Newspaper Page Text
PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in izdajatelj. Jugoslovanska delavska tiskovna druiba v Chicago. III. Naročnina 7.a Arr.erico $1 SO *a celo leto. 75c za pol leta. Za Kvropo 12 za celo leto. $1 za pol leta. Oglati pc 'ioynvnru pri šinili,f,;a je polij norty* fn:ndni'» tuUi s / 4 A* / ruitlor. PROLETARIAN Owned and published EVERY Tuesday by South Static Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. Glasili) Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Krank I'(k1II|)«>c. l're.tldeiit; John 1'otrlch, Secretary; Frank JuncžlO. Treasurer. iJHS 'llPTION K ATI- v: United States and Canada, 51.50 a year. 75c lor hall year. Foreign countries $2 a year. SI lor hall year. ADVERTISING KATES on agreemeut. NASLOV "ADDRESS): "PROLETAREC" 214H Bhu* Islam! ave. Chicago, 111. , 31 Zakaj.sem socialist? s.'in N,ici;:list. krr lii si svcst I svojega razrednega prolotarskega | stanja. >< :n socialist. ker imam sebi egoistiško nrirodno željo, /boljšati si svoje stalijo. Som so cialist., k'-r vidim, ila moram svo jo izobrazbo prodati kot blago, ila zanioreni / družino živeti. Sem j nl< n iziiutl malega števila izolira žoiiih prolftiii v kteri pri proda-' ji >voje izobrazbe imajo to srečo,' tla niso sami s seboj v odporu,' katori morajo govoriti in pisati kak mislijo katori. kratko rečeno, si- ne potrebujejo (lušovno prosti t n i rat i. , Snu socialist, ker moja gospo darja odvisnost v kapitalistični družiti zadržuje popolni razvitek 11 ioj i* osebnosti - ker prepušča mo je najlepše talente giniti: ker mi brani vršiti to, kar bi vršiti mo gel. k čemur se čutim v notrajno s*i svoji poklicanim: ker som pod tem tlakom zelo cesto nesrečen, kajti vem. da more meni proletar eu, ki nima nič drugega, kot de lavna sila. edino socialistična dru žba dati k moji sreči potrebno go spodarsko neodvisnost. Sem socialist, ker veni. da se godi oirromni večini ljudstva prav tako kakor meni in ker ta zavest dela čut lastne nezadovoljnosti še tesnejšim. Videti hočem svoje sob rat o veseliti se v zavesti dušev ne svobode, potoni se bom mogel sam veseliti Sein sebičnež. — nič drugega. Som socialist, ker mi današnja družba za nobenih okolnostij ne moro dati poroštva za dostojno človeško življenje. Sem socialist, ker 110 veni. kakšni usodi kora kam nasproti, ako zboliin, ako po stanem nezmožen k delu. nezmo žen h konkurenci na delavnem tr gu. Sem socialist, ker veni. da so imam zahvaliti le slučajnemu u godneniu za plot ku okoliščin za moje današnje stanje, ki me varu je pred bedo in gmotnimi nodo statki in da. ako izgubim to slu žbo morem zopet okusiti prole tarsko bedo v njenem najbolj 1< r i - •čem temelju. Sem socialist, ker mi pripravlja za lastno bodočnost marsika ijiiirno uro. mnogo vznemir ja mini. S -" > ialist. ^£1 po Ved II je jo moji socialist, ker "ina mojih tudi ne s anjnsti m sta k mostu. iz ene dežele v drugo . . . Ta misel na te nesrečne so brate mojo vznemirja moje živ Ijenje in moj mir. Sem socialist, ker ljubim svojo /eno in otroki-, kajti ne vem, kak-i sna usoda jih čaka v ti kapitali-j stični družbi, ko me vet? ne bode, ali ko boni brez posla vsled dolge bolezni ali česa drugega. Sem socialist. ker vem. da je na milijone soprogov in očetov v ena kih skrbeh za usodo svojih milih kakor sem jaz. in ker prav zato postaja ta teža ki leži na meni še težja. Sem socialist, ker vidim, da prava zasluga nima v današnji družbi v s peha. ampak zanieevAlno štreberst vo. da nosijo zvonee v u nietnosti, vedi. slovstvu in šolstvu prav cesto prazne glave, neznali ee. prodajni politiki v mastnih in izhornih službah, inejtem. ko so ljudje mnogoohetajoeih talentov, ki morejo v svoji stroki izvršiti mnogo dobrega, odganjani. potla čevatii in morejo ohromiti ali |>a v bedi poginiti. Sem socialist, ker vidim, da pri hajajo v gospodarskem in družab nem življenju cesto največji be daki. najbrczvestnejši lumpi. naj krutejši ubijalci v velikem pre moženju iu k največjim dnižnb 11 i m dostojanstvom, med tem. ko je mož plemenitega srca razumni in znaeajiii mož. ki se ne da zva biti v laž. k goljufiji in zločinu, skoro vedno izdan bedi iti potom t"«;a družabnemu opovrženju. Sem socialist, ker vidim, kako kapitalizem korumpira s svojim naraščujočiin razvojem čimdalje bolj celo javilo življenje, umet nost. vedo. pravništvo, politiko, knjižno in novinarsko literaturo in postaja na ta načn iz vretena kulture, katerim je nekdaj bil. njena zavora. Sem socialist ker sem pozorno študiral svojo socialno vprašanje, pa takti pridno, kakor sem le 1110 irel. in ker sem potom svojega učenja iu prcmišljanja prišel k temu neomejenemu prepričanju, da more gori navedena gmotna in duševna beda posameznikov in ce le maso odstranjena biti le / od stranitvijo kapitalistiško^a izde lovalnega sistema. Sem socialist, ker nič drugega ne morem biti: ker bi bil z ozirom na proletarsko razredno zavest, na svoje skušenosti in svojo po znanje bedna, ničvredna kreatu ra. a'ko bi se /. vso svojo silo, ko likor je imam. ne trudil za razši ritev socializma iu s tem za irni«»t 110 in duševno osvoboditev svojih si »bratov. Pogovor. Mali žalostno*: "... Pa tisi socialist in »«• veruješ v boga («1<> takne s.- malega križen ki ji visi na vratu in ne v to. kar si po ljubljal kot otrok!" :-'in: "Ali sem rekol t<> k cd a j Nikdar ne. draga mati. Ne pritr jujem. pa tmli ne /anikam. 1'pam samo. 'Slej. to je moja vest in ve ruj mi. tmli stanje večino onih, ki -se imenujejo vernike A ko ni sem t nine vere. ni to radi tega, ker sem socialist, temveč /ato, ker sem človek svoji? dobo. Du ševna v/troja je porodila v meni dvome; in te vzgoje mi niso dali socialisti. I'mrl e j krog sebe: Koli kor le vidiš oseb i/inei| naših pri jateljev in znancev vsake staro sti. katere tudi ti sama spoštuješ, ki pa tudi žarko sovražijo socia lizem. ki pa sami nimajo vere. kar sami priznavajo ali |>a pravijo, da .i o imajo, žive pa tako. kakor bi ji- lic imeli. Socializem nikakor no zapoveduje; ne veruj! socializem juavi: W»| bodi *l< boilna! In ^^^di se ti. ila ima socializem ja M • ■ vznisti m bug želi. in pa taka oblika, katero je bog ilolovil kot nespremenlji vo. Da bi hotel bog obdržati za vedno vse nerednosti in slabosti, katere so v današnji ljudski dru žbi? Kdo to veruje?! Ako je to vse jasno, je zato, ker nas pusti bog delati, kakor hočemo — dru gače bi tako ne imel si obode, brez katere bi ne bilo niti zaslug, niti zakrivljenj. Prosti smo; delamo lahko vse. kar smatramo za do bro. rušimo vse. kar je slabega in zlega — predelati nam je človeško družbo tako. da bode boljša nego je, iu če to moremo, je naša dol žnost. pred bogom tako delati!" Mati: "Mogoče . . . lahko . . . ne tajim in ne zanikam . . . Ali vaša napaka je. • la je vaša ideja (misel t. kakor pravijo vsi. utopi ja. utemeljena in ustanovljena na napačnem razumljenju ljudske prirojenosti ..." Siu: "Ali. draga mati. ali se ti ne zdi tudi utopija, ustanovljena na napačnem porazumljenju lju dske prirojenosti. ideja Kristuso va. ki pravi, da naj se vsi ljudje ljubijo med seboj kot bratje, da naj bogatini razdajo vse revežem in tako postanejo revni, da naj *i med seboj odpuste vse žalitve, da naj se nikdo ne briga za pozemelj ske koristi? < dej. mati. ta ideja se ni uresničila niti v teku devet najst sto let! I'paš morebiti, da se k-edaj vresniei?" Mati: "<>. ta st var je čisto dru gačna ! Vse to. kar predpisuj«' e vangelij. more izpolnjevati le oni. kdor hoče: pomisli le. da naj bi delali tako vsi in svet bise izpre meiiil tako. kakor si želiš. Cilej. siuko. k temu zadostuje nahožeii s t v o i verai." Sin: Ne, nikakor ne. draga mi mati. ('e l>i vera zadostovala zato. I>i privedla ljudi na pravo pot in tudi. da jih na tej obdrži: zdaj pa je potem treba, in to pri najbolj pobožnih narodih toliko zakonov in take muči. da hrani življenje iu premoženje, da drži na uzdi ljudi in .jih kaznuje zaradi ohranitve reda in miru.' Ivaj pa se to pra vi' To se pravi, da vera ne zado šča . In ako ne zadošča k obdržit \i tega. malo dobrega, kar obsto ji. kako pa naj zadošča k zvrse vanju onega boljšega, za kar se mi bojujemo.*' Mati: "Ne veni . Ali vsi ta ko pravijo: vi hočete nemogočno piviueinho družbi, kakoršno ste si sami izmislili, kakoršna ni nikoli bila in tudi ne bode." Sin: "Saj tudi človeška družba taka. kot je danes, ni nikdar bila. In ta današnja, ta ue stoji, ta se nadaljuje. Draga mati. poglej 110 malo krog sebe. koliko je tu in stitm-ij uredb . zakonov. niLslij. navad, temleiie. o katerih, ko sem l>il še jaz mlad. ni nikdo sanjal: spominjaš se še. kako se je o njih govorilo kot o extremnili mislih nekoliko ljudi, katere se komaj kedaj uresničijo. Razmišljaj o vseh teh rečeh : o delavskih orga nizaeijali. o koperativnih zadru gah. o obrambnih društvih, o za konih. ki branijo delavstvo, o lju dskih sodiščih, o misli solidaruo sii in jednakost i: koliko i/pre iiienjenili pravie. koliko reforem. koliko krutih bojev med deh'vei iu gospodarji: spremljaj razvoj vseh teh reči v bodočnosti, vsaka je kot k jednemu eilju umerjajoča linija vse namreč gre k jedne mu koiien. |<i je zboljšanje stanja ljudstva. 1'ovprašnj le svoj razum in uvidiš. ako ti že ta ne pove. da je v oni točki, kamor gredo vse linije, soeial izem, ali pa nekaj prav blizu tega. - odkoder se pri ročnim potoni pride k socializmu. Vidiš, svet se izpreminja IJodi prepričana, da bo čez sto let ves ilrug kot je danes. \o. ka j misliš, ali bo takrat bližje ali dalje od one soeialne uredbe, kakoršno mi zahtevamo Mati /mešana : "Nisem zmož na. da bi se o tem dalje razgo varjala. drago dete . . . Vendar . ^ . da ti rečeni, čutim odpor pro ^^\ašjni idejam . . . neki strah. strah ^r;i nxt'bp. |<i tt- itlf.jc 11 ;i - rji.jo in iiii>. olircku.jt' • la .ji> milijon«' l.ju-'s! iii /-i\ » \ prfpri.'jin ipr\ i kristjnni. ki *<> [juri živoli. zli in po /inu/iii slclinrno Lfllohnrnoffn 7.Iofi ^L>l'im<-r.j;i.j tiiko. ^Bkin pripustivn. praviš: vendar se ne ho zboljšal, ako ne bo to božja volja. Od bo ga samega prihajajo dobre hispi raeije in dobre misli. Srce pa mi pravi, da vi ne greste ž njim. K ji j l>i hi| brez vere napredek. knltura in vse ono. kar zahtevaš." Sin: "Kaj bi bila vera brez de janja. tira ga mati.' Poglej malo naše predloge, drugega za dru gim. Socialize in si želi človeško družbo, v kateri bi ne mogel eden obogateli i/, dela drugega, in žive ti brez dela: družbo, v kateri bi vsi delali in bi za nobenega ne bilo dela v preobilici, ki bi ga mu čilo in naredilo žalostnim: družbo, ki bi dalo delavcu čas iu način, da dobi novih sil. da skrbi za dru žino in izobražen je duha: družbo, katera hoče. da bi prestala ona 11 sodna potreba, ki trga matere od otrok, otroke domovanju in šoli, ki dela slabim in moralno kazi o troke in žene. podaljšujoč neved nost ljudstva in sejoč smrt med slabimi. Soeiidi/em hoče. da bi ne bilo več one hrezuzdne konkuren ce. ki je vzrotk toliko nizkih stra st ij. tesnobe in razprtij, one fu rije |»<» dobičku onega strahu iz izgube, one borbe med ljudmi, ki se krvavo prepirajo za ped zemlje in drobtinico kruha. Socializem želi konca vsega tega. da naj se naredi prostor novi družbi, še ne razdeljeni na razred bogatih in ošabnih ter na razred zavrženih revežev. ki >o jezni že pri pogle du samem na iiejednakost. brez pravje in nezasluženo bedo. ki n slabi vsako pošten., vest. Sociali zem hoče skratka: da bi ljudje složno živeli in tvorili, kolikor je !•• mogoče. ciio veliko delavsko družino. v k i»t or i 1 >i bila egoizem boli in liejednakost. če že no oil l>riroilt> |h>i lačcvana. saj tolaževa na. grdi egoizem sebičnost) za drževali. nejednakirsti upokojeva ne potom vzajemno ljubezni in skupnih koristi; »_r 1; i < I <»\ .in j • • in oh up poleg obilico in slailnosti bila l»i nemogoča. (Jlcj draga mati. ali ,jc tu prion i/.nii'il navcilciiili prod logov. ki bi nasprotoval Tvoji ve ri ' Ali jo sploh kakšen, kteri bi mogel tvoje dobro in prijazno sr ce zavreči ' In reci še; ali ve moro sploh verovati v dobrega in pra \ ičnega boga. ne da bi pomislili, da si i on želi. da se ta ideal ure sniči ' Praviš da dobra mnenja prihajajo od boga. Torej, mila mati. od kod imam ta nazor. čut. kateri skušam /a trudeče iu trpe če se ljudstvo, to sož.alje. ki lile boli. tu željo po dobrem, to so vraštvo proti /lu iu brcz.pravju. ki je uničilo mir mojemu življen ju. ki mi pa proža na.jpleniciiit e.j šo radosti v življenju.'" Mati ganljivo) : "Da. gotovo . . . ako te slišim tako govoriti . . No. ako >i odkritosrčen v treiiotni odločitvi sname mali kri žek ra/. vrat in ga poda sinu s sladkim nasmehom poljubi to le . . Sin odkritosrčno : "Ljubil je reveže, tolažil je nesrečne, pririi goval pravienisit in umrl za svo je brate S celim sroom." Trikrat za seboj poljubi križci; >. Mati s hitro kretnjo, ganjena Moj »i h ! * * ali utihne, doni' si roko na čelo. osupnjciia jo. nato žalostno •"Vendar . . ne vem. . . . ne razumem . . ." Sin samemu sebi z vzdihom : "Ulej. to nesreči . . . ne razume! I Nato pa z globoko nežnost jo in živahno : "<> mati. več t« ljubiti ne moreni, ali ko bi mi namesto j dvomov, očitanj iu zadrževanja, rekla enega dne: No. dete. da. prav imaš. soglašam s teboj, bojuj se za svoj svi ti id.-al. materin bla goslov te spremljaj ... pnriol bi ua kolena pred te in tvoj križ: bil Si dober kot angel j in močan kot junak!" Ma'i zakrivajoč si z. robcem oči': "Ne govori več . . . sinko . . . pojdi . . . pusti me. da raz mišljam." MILWAUKEE. VESTI IZ SOCIALISTIČNEGA MESTA V prisotnosti < »<_r i-< m 11 u • tr ;• št »» \ i I; i delil \ rr\ in ostalih nav/.oelli kov. domačinov in tujci*v. ki so 11111; i i! i prostor«' \ mestni dvora ' ni <lo /;n1ii.ii'ir:i pristopnega koti rkii .ji- l>il 1". iipriln slovesno | unii'sri'ii iio\ socialistični župan, soilr. Km i I Seidi'1. kakor smo že pororiili /ailnji t«•«l«-n Točno ol» treli pop. j.' pričel /Imrovati nov 1'ouiii'il. "š.mIiv Kilwin T. Mrlins .ji* ; liil i/vol.jfti predsednikom eoiinci lit in sodr. ('ari I). Thompson me stnini tu ju ikom (City Clerk). Na to ji* posebni komite obvestil no vi'};;! /.II | HI 11,1. da fOltllcil l-ll kil IIH njegovo poslanico. Soil ni ir Emil Seidel je mistopil. Mil svečani trenotek. \ dvorani je /ai»rmcl burni aplavz, ki je trajal kakih petna jst minut Na vzvišenem me stu. kjer je županov prostor, je bila mizica. okiučana z rožami in malim rdečim baiiilcrenm. K<> ji* polegel prvi vihar navtliiKcncca pozdrava, je novi župan prečital svojo poslanico. Žal. da m- more iiio vsiimI pivinajlinepa prostora v listu prinesti te imenitne poslaui ee v celot i. Poslanica naslovljena mestnemu coiincilii priporoča mnogoštevilni- spremembe in »ovc • m I redlie na podlagi strankinega programa v mestnem (»ospodarst vii in v dobrobit mesta sploh. Predvsem priporoča sodr. Seidel koristne odredbe v varstvo in bo gastvo delavcev. "Delavstvo je najdragocenejši del mestnega pre bivalstva, (»lasi si* poslanica. Za | to se naj uvedejo take odredbe, j da bodo ščitile zdravje delavcev, /boljšale Iijili življenske poifoje ••n pobijale vsako prizadevanje, omejiti •„ ;:ste pravice, ki so jim preostale. I vornice in delavnice se imajo stroyo nadzirati ziirav stvenili odnosajev in uvedejo naj se novi predpisi /a zadostno raz svetljavo iu prezračevanje. Otro ško tlelo se mora prepovedati in žensko delo naj se zaščiti. Delavci pri mest nem kontraktneni delu se imajo zavarovati z določbami za kratek delavnik, tako. tla bodo imeli dovolj časa za odpočitek." Sntlr Scitlel jo dalji- pri|iol'očal \ svoji poslanici, da s.- ima takoj ustanoviti poseben urad za pr< ( iskave \ s.-h razmer v mestu in na podlagi teli preiskav naj bi s«- iz tlelal prepleti iz ktercira bi s, po 11 • 111 izvajali predlogi v zboljšanje ifospodarstva. Ta uratl naj bo iz ključno \ rokah strokovnjakov. Mestni comptroller \ zvezi / bla gajnikom naj izdela posebno t'i naiictio poročilu ,, ib narm ni stan ju mesta najdlje t|.. 1. julija t. 1. i/ te|»a poročila bo potem razvid no. tla li zaiiiore mesto š». letos dobiti miinicipaltio ali javno clek trariio /a električno razsvetljavo, rravica samovlade se ima pretl vseni zagotoviti. Stare lliest lic V .službe lice v Milwaukee, kteri su bili navajeni Icnai-eiija in pohajkovanja za ča sa prešnjeca župana, je nemilo di>-iiil ukaz novc!»a župana sodr. I'., *»idela. kteri jim je takoj dni tri dan s\,,j. službe povedal, da I od sir j biiilo opravljali svoje posle ! celih osem nr na dan. I'rej so ime ii navado, da su prišli p<> H uri na tlelo, opoldne zapravili p<> dve. tri ure iu zapustili urade že pred peto uro. To ji- hil<> prvo delo no vega socialističnega županu. I>ru go je bilo. ilii i•• poklical pred se policaja. ki straži vstop v župa nov mail, in ni ii rekel: •"Vsaka oseba \ Milwaukee, najsiho 1110/. žena ali otrok, ima vsak čas prost vstop v županov urad. To si za pomnite. IVedvselll lioil'te prija/. ni naprav obiskovalcem. ktere se na prvi pogled spo/.na. da so itv ni in priprosti 1 i i s« To .je ura«! milwauški-ira ljudstva." V desetih dlirll po soeia 1 ist ičlli znuijri pripetili so s.- \ Milwaukee •dedeči važni dogodki za delavst vo: 1. eest ožele/n iška družba je povišala plačo svojim \ služben eein oil >:{. do na mesec; 'J. In ternational Harvester Co.. ki ima jedno svojih največjih tvopnie v Milwaukee, je naznanila, da hode odslej hre/ vsakega zadržka i/ plačala odškodnino /a ponesreče ne ilelavee; štrajk livarjev pri Hrami Stove Co. se je končal z zmago delaveev; 4. lastniki 'au ilitiiriuma". velike nedavno sezi dane dvorane za konveeije iu ve čje sestanke, so dovolili ustop tu di delavskim unijam, kar jim je hilo prej zahranjeiio: zdravst vena in stavhinskii komisija sta odredili "čiščenje" v 'ihettll. 11 hožnejšem dolu mesta : <». barva r j i. mizarji in ostali strokovni de lavci sirom mesta pristopajo kav t r ii ii i o m a k unijam, tako. ila je malone že vse delavstvo v mestu organizirano. Seveda, socialistična zmaga ni morda v nobeni /vezi s temi do godki. Toda značilno pa je. da se je vse to izvršilo V desetih dneh odkar so bili izvoljeni socialisti in še p redim je sodrug Seidel na stopil svoje mesto. Kalilo v dese tih dneh! Kaj bo pa še le v d\eh letill. MAJNlSXA SLAVNOST V CHI CAGU. ' Za jugoslovanske delavce prie ne majniškii slavnost v soboto due :{0. aprila točno oh osmi uri zve čer Vstopniee /a slavnost stanejo Met. v pred prodaji. Ženske v spremstvu moških ne plačajo vs topnine. Tudi otroei v spremstvu starišev do 12 leta ne plaeajo vstopnine. Vstopnina pri blagajni je 25 et. Priporočamo, da vsakdo kupi vstopniee. ki so v predproduji. ka tere je dohiti: Is:5<i Center Ave: v gostilni Hans in Šajnek, \ogel 18. nliee iti Center Ave., ter pri raznih zastopnikih. Vzporcd: 1. Farkaš: I,a Marseillaise. Vda rja tamburaški zbor "Sloga." 2. C. rjoranov: Pjesma radii. Delavski pevski zbor "Sloboda." Hroz: Nazdraviea marnarju. Vilarja "Sloga." 4. A. Kristan: Slava prvemu maju. Deklamira sotlr. .lože Za vertnik mlajši. Arbeiter .Marseillaise. Poje nemški zbor "Liedertafel Eini«; keit." ti. Stojanovie: Nez.godom se rad ii i k bije. Deklamira sodr. P. Mila nov ič. 7. Slavnostni govor: Kedaj ho če zmagati delavski razred? Co vori soilr. M. (ilumae Jurišič. 10. minut odmora. h;k< >kaz. Izgubljeni sin Spisal Ernest I're'-zang.' Osebe: M;irt. Kavčič mizarski mojster — suilr. •! Vidmar. Marija, njegova žena sodra. M. < in••rnric. •lož«« m I«• r. sinova, mizarska pomornikii soilr. S. Marinčič soilr. L. Heis. Marko. sosed Martina sodr. S. Dclija. Itarica. služkinja |>ri Kavčiču sodra. K. Slraliota. !». <> Welt. wit' hist dn scholl! NiMiiško žensko pevsko društvo •• Westsi-ite D.amenelior." 1«'. Socialistična koračnica. C •.'lashil Jože Aubel. Vdarja "S|o pa." 11. Sum-u slohode. Kompoiiiral prof. Canič. I 'oje "Slohoda." 12. il. Heine. Kefliirska procesi ja. Deklainira sodrujrinja Marija <i reirurie. Zatem >lcdi prosta zabava. I'oliod \ Chicapi prične dno 1. maja ob eni uri popoldne. Zbira lišče /;i vse organizacije je vojjel 12. ulice in Ashland Ave. Sprevod se bo pomikal južno po 12 ulici do 111., potem /iipaduo do We stern Ave; odtod južno do 22. nI i ce. oil tukaj za patino do Albany Ave in odtod južno do 1'ilscn par kii. kjer bo prosta zabava in bodo nastopili govorniki. I 'oboda mi prvi tua.jnik se bodo vtlcležili zavedni delavci vseli na rodo\ v Cbicjiiru. Sprevod se vršil po takih ulicah, kjer ži^^^ najmanj soeialistov. Že to je va žen vzrok, da se slovenski delavci vileležijo poluoštevilno te demon stracije. Zbirališče za slovenske delavce .je Mil 1 <{!>. S. Center Ave., kjer .je plavili stati jugoslovanskih socia listov. Kdor se hoče vdeležiti po liodii. kiir je svetil dolžnost za vsakcjra slov. delavca. mora biti opoldne ii.-i 1*.'50 S Center Ave. Lokal je lahko najti. Nad njim je napis: .luirosla vensko radničko j uilružeiijc. Pošte ribič. Na ladji .je sedel rihie. Kar .j«- opazil, da sta padla v votlo menili in pes. Rihie skoei in potegne i/, votle psa. Menih za kriei "Pustite psa. da pogine, re šite mene." Rihie mu odgovori: "Ni- bilo bi pošteno, ee bi to na pravil. (V v» utonete, pridete v lie besa. in vaša nesmrtna duša bn živela dalje; zato je poštenejše, da obvarujem |>sa. ki nima duše in ima življenje le na tem svetu. • • * — Na Kitajskem so v mestu ( anira. ki šteje približno liHt.OiMi' prebivaleev vdarili po misijonar jih. ki so jim prišli ponujat tuj bogove in ma I ike. Kitajei so menda že »iti »vojn ^ bogov. ker jih ne morejo ubrati pred inozemskim poplavom. A so d o m a ei bogovi za nie. kako naj pomairajo še le tuji, ki so Kitaj eem tako sovražni, kot tisti lju dje. ki jih priporočajo.