po
mestu zadnjo soboto; policijski
šef je pa parado prepovedal. Ubo
ga policija, ki se boji slabotnih
žensk! i^kebi še vedno rogovilijo
z gotovim številom pouličnih kar
po mestu in skoro vsak dan koga
povozijo.
Splošen pregled.
— Kapitalizem drvi svojo pot
in razdira družino. Trideset za
konskih dvojic so ločili v enem
dnevu v maleiu mestecu Cartha
go, Mo.
Vzlie temu bodo pa kapitalisti
in njih priveski — duhovniki tr
dili še v bodoče, da socialisti ho
čejo razdreti družinsko življenje.
Ker so žepi delavcev prazni, do
kazuje. da v splošnem vlada na
svetit neveda. Vsled revščine v
možganih dovolijo delavci, da jih
oropajo kapitalisti..
• •
*
— človek je podoben nnili. Rad
brca in suje, zdaj pa vozi ponižno
voz gospodarjev.
• •
*
— Gospodarske in politične e
nakopravnosti ne bomo imeli na
svetu, dokler jo bodemo le zahte
vali.
• •
*
— Kjer ni izkoriščanja, tam ni
tudi revščine.
• •
*
— Marsikdo je v gostilni socia
list z jezikom. Praktično pa stori
toliko za socializem kot rimski
papež.
• •
% *
— Mnogo ljudi trdi v gostilni,
da so svobodomisleci. 0 božiču in
veliki noči pa ponižno nesejo svoj
dar v podobi ameriških bankov
cev v župnišče.
• •
*
— Iz obtožbe 'mesarskega tru
sta v Chicagi ne bo najbrž nič,
ker so zvezni veleporotniki izdali
obtožnico proti korporacijam in
ne posameznim iwbam. Občno
pravno naziranje je dandanes, da
je hudodelstva kriva le oseba, ne
pa neosebna korporacija.
Kako brezpomembne so take
obtožbe dokazuje najbolj, da bi
vsako sodišče osvobodilo ponare
jaloe denarja, če bi ponarejalcem
denarja bilo mogoče ustanoviti
inkorporirano družbo.
Mesarskega trusta se ne more
prijeti, dokler se ne prime oseb.
Ravnatelji mesarskega trusta so
zakrivili hudodelstvo, ali so pa
nedolžni. Tako se glasi meščansko
pravo. Ako so krivi hudodelstva,
naj se jih pošlje v ječo, v drugem
slučaju naj se jim da mir.
Bedastoča je pa preganjali so
dnjiskim potom korporacije, ker
se jih ne more obsoditi na drugo
kot na denarno globo, katero na
zadnje plača le ljudstvo.
• •
*
— Odkar je bratski list "Appe
al to Reason" nekti>ro zvezne so
dnike obvestil in postavil na pran
gar, so kapitalistični listi začeli
pisati: "Ne napadajte oseb, kri
tizirajte zistem!"
Kedaj so pa kapitalistični listi
sploh napadli današnji kapitalisti
čni zistein, ki korumpirn sodnike?
Kapitalistični listi nočejo nič
druzega s tem zagovorom, kot o
prati sodnike, ki se potapljajo v
kornpcijskem močvirju.
Po našem skromnem mnenju
je "Appeal to Reason" zadel v
črno. ko je razkrinkal nekatere
sodnike. S tem je "Appeal to Re
ason" obudil splošno zanimanje,
provzročil je, da ljudstvo zahteva,
da pridejo kornmpirani sodniki
na zatožno klop. "Appeal to Rea
son" je omajal absolutizem zvez
nih sodnikov. In to je nekaj.
• •
*
— Zvezni senatorji so menda
res najbolj "kunštni" ljiidje na
svetu. Mora že biti tako, ker je
zvezni senat splošno poznan pod
imenom klub milijonarjev. Saj
kdor je milijonar, je po načelu
vseli neumnih ljudi in roparjev
tudi pameten človek.
Zvezni senat se je res pridobil
nevenljive zasluge za človeštvo.
Povedal je. da ljudje lahko pri
hranijo vsaki dan 10—25 odstot
kov na izdatkih za življenje.
Delavci čiijte in strmite! Zvezni
senat priporoča, da naj se odstra
ni napojnina za natakarje. S tem
se baje prihrani vsaki dan 10—25
odstotkov na troških.
Xo. delavci, kaj vi porečete k
temu? Mesto plač, mesto.svojega
zaslužka dobivate le nekakšno na
pojnino. Ali vam od to napojnine
še kaj ostane, da bi dajali napoj
nino natakarjem?
• ^ •
— Kultura tuarSira vzlic vsem
mračnjakom. Zdaj jo smrtna ka
zen pred sodnim stolom kulturo.
Odkar je sedanja država Kan
sas postala država, še ni dala dr
.žava nikogar usmrtiti. .lavno mne
nj0 j p bilo vodno proti smrtni ka
zni. Gubernator je vsakega ob
sojenca pomilostil v dosmrtno je
čo, dokler ni pred dvema leti po
stavodajna zbomiea odstranila
smrtno kazen.
V zvezni jetuišnioi v Leawen
porth. Kansas je zaprt zvezni ča
stnik imenom Charles O'Neill, ki
je radi nekega hudodelstva obso
jen na smrt in nad kterim se ima
te dni zvršiti smrtna obsodba. Gu
bernator Stubbs in na tisoče dr-t
žavljanov je odposlalo prošnjo na
predsednika, v kateri ga prosijo,
naj smrtno kazen spremeni v do
smrtno ječo. Prosilci upajo, da bo
predsednik z ozirom na javno
mnenje in državni zakon ugodil
prošnji.
Tudi v državi Illinois je veliko
gibanje za odstranitev smrtne ka
zni. Ustanovila se je organizaci
ja, ki je poverila znamenitega ad
vokata in jurista Clarence Darro
\va, da z javnimi govori agitira
za odstranitev smrtne kazni.
Države Maine, Michigan, Pho
de. Island. Wisconsin in Kansas
nimajo smrtne kazni. V državi Mi
nnesoti pa ho v prihodnjem zase
danju postavodajne zbornice gu
hernator Kberhard predložil za
konsko predlogo za odstranitev
smrtne kazni.
— Srbski poslanec v Parizu, <lr.
M. R. Vesnie jo izjavil, da jo laž.
<la prideta srbska princa Aleksij
in -Ilirij po dolarsko prinoozinjo v
Ameriko.
No. «xe je to resnica, potein ho
za hčerko ameriških milijonarjev
rez težko dohiti modrokrvne ženi
ne — potomce nekdanjih ropars
kih vitezev in prašičjih pastirjev.
Vrednost dolarskih princezinj,
je v Evropi že ros globoko padla.
• •
♦
— Avstrijski konzul je prišel
ininoll teden v Ret I ob em. Pa . kjer
jo odločno zahteval, kaj se je zvr
nilo s konŠtablerjcm — kozakom
Moiitrhanom. ki jo umoril avstro
osrrskopfa podanika Jožeta Szam.
ha.
Skrajni čas jo. da so avstrijski
konzuli brigajo za avstroogrsko
podanike. Do sedaj so ameriški
kozaki pobijali inozemske delav
ce, če so bili na štrajku.kot me
sarji živino v klavnici.
Konzul ni storil nič druzega kot
svojo dolžnost. A mi želimo, da
ne bo ostalo le pri poizvedovan
ju, marveč da morilec prejme za
služerfo kazen.
a •
aic
— Nadalje so v Betlohemu, Pa.
tožili Štefan Kikler, Jože Belč in
Stefan Ganzer tri kozake in sicer
vsakega za $.">( H K) odškodnine, ker
so jih aretirali po nedolžnem. To
žili so kapitana — hetmana J. H.
Robinson in biriča Henry Hiltona
in Irviu Aehmoudva.
To je pravilna pot! Kozakom v
Pennsvlvaniji je treba dokazati,
tla so časi m i noli, ko so poljubno
pobijali s količi mirne štraiku
joče delavce in jih gonili v ječe.
• •
*
— Socialisti smo mnenja, da
današnji gospodarski /istem po
spešuje pijančevanje: nizke plače,
slaba stanovanja, pomanjkanje
javnih zborovalnih dvoran, pro
fit, katerega garantira privatna
lastnina sredstev za izdelovanje
opojnih pijač. Pijančevanje se bo
odstranilo z zboljšanjem družab
nih razmer in z vničenjem profit
ncga zistema.
V tem jasno povemo, da smo
proti nasilni prohibiciji, pa tudi
proti vsaki kapitalistični stranki,
pa naj se že imenuje republikan
ska. demokratična, neodvisna ali
pa prohibicioniška. Kapitalistične
stranke so v bistvu vse enake, le
imena imajo različna.
• •
— V Ameriki izrabljamo dan
danes človeško kožo za razne ro
či. Morda poganja res bujne cvet
ke. Neka milijonarka v New Tor
ku, ki še nikdar v potu svojega
obraza ni jedla kruha, je dalo iz
človeške kože narediti torbico. In
takoj so ^o posnemale druge bo
gate go3ke. Zdaj ho kmalu za bo
gate lenuliariee druge vrste usnje
pozabljena stvar.
Kapitalizem je res daleč zašel.
V življenju izkoriščajo kapitalisti
proletaree do zadnje kaplje krvi;
po smrti jih pa oderejo in iz njih
kož strojijo usnje, izdelujejo tor
bice. pasove, katere polijejo s fi
nim parfumom, da ne dišijo po
proletarskem znoju, ki bi menda
nemilo dirnul perverzne milijo
narke v nos.
• •
*
— Najhujši udarec za mesarski
trust hi bil, ako bi odpravili uvoz
ninsko carino za meso in živino,
po lep pa še prepovedali, da meso
ne sme preko mesec dni ležati v
hladnih shrambah.
O tem pa nočejo nič slišati v
Washingtonu.
Zakaj ?
Ker igrajo vsi poti eniin klobu
kom.
— Ako bi v ameriški republiki
postala obratna sredstva: železni
ce. ulične železnice državna last.
tedaj bi se "graft" vsaje nekoli
ko skrčil.
Družbo, ki hočejo koncesije ve
do. da se najložje pride do kon
cesije, ako se podkupi poslance
ali pa mestne svetovalce.
Do danes vemo. da javne šole
in pošta še niso korumpirale dr
žavnega zistema. Ampak korum
pira privatni monopol. Zasebna
lastnina ne pomeni nič druzega,
kot m«,ralično ponižanje in nemo
ralnost. Zatoraj proč s privatno
lastnino obratnih sredstev, narav
nih zakladov, tvornie in orodja.
• •
*
— Ne vemo, kedaj bo Američa
ne srečala pamet in bodo spozna
li. da kapitalistični zistem ne mo
re roditi druzejra kot kompeijo
v mestnih zastopih.
Škandal za škandalom prihaja
v javnost. San Francisco. Chica
go. Pittsburg! Za njim pa priha
jajo druga nrnnjša mesta na vrsto.
V Ameriki so zabredli že skoraj
tako daleč, da je pri oddaji del
za mesta odločilna le podkupnina.
Nvindel in lopovstvo sta postala
domača, navadna gosta v Ameri
ki in sploh v ameriških mestih.
Čas je pa že tudi, da se ameri
ško ljudstvo probudi in otrese te
vrste pijavk.
*
• •
— Stara in pribita resnica je,
da so na Petrovem stolu v Rimu
sedeli ženiji, katerim se ne more
odrekati ženialnosti. ako je bilo
treba delati dolgove.
"Museo del Resorgimento v Ri
mu je obogatel svojo zbirko z ro
kopisom papeža Pija devetega, v
katerem papež naroča prelatu v
Parizu, da najame pri Židu Roth
schildu večje posojilo.
"Naj ne igra ulogo skopuha'',
piše pij o Rothsehildn. "ker tudi
sedaj ne bo nič zgubil, kot ni zgu
bil v druzih slučajih." Nadalje
izreka papež, da čolniča sv. Petra
ne bodo potopili t tuli najsilnejši
viharji.
Rimski papeži so bili že tudi
preje večkrat z Rothsehildi v tr
govski zvezi. Papež Gregor šesti
je najel pri Rothsehildn posojilo,
od katerega je plačal 75 odstot
kov obresti. V obrambo Rothseliil
da so "sveti" možje povdarjali.
da Židu ni treba verjeti, da bo
eerkev večna. Pij deveti je najel
pri Rothsehildn posojilo leta 1850
is:»i; in Zadnjega posojila,
za katerega je prosil v omenje
nem rokopisu pa ni dobil. In to je
sreča za Italijo, ker je združena
Italija po propadu papeževe dr
žave. prevzela vse dolgove za isto.
Ti zgodovinski dogodki pa tudi
pričajo, da so papeži najeli poso
jilo pri krivovereili, če se je Slo
za ohranitev njih moči. Saj so po
sojilo morali vračati tisti, ki so
verjeli, da pojdejo po smrti gar
ki v nebesa.
• •
*
—Štiristo višjih milijonarskih
lenuhov v Xew Yorku je izumilo
novo blazno zabavo, ki priča, da
so te vrste ljutlje že popolnoma
bolni na možganih. Zabavo so kr
stili "Chantecler Bali" (ples pe
telinov*. Plesno dvorano so spre
menili v velik kurnik. v katerem
so plesalo z dijamanti okrašene
goske in gimpelji v fraku in kla
ko.
Da bi soeialisti ne kritizirali te
veselic«, so pa čisti dobiček name
nili zavodu za slepce.
Ilm, hm. Kedar bogatini daru
jejo kaj za dobrodelne namene,
je treba, da se našemijo kot opi
ce, da potem plešejo, žro šampanj
ca in luknlska jedila.
In za taiko blazirano sodrgo mo
rajo delati delavci in vagati svoje
življenje.
Ali je to božja volja?
— Zvezna vlada je v Cayenne,
Wvo„ vložila tožbo proti "North
western Land and Iron Co." (Se
ver ozapadnn zemljiška in železar
ska družba), ker je družba baje
vkradla v Elk Montain okraju več
tisočev akrov zemljišča, v kate
rem se nahajajo bogate premo
gov« plasti.
Družba trdi, da je zemljišče
njena last. vlada pa trdi, da era je
družba vkradla republiki.
Mi smo prepričani, da se vod
jem družbe ne bo zgodilo nič, če
je družba tudi res ukradla svet.
V ameriški republiki zapirajo le
siromašne tatove, ki ukradejo hle
bec kruha ali pa vrečo krompir
ja. Hog,iti tatovi so svobodni, se
vozijo v avtomobilih in zaničljivo
gledajo pošteiie delavce, ki hodijo
peš in si morajo s težkim delom
služiti vsakdanji kruh.
• •
*
— Iz Wilburtona, Okla. poroča
da je v preinogokopu št. 2. ki je
last "Oroat Western Coal and
(Juki* Co", razstrelba ubila šest
premogarjev.
l'ri'ko kupov mrliče v drvijo ka
pitalisti za svojim bogom — pro
fitora.
• •
— Ko se je širokoustni Roose
velt vrnil iz afriške džungle, kjer
je ubijal zverjad, ne radi tega, da
bi jo jedel, ampak ker ga baje
veseli ubijati živali, ki se ne mo
rejo braniti, je v Kairu po vzoru
nemškega Vilj«*nia št. 2. govoril
tako nerodno v prilog angleškim
trinogom, ki so podjarmili Egip
čane, da so mu drugi večer egip
čanski višješolci priredili mačjo
godbo, katero je odobravalo ljud
stvo.
Ali nadutega in domišljavega
Roosevolta. ki je bil slučajno pred
scdnik v ameriški republiki, to
ogorčenje ljudstva še ni spameto
valo. Govoril bi bil morda toliko
časa. da bi dobil kri? v grlu, da ga
niso oficiozni angleški listi opo
minjali rahločutno, da je vladi
všeč. ako molči in ostavi kmalu
Egipt.
Roosevelt se bo sešel tudi z
nemškim cesarjem. To bo špas za
humoristične liste. To bo gradiva,
če bodo hoteli obdelati govorance
dveh najbolj domišljavih ljudi na
svetu.
• •
— V Ameriki kaj črnino tolma
čijo v delavskem in socialističnem
gibanju besedo "sodrug".
Takim ljudem pravijo sodrug,
ki niso.
' Kapitalistom očitamo, da so vla
doželjni in nepravični. V Ameri
ki pa nazivljejo ljudi z besedo so
drug. ki imajo popolnoma kapita
listične lastnosti.
Oglejmo si naj prvo delavske to
variše! Marsikteri, ki prileze do
prigaujača najnižje vrste, pokaže
takoj v popolni nagoti vladoželj
nost. Zopet drugi tiranizirajo svo
je žene in deco. Nekateri pa od
veselja poblaznijo, ako jim delo
dajalec dovoli milostno, da smejo
delati po delopustu, dasiravno z
delom po delopustu drugim svo
jim tovarišem — delavcem krade
jo kruh od ust.
Drugim zopet blede noč in dan
po možganih, kako bi obogateli
hitro. Svoje možgane trudijo z ne
čednimi načrti. Pripravljeni so o
slepariti vsakega: posameznika,
društvo ali pa državo.
Nadalje imenujejo v Ameriki
tudi take ljudi sodruge, ki niso
nič druzega kot špisarski malome
ščani. Med temi jc bil marsikateri
sodrug. dokler je bil še onkraj ve
like luže in delal za dve krouice
na dan.
Mi priznamo odprto, da človek
v kapitalistični družbi pogosto
krat ne more delati tako, kot bi
želel. Ali človek, če že no more
živeti po svojih načelih, mora po
kazati vsaj dobro voljo. In te do
bre volje v splošnem no najdemo.
Tudi zahrbtno obrekovanje in
intrige so kapitalistične lastnosti.
Mi priporočamo, da bi organizi
rani sodrugi vzeli na znanje, da
bi ne smatrali vsakega takoj so
sdrugom, ki je pripravljen plača
ti 25 centov na mesec in vpisati
se v socialistični klub.
Sodrugi, bodite previdni pred
no nazivljete koga z besedo so
drug.
Sodrug je lahko vsakdo, pa ne
vai.
• •
♦
— V Ameriki nam še nekaj
manjka. Do sedaj nimamo še ce
sarskega ali kraljevega dvora ker
živimo v republiki.
Poročila, katera pošiljajo špe
eielni časnikarski poročevalci <»
Rooseveltu iz Egipta pa dokazuje
jo. da so ameriški kapitalistični
časnikarji prave lakajske duše,
katerim se lahko vroči spričevalo
vsposobnosti za "štif"lpuearje"
na evropejskili dvorih.
i PRIPRAVLJAJTE SE NA PROSLAVO PRVEGA MAJA.