Newspaper Page Text
PEKEL. Kii se v jutro oglasi parna pi ščalka. hitijo delavci, noseč bor no južino v kositrasti škatlji ali pa zavito v papir, na moderno , tlako, delo v tvorniei. plavžu rod niku ali premogokopu. l*iščalka jih vabi. jih goni in opominja, da morajo na tlako, ker je to volja njih gospodarjev, delodajalcev. Zaspani so še. nespočiti, ker jim borna hrana, trila postelj in pičlo odmerjeni počitek niso mo gli nadomestiti moči, katere so vporabili prejšni dan pri trdem in napornem delu. Ali vseeno morajo na delo. Kdor ne pride, zgubi de lo; kar pomeni toliko, kot. biti obsojen na smrt lakote. Kapitali sti hočejo vsaki dan imeti v svoji delavnici, plavžu ali rudniku pol no številno današnjih sužnjev — delavcev. Znižano število pomeni za kapitalista znižan profit. — Kdor ne pride, zgubi delo. Pred vrati plavža, tvorniee stoji vsaki dan tolpa njih hladnih tovarišev in prosi dela. In kapitalisti kaj radi sprejemajo nove, nekoliko se čile moči. Nova moč pomeni več zvršenega dela. večji profit za ka pitalista. Stara pesen, ki se vedno ponav lja »lan za dnem. teden za tednom. Ali kdor ima delo. ni nič na boljšem. Premolar naj globoko pod zemljo rije kot krt skozi pre mogovo plast. Vsaki las ima znoj no kapljico, život j ečrn premo gov epa prahu. Cnjejo se le vdarci pika ali pa brenčanje električnega svedra. Semintje ]»a brlijo btčiee pritrjene na pokrivalih prcmogar jev. kot bi skakale veše po moč virju. Mule pa električen stroj vlačijo s premogom naložene vo zičke po ozkotirni železnici, do kler nekega dne razstrelim plinov ali premosrovega prahu ne naredi konec življenju pod zemljo in pre mo gok op spremeni v goreč pekel, v katerem premoga rje. ako jih ni vbil prvi učinek razstrelite, pe čejo pri živem telesu. V plavžu stojijo ogromne peči druga poleg druge. Iz njih se dvi ga črn. gost dim in semintje se prikaže velik plamen, ki bliskovi to švigne proti nebu. ("loveku se dozdeva, da stoji sredi malih og njenikov. P.» železniških tirih, ki pokriva jo ozemlje plavža vlačijo lokomo tive vozove rude in premoga. V nies stojijo ogromni sauiotežniki. katere goni parna ali električna sila. ki stezajo svoje roke kot grozne pošasti in dvigajo vozove rude in premoga kot hi bile igra čiee. Y tem vrvenju se pa gibljejo ljudje, delavci. 1 padli, bledi in sestradani obrazi! Vročina, ki pri haja od peči jim suši kri. suši jim znoj. ki curkoma teče po ve 1 ili obrazili, v katere je težko delo zarezalo globoke poteze. V plavžih delajo noč in dan. Praznikov ne poznajo. 1'gasniti peči bi pomeni lo znižati profit kapitalistom. Nekega dne razpoči posoda, t kateri nosi samotežnik razbeljeno kovino ali pa peč. in v potoku razbeljene kovine izginejo delavci. V žicami švigajo razbeljene ži ee kot ognjene kače iz pod valjar ja pod valjar. Vines stojijo delav ci s kleščami in lovijo žieo. da pride pravočasno pod drugi val jar. (Sorje delavcu, če zamudi le trenotek ! Belo razbeljena žica ga1 objame in ga ne spusti, dokler ni zgubil rok. nog ali se pa zgrudil mrtev na tla. Visoko gori na novi stavbi nese star delavce po stari lestvici lf»0 funtov malte na svoji rami. Lase ima /.<• sive. Obraz mu je zagorel. Solnee. burja in dež so zapisali ne izbrisna znamenja težkcira dela ob vsakem vremenu v njegov mnr kanten obraz. Kolena se mu šibi jo. ko s težkim bremenom na ra mi stopa navzgor. Prsa se širijo in dvigajo. Že je skoraj na vrlin. Na krat se zlomi pod dvojno težo lest vica in delavec leži na skladnici opeke krvava, razmesarjena masa. Ni ira čuti dihlejn. zapustil je pekel na svetu . . . Vsepovsod, v delavnicah, stav bah. plavžih in rudnikih umira jo delavci pri težkem nečloveškem delu. da kapitalisti zbirajo boga stva. gradijo za sebe palače, gle dališča. avtomobile in se zabava jo v zimskih in letnih letoviščih pri bogato obloženih mižali. Delavce, trpi. delaj in molči, pa pri delu umiraj za kapitaliste! To je načelo današnje kapitalistične človeške družbe. Delavec sine le trpeti. Pzivanje je le za kapitaliste. Delavec ima pekel na tem svetu! Kaj ima delavec za zgubiti, ako se bori /a strmoglav jen je kapi talistične človeške družbe? Pekel na tem svetu! Pridobi pa lahko vse: človeške živijenske razmere. Zgubi lahko suženjske spone in okove, pridobi pa svobodo, ena kost in bratstvo. Jože Zavertnik. Čemu klečite? "Velik" vam je na kupu zlatem bogataš, papež, cesar in kralj vam je "vi sokost" — zato, ker klečite pred njimi na kolenih in poniino zrete na konce njih nog . . . Dvignite se, vi klečeplazni ljudje! Poglejte "visokostim" ponosno v obraz — in videli boste, kako so vam jed naki, ali pa še manjši od vas! — Ivan Molek. — Kapitalistična žetev. Avstro amerikanska delniška tovarna za gumije izdelke izkazuje za lansko leto 4.'?.").77"» K. čistepa dobička, t. .i. >.a 14.4s4 K. ver- kakor predla 11 skeni. ter izplačuje 7 odst. divi dt ude. Delniška preniopokop na družba v Mc.stih na (Vškeni je imela lani "».966.100 K. čistila do bička. Z..\ vsako akcij«- izplačuj" 4'.'. krm. Delniška tovarna za žimo v Vdslavu na Niž. Avstrij skem je imela za lansko leto 1,252. 7;'.s kron čistepa dobička. Xa ak eije se izplačuje po 3."» kron. — Stavka natakarjev. Dne 1. maja se otvori iu. Dunaju lovska razstava. To priliko hočejo pora biti natakarji v letnih restavraci .iah. da se končno uredt ujihove neznosne razmere. Orpani/aeije /a htew.io /:.\ t«* natakarji . ki imajo samo sezotinko tleli«. »»o 1" krtin na dan in hrano; če >e odkloni ta zahteva. se ima dne 2. maja v letnih rostavrnei jali razglasiti re šim stavka. (iost llničarji pravijo, da m« zahteve neinopočt iti žugajo, da bodo vzeli s.HIIO dekiet.l za po strežbo. — Trideset stavkokazov z Go riškega s"> auentje podjetnikov privlekli v Wintertime. K<» so jim hoteli ondotni tlelavei povedati, kakšen je položaj, so jih podjetni ki in njihovi podrepniki z. brutal no sili« preirnali. (Joričane so pa otlpeljali v prenočišče, ki je bilo bolj podobno svinjaku ne po ljud skemu bvalščn. Domačni »bdaveeni se je vendar posrečilo, spraviti jim letake v roke. i/ katerih so poriški spoznali, da bi imeli opra vljati službo stavkokazov. Temu s'> <i' uprli in podjetnikom je ostal dt»1p nos. — Politika in indnstrija. I/ Kar lovili varov se poroča: Tovarna za poreelan Tieliv in Sehonfeld v Lesovein pri Karlovih varili je morala naznaniti ktuikurz. Akti va znašajo 206.1 H10 kron. pasiva pa 100.000 kron. Tovarna j«* izdelo vala skoraj izključno za izvoz v Turčijo in Srbijo; vsletl turškepa hojkota in gospodarske vojne s Srbijo je izgubila veliko število svojih otljemaleev. 200 delavcev je izptlbilo delo. — N«a Kitajskem j'' prepoveda la vlada sironiiikoni izseljevanje. T:i prepoved se irlasi in /veni po kitajsko Vzlietemn je pn t;i pr«1 pov imI elovekoljllbnejša kot <1 me riška. ki zaltran.iu.ie siromakom naseljevanje. Zviti in prekanjeni a centi zva bijo / zlatimi obljubami siroma ke. da se i/selijo. Ko pa stopijo siromaki na ameriška tla. jih pa odjronskim potom zopet vrnejo v domovino. In siromaki postanejo š<- sironia.šnejši. Zadnji eent so jim v/ele parobrodne in transpor t ne družbe in agenti. Kitajska vlada lioee najbrž ob varovati siromake pred ameriško brutaliteto. Saj /srb-da tako! — Zadnjič sem bil v eostilni. V mene je sili dtireek. Dajal je za pijaeo. pa trdil, da je "1'rob'ta ree" nie vreden list. Mirno sens vprašal, zakaj? Jnr eek suženj, ki se poba za koš<*e kom kruha po širni Ameriki, ki je bil skeb tu in onkraj oeeana. je pa dejal: " Proletaree" je za nie. ker ne prinaša novic, še besedice ne po roča. kadar se rodi tele z dvema glavama. Pa tudi za cvetlice se) ne zmeni, ki cvete sredi januarja vrhu Stola. "Pa kaj bi govoril," je rekel ponovno. "Prinesi žganja gostil ničar, mi smo le za šnops!" Zdehnil je. Smodko je pomaknil iz levega I ustnega kota v desnega in zaka- ] I šljal. "Proletarec" je za nit", ker še ! tistih ni pribil na steno, ki kuhajo I šnops v kontrabant." "No. ti si tele, navadno tele. i kar se tiče tvojih možganov," sem nm zopet rekel mirno. Oe bi se "Proletarec" brigal za take majhne sleparje, ki mislijo| i obogateti s tem. da kuhajo šnops | v kontrabant in goljufajo kapita listično državo v majhni meri po-| tem bi "Proletarec" res zgrešil I svoj program in potisnil svojo za-1 : dačo socializem v ozadje. Tvoji prijatelji, "mnnšajnarji" so res sleparji in goljufi. A premajhni so. da bi se "Proletarec" bavil ž njimi! Take naloge prepustimo tebi. ki si tele in tvojim prijatel jem. katerim ni nobeno sredstvo | preumazano, če se gre za denar. Naprosi liste, katerih prijatelj si. da objavijo tvoje lumparije in sle- J parstvo tvojih prijateljev." i " Permejš. res je tako! Luka šnopsa gori." je kričal .lurček. Obrnil sem si' in odšel. Tele v človeški koži sem pa pustil, da v žganju potolaži svoje razburjene telečje in nečedne misli. I'a takih .lurčkov imamo še ja- J ko veliko! — Komaj je brzojav sporočil % svet. da so zmagali pri občinskih volitvah v Milwaukee socialisti, je učiteljska /veza v Chieagi east i tala brzojavno sodr. Seidell!. no voizvoljenemu županu, /.aeno ]>a povdarila v hr/.ojavki. tla odpo šilja to brzojavko, ker je učiteljs ka zveza prepričana. da bo socia listična večina v Milwaukee re formirala šolstvo tako. ila botlu tiuli otroci tlela v cev imeli priliko izobraziti se. Prinesli smo to notico ra<li pre majhnega prostora \ listu nekoli ki* po/no. A objavili smo jo. da doka/.emo. da učitelji ne verjame jo nobeni kapitalistični stranki, da bi /amogla vspešno rešiti šol sko v prašanje /a mladino. Iz ' Misterija žene". I 'ust i inr. jaz te nečem! Saj si-im ti povedala, da te nečem in te nečem! Kaj se siliš.'! Na \ iš, vso obleko si nii zainazal s tvoji I mi umazanimi rokami! — I'rokleto. kdo te je uuinzal ? Saj sem se umil. viš! Stegnil je svoje debele, morile /illjavc roke. ki sii bile res že \s(- rdeče od umi vanja in jo pogledal. Tako je bila Tvoje roke sii zciirom irrile i »i umazane, da veš. In ti grd In neroden! 1'usti me no. pa i>• jdi! jezila se je spet ko jo je skušal objeti. /..kuj bom hodil. saj sem ko maj prišel. Dosti «l«*la smo imeli danes. V kovalni« i >•• je kur kre salo isker. Ali smo nabijali! — Mene nir ne briira. Jaz tr 11« m \er slišiš. Ilir več! — Nrr »lno j<- pogledal svojo l.iu liiro. revno šiviljo v pi-nlm >1 ju. i ki je stn!a pred njim na nliri in si jezila. \err>> me ' je dejal topo I in neumno in potem se je zasme jal : Kaj p«i. <l.i me ees! (V/ šest tednov l>o poroka, z mojstrom sem že govoril! Na. einokni me enkrat! in nagnil se je k njej. Ona je postala rdeea topote. \"iš ira topofflavra: vzamem j na i te. |<o te neeem. ne?! I >a bom tako stara in razninjena kakor Kotnikova Harlia. lie.'! Skupaj smo v šolo hodile, pa kaka je. kakor strašilo! Tri pankrte. pa pi I janejrji dedra! Nir jesti, nie oble I ei. samo palieo in klofute vsak dan! Ne lio.š ne! 1'ovedala sem ji. pa je rekla, da imam prav. da si lahko vse prste oliliziiem. Njena teta je imela tudi sreeo. pa je še zdaj mlada in lepa. (iospod me hoee i/ mesta, da veš! Tisti, /a katereira šivam. V Židi bom liodi la. frajlo bom igrala. v kneiji se bom lahko vozila ! I'a da naj tebe vzamem?! He. he. tako zibita pa vendar še nisem! On je zazijal, težko in poeasi je mislil, nazad.ije se 11111 ji vendar zjasiiihi. in zaklel je. dj, je kar odskakovalo. 1 Tistega dedca hočeš, ki ima že ženo! Fej, ti vlačuga, k . . . fej. tVj! Samo poskusi! Tebe za davim njemu pa potarem kosti, da m«' bo pomnil živ dan! Ti laj dra ti! Jaz ti bom že dal! — Prijel jo je in jo tresel, da je |MH*ela kričati. Pritekli so ljudje in jo rešili, ia ona j«' stekla do mov. Kovačev Franeel ni nobenega zadavil, nobenemu kosti potrl. če tmli je šla njegova ljubica v me sto. Samo pit i, je začel in ono Bar bo je enkrat prerabljal. ker je krog babnic blagrovala njegovo Net ko. In babniee so kimale z glavami. Že pred tridesetim letom so bile vse grde in stare kakor čarovnice. Otroci so bili samo za nadlego in pokoro, drugače pa samo batine in stradanje: — in dedci surovi, pijani, ki so jih tolkli kakor ži vino. SLOVENSKI DELAVCI V JOHNSTOWN, PA ! Slovesnki socialistični klub št. 2<l. v Johnstown. Pa. bo priredil dne 1. maja t. 1. na občni de lavski praznik zavednih delavcev vseli narodov svoj prvi Pic - nic na prostoru sodr. Math. Peč jaka v Coopersdale. Delavci iu tovariši, ki bivate v •I i tli ust ownu in okolici na Pie-nic! Nam je vsaki delavec dobro do šel tia slavnosti. ki mora s težkim ilclom služiti svoj vsakdanji kruli, ki se mora truditi '.a kapitalične lenuhe, uživa«"e in razsipnike. Prvi maj ii i U je delavski praz nik. Prvi majtiik je naš pra/nik: praznik delavcev trpinov! Delavci, trpini. p"aznujmo svo je slavnostne dnove in posetajmo svoje veselice ill zabave Kocke fellerji. Arinoiirji. Morgani. Van derbilti in drugi naj hodijo na svoje. Prvi majtiik je delavski praz nik. zatcgadcl vsi delavci na Pie - ilic v ('oop.-rsdale k sodr. Math. Pečjaku. ()dbor. Prva pomoč. V slučaju ue/gode ali bolezni .j«- prva pomoč <><1 najve čjega pomena. Oni. ki ostanejo mirne krvi. lt<•«i<• takoj začel« jrl • lati /a sredstvom. ki pomanjša bolečine in nepokoj Kolnika Vsa ka mati ve ali I »i vsaj vedet' mo rala. kaj j«- treba storiti v takih slučajih. pred ko pri<l«> zdravnik. Kiti o izmed zdravil, ki so jih more upoštevati \ slučaju nenadne bo lezni je Trint-rjcvo ameriško zdra vilno grenko vino. ker povspešu je krvno eirkuliieijo t«*r s tem pri pravlja vse organe k delavnosti. Ono je zelo dobro sredstvo v slu čajih želodčnih ali črevesnih ho le/ni in je naravna tonika. Hledi in holehni ljudje hodo našli v t«-111 sredstvu najboljšo pripomoe. Začnite trn rabiti zdaj. ako ho čete izčistiti svojo kri naravnim potom. V lekarnah. Jos. Triner 1.TW 1:]:?'» So. Ashland Ave., f'hieairo. Tli. Sodr 11 pri! Priporočajte hrvat kitn delavnem "Radničko Stra žo." edini hrvatski soeijalistični 1 i«-t v Ameriki. Naročnina .^'J. na 1-tu. Naslov: 1 "J0!> \V. Is str. ('lii eajfo, 111. KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o trlasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chieago. 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseli krojih. —- Pridite in po glejte ! Kaj je treba, da čitate! v književni zalogi Slovenske delavske tiskovne družbe se dobi: "Socialistični katekizem" Predelal za slov. delavce v Ame riki Ivan Molek. Ona posameznemu iztisu 10 centov. Kdor jih |»;» naroči nnen krat '20 ali ver istisov, ,jili dolu j»n 11.. 5 centov komad. Ta brošura je izvrstno sred stvo /a socialistična propagando in živa potreba za vsakega agita torja, kteri rekrntira nove sodru «*■) UŽUNGEL" Povest iz chikaških klavnic. Angleški spisal Upton Sinclair. Poslovenila Jos. Zavrtnik in Ivan Kaker. CENA S POŠTNINO VRED $1.25 (Ta pretresljiva povest iz de lavskega življenja in delavskih bojev je do danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral eitati.) Obe knjigi se naročata pri u pravništvu "Proletarca", 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. ROJAKI * Wa»Kea-n»! _________ Ce kocete pit i dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Market Street, Haukegan. I'ri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, če vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel ler", kakor je popisano v knjiži ci. v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to. da je varstvena znamka s si drom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o bisk. ker imava na razpolago dobrogostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Chicago, 111. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. 111. LOUIS RABSEL moderno urejen saltin NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA. WIS. Telefon 1199. JOS. PREZEL, Slovenska Grocerija, 1032 West 22nd Street, med Rohey in Lincoln ul. VOZI rSJA. D O IVI. Angleščina ErSi ca. Tolmač* in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dohiti pri V. «J. KUBELKA, 5 38 W. 145 St.. New York. N. Y. Pišite po cenik knjijf! Aka hofeš dobro naravno vino piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal *42 CHICAGO I*ri njemu doliis najbolja kalifornij ska in importirana vina. p r.Richter'C "PAl N-A EXPELLER" 1 Kaj ti korUtij'* močne mi&ire, P Če trpiS na revmatizmu. PAIN-EXPELLER «!obro vilrfnjfn. ti tako) o)n)#a boif^in* ko B fxUtrani nJlli virokf. I*ci '«!&<? in tov * vi»b lekarniih J. k d. Rickler & Co., 215 Pearl St NEW YORK I'aztie na varni r»i /tiatnko » al«lr«>m Joseph Kratky, 1645 W. 21st PI., Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.l Xa ilebelo in drobno. Sveži kruh in fino pecivo dobit« vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Rud&kovlč 1458 So. Centre Ave. Vozi tudi na dom C III C A GO. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljiščen Sveie pivo v sodčkih ia buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijsk« smodke. Potniki dob« čedno premo čiiče za nizko ceno. Postrežba točna ln izborra. Vsem Slovencem in drugim Slovanoas se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicago POZOR! Podpisani naznanjam roja kom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo. vino in dobro wi sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in civilnih zadevat. Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phone Irwing 4174 URAD; 27 METROPOLITAN BLOCK Se vero zap. ogel Randolph in La Salle olice Stanovanje: 1217 Sheridan Road. HALO! HALO! j K am pat — N'a sveže pivo in JaAo dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam »e bomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki priča o mo jem saloonu. Frank Mladič. 1S32 S. Cenlr«' Ave.. Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni ln ranocelnik. | I zdravniška preiskava brezplačno—pla | rati je le zdavila, 1924-26 Blue l3land Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do I popol. Oil 7 do 9 zvečer. Izven Chicage | živeči bolniki naj pitalo slovenski. Valentin Potisek GOSTILNIČAR -5^ 1237-lst St., La Salle. Ill Toči v we, gostilni podrejen« pljaS* i inse priporoča rojakom za obilen obiak. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vain oferiramo britev za $2.00 izdelaa* la nnjlwljSrga materijala, ki se prodaja ta #4.00. To nam zagotovi in prinese 100 novih odjemaleev k tisočem druzih, kterim smo prodajali od let* 187fi—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vd ti so izna*li, da so naie britve iz najboljftega mate rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka nailk britev je garantirana in mi damo v slučaju, da ni komu britev po volji, damo popolno zadoščenj« dotiiniku. Nihče ne more oceniti britve predno je ni rabil. Ker vemo, da so na#e britve dobro, jik lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam J« to $2.00. Brusimo tudi stare hritve, za kar računamo 2.le, ra Chicago. Za izven mest« j« plakati 5c ve« za pofttnino. JOS. KRAL, 1147 W. 18th Street, mi