Proletarec. [volume], May 17, 1910, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Lis« ztt koristi delav
skega lfudstva. Delav- I
ci *o opravičeni do |
vsetfn k>tr producirn|o. j
t
Thi* paper is dovoled
to the interest!! of the
working class. Work
ers are entitlod to all
what thev produce.
'-"XT"1*' «. IH07, at th* pout Offlc.
»<ll.|p»go 111. uud.-r th* A. i ofCongr. « or March Srd. I«v.
Office: 214<> Hlue Island An.
?
'Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v oklepalu
ki «u nahaja poleg v«.
šetfa naslova, prilepite,
nega spoda| ali
na ovitku. Ako (141^
le številka ..
teda| vam s prihodn|o
številko našctfa lista po
tečo naročnina. Proaf.
mo ponovite |o tako|.
Štev. (No.) 140. Chicaflo, 111., 17. mafa (May), 1910. Le|o VoJ y
Splošen pregled.
— Kedar socialisti govorijo in
pišejo o gospodarskih interesih
delavcev, takrnt pravijo zofistični
ideologi v služIti kapitalistov, da
človek ne živi le o kruhu, da člo
veku ne sme biti želodec vse.
Ako pa socialisti skušajo oživi
li v delavcih ideale, tedaj pridejo
isti zofi&ti in pravijo, da se od ide
alov ne more nasititi noben člo
vek. Ljudje s praktičnimi misli
imajo rajše vrabca v roki kot pa
goloba na strehi. In take ljudi po
trebujemo danes.
Mi se pa tem /.ofistoiu smeje
ino. ker učimo oboje: Človek mo
ra skrbeti za telo in duševno hra
no.
• •
*
— Iz Pittsburga, l\i. poročajo,
da je glavni slepar, imenom Klein
ki je najbolj globoko ril v mest
nem blatu korupcije, zaprosil, da
se ga iz tamošnjc ječe premesti v
drugo, ker so se sojetniki zarotili
usmrtiti ga.
Iz poročila pa lahko vsakdo
razvidi, da ta zločinec nima niti
zločinske časti. Jetniki so koj pr
vi dan pronašli. da igra ulogo špi
jona. In nastopili so proti njemu,
kot se nastopa proti špijonom.
Ameriški politični zločinci te
vrste so v moralnem oziru še da
leč za navadnimi hudodelci — ča
stnimi roparji in tolovaji.
— V New Yorku so nekateri
milijonarji spodili števce za ljud
sko štetje iii jim odrekli, poroči
lo vsake**šne vrste. Do danes še
niso poročali časniki, da so te za
smehovalee zakona tudi zaprli. A
najbrž se jim ne bo zgodilo nič.
Ako bi delavci zvršili kaj t-aee
ker se zakon plaši. da mora vsak
do odgovarjati na vprašanja zve
zinega uradnika.
Milijonarji se pa ne zmenijo za
zakone, saj imajo sodnike in dr
ža vnozborske poslance, ki so po
njih milosti prišli do teh mest.
Ali delavci še res niso siti te
igre in nočejo pri volitvah pome
sti z železno metlo?
— V New Yorku brezvestni lju
dje prodajajo mlada dekleta kot
navadno blago. To je n.i steno
prihila pravkar špecielna velika
porota. Izjavila je, da je neki Geo.
A. Miller. bivši vladni agent, ki
je leta 10M7 bil glede naseljevan
ja vzlužben za kongresni komitej
in ki je sedaj vposlen kot tajni
policaj za državnega pravdnika v
tej preiskavi, plačal za Ido Green
berg in Gusto Ehrlich $40 neke
mu Le insonu, za Alice Hilton in
Belle Woods pa $120 nekemu Mo
re-tu. Ta dekleta so prodajali v
hišo sramote ali pa pohotnežem.
Tako zgleda praktična morala v
tej kapitalistični republiki. V re
publiki zijajo hinavci, prohihieio
nisti in potuhnenci raznih vrst na
vse grlo. Vzlic temu pa prodajajo
v New Yorku mlada dekleta kot
stare čevlje ali krompir.
Umetno gojijo na ta način pro
stitucijo. Zdaj pa hočejo to zlo iz
trebiti s pomočjo velike porote.
Smešno! Ali se da tako zlo sploh
uničiti s pomočjo sodišč.
V gospodarskih razmerah j^
treba iskati vzroke za prostituci
jo. Glejmo življenje brez naočni
kov in videli bomo. da na tisoče
mladih deklet dela za tako nizko
plačo, da ne more plačevati stana
rine. hraniti in oblačiti se. To ao
vzroki, ki vodijo mlada dekleta v
hišo sramote.
Ako hočemo odstraniti prosti
tucijo. tedaj moramo v prvi vrsti
spremeniti današnje krivične in
bolne gospodarske razmere. Ka
pitalistična družba je kriva, da
imamo prostitucijo, za to v inte
resu morale proč ž njo!
• •
*
— Nameravan dohodninski na
raščajoč davek bo kmalu spal
spanje pravičnega med staro in
obrabljeno šaro.
Kongres je res zagovarjal nara
ščajoč dohodninski davek. Ali da
se uvede, je treba, da /a njega
glasujejo tri četrtinke deželnih
zbornic.
V New Y orku je deželna zbor
nica že odklonila dohodninski da
vek. Demokratji in n puhlikanci
so bili prvi pri pogrebu v brats
kem objemu. Isto bomo doživeli v
vseh novoanglcškili državah, v
lViinsyl vatiiji, pa I udi v južnih
državah, v katerih imajo še danes
nekdanji stižnodržei prvo besedo.
Škandal je. da v državi, ki ima
ljudovlado. ne plačujejo bogatini
skoro nobenega davka. Obenem pa
ta resniea tudi priča, da je ljud
stvo še precej revno tia duhu.
Danes skoraj ni konstitucioncl
ne države na svetu, da bi dohod
ninski davek ne pripomogel k do
hodkom države. Povsod so morali
bogatini ukloniti se in plačevati
morajo dohodninski davek vsaj v
toliki meri, v kolikor ga ne mo
rejo odložiti na ramena drugih.
I** v ameriški republiki je druga
če.
Dhoduinskega davka pa posa
mezne države in mesta ne morejo
uvesti, ker so bogatini tako pre
meteni. da bi takoj premestili ^vo
je stalno bivališče v taka'mesta in
države, kjer ni treba plačevati do
hodninskega davka.
Obe kapitalistični stranki —
demokratska in republikanska ste
pred volitvami obljubili davčno
reformo. Zdaj ste pa tudi obe iz
dali ljudske koristi v njujorški
deželni zborni* i.
Slovenski delavci ne podpirajte
strank, ki v postavodajnih zborni
cah delajo za kapitaliste in izdaja
jo koristi ljudstva. Ako ne krene
te pravočasno na drugo pot. bodo
rezali še jermena raz vas!
— Kako nesramno izkoriščajo
kapitalisti delavke v tvornicah in
delavnicah, dokazujejo t«' le po
datki v Chicagi:
Perice, ki likajo "modrec" in
delajo 1(1 ur na dan s sedem fun
tov težkim likalom zaslužijo na
teden $6.;">0. Šivilja, ki šiva gum
l>e. dobi za dvanajst gumbov en
cent. Neka druga robi modrce.
Vsaki dan jih zarobi 84 ducatov,
za kar dobi pet dolarjev place na
teden. Od teh krvavo zasluženih
centov morajo pa še plačevati ele
ktrično silo. zlomljene igle. jer
mena pri šivalnem stroju itd.
V dotični tvoroiei dela dvesto)
deklet in žena. Zaslužek je slab v
vseh oddelkih. Mlado delavke za
služijo le po tri do štiri dolarje na
teden. V tvorniei delajo vdove, ki
morajo preživljati svojo nedoras- j
lo deco in dekleta, ki podpirajo
svoje strarise ali svoje mladoletne
brate in sestre.
To je slika iz ene tvorniee. In i
koliko takih tvornic je v Chicagi?
S;« stotine!
In kapitalistov ne oblije rdeči- i
ca sramu, kadar stopijo v cerkev
in .se zahvaljujejo svojemu Bogu,
da jim je "dal" vsega dosti. Ta- j
ki kapitalisti so podobni razboj
nikom, ki vderejo v cerkev in pro
sijo svojega Boga. tla bi rop zvr
šili srečno. Po končani molitvi pa
oropajo cerkev, vlomijo v pušči
co, poberejo kelhe, moštrance. in
sploh vse. kar reprezentira vred
nost in ni pribito z devetindevet- j
desetimi žeblji na steno.
— V Dinoiški deželni zbornici
je prišlo <lo nečuvanega škanda-1
la. Dva poslanca .sta izjavila. da
ju je Lorimer podkupil, da sta j
glasovala za njega pri izvolitvi
senatorjem. Nadalje sta povedala. J
da so podkupnino sprejeli tudi
drugi demokratski in republikan- J
ski poslanci. Ta izjava je vfinko
vala kot bomba! Vse zahteva pre
iskavo.
Smešno!
arM se Lorimer boji preiakave*
Kajšc! Lorimer dobro vč da sej
mu uradno ne more dokazati nič. j
ker se mu ne sme. Ti ljudje hnajo
drug druzepra v roki. Ako bi se jih J
tehtalo, našli bi vse prelahke. Saj 1
White, ki je razkril ta škandal, ni
bela vrana med njimi.
Spomnimo se le na volitve. Pri
izvolitvi, pa naj se gre za republi
| kance ali demokrate, odloča de
i nar. Prepričanje? Kdo vpraša za
prepričanje ! N ihče '
In pri zakonodajstvu? Ista sli
ka. 1 'est kapitalistov si z denar
; jem kupi takšne zakone, kakršne
želi. To je že stara in že stokrat
! javno pribita resniea.
Ali proti temu zlu je treba na
stopiti. Tu ne pomaga, ako ljud
stvo stiska le pesti v žepu. pri vo
litvah pa zopet kapitalistične po
litične rokovnjače voli poslancem
v postavndajue ziustope.
1'ri volitvah je treba pokazati
ljudstvu, da ne mara političnih ro
kovnjačev v postavodajnih zbor
nicah. In ljudstvo to dokaže naj
očitneje in primernejše, če gla
suje za socialistične kandidate.
• •
*
— Največje bedastoče so tako
zvane preiskave o draginji. Kapi
talisti vendar niso tako neumni,
da bodo dali samim sebi "štrik"
okoli vrata.
Tako je n. pr. mesešutska pre
iskovalna komisija zaključila. <la
je draginjo provzročilo, ker smo
proizvedli preveč zlata. Zlato je
skušnjave«-, ki pri ljudstvu obuja
želje po razsipnosti.
Kolikor besedi, toliko bedastoč!
Kteri delavec pa živi razsipno. In
kateremu delaven kaj takega do
voljuje njegov skromni zaslužek?
Gospodi, ki sedi v inesešutski
preiskovalni komisiji za draginjo,
se najbrž predobro godi. Tej go
spodi se niti ne sanja v kakšni be
lli in revščini živijo delavci.
V tej komisiji so premeteni hi
navci. ali pa ljudje ki bi morali
v hlaznico.
• •
*
— Kapitalistični časniki in ble
betane ženice pripovedujejo na ši
roko. da je milijonar Schwab v
svoji njnjorški palači <»b priliki
slavnostnega ž.retja seznanil stri
ci kitajske;« egesarčka z. najbolj
bogatimi ameriškimi mu 11 i m il i io
na rji.
Da bo pii poročilo popolno, pa
še mi poročamo., da je to tisti
Schwab. ki lastnje v So. IVtlehe
niu jekla rile in železerne. v kate
rih delajo delavei za njega po 12
nr na dan in po sedem dni v te
dnu in katerim plača 12 in pol
centa na uro.
Naša dolžnost je. da smo obelo
danili to. da bo občinstvo vedelo,
odkod je prišel denar, s katerim
je Sclnvab priredil žretje. pože
ruhom njegove vrste.
• •
*
— V De Land Florida so obesili
otroka — petnajst let starega de
čka imenom Iruing Ilanebett. ker
je umoril trinajstletno deklieo
Klevis Tedder. Ilanehett je bil
gojenec prisilno poboljševalnega
zavoda v državi Connectieut. Ko
je zapustil zavod je /.vršil umor.
Ta kratka slieiea dokazuje vsa
kemu. ki ima zdrave možgane,
kakšna je današnja kapitalistična
kultura.
Razposajenega otroka dajo v
poboljševalni zavod. Mesto, da bi
ga z dobrimi pedagogienimi sred
stvi vzgojili tako. da hi postal ko
risten elan človeške družbe, ga pa
z nezdravo pedagogiko spremene
v zver. Komaj otrok zapusti za
vod. že zvrši hudodelstvo. Zdaj pa
prieaplja kapitalistična država in
da obesiti otroka, ki se ne zaveda
svojega zločina.
Kdo je v tem sueaju večji hudo
ilelee — tisti, ki so vzgojnli. obe
sili ali pa neumno otroee. rd težko
uganiti.
Krist je dejal: "Pustite male k
meni."
No. danes pa tisti, ki izjavljajo
hahato, da verjamejo v njegove
nauke, najprvo vzgojiti otroka
kot zver. da fra kasneje obesijo.
In to zvšnjejo v imenu zakona
in v imenu Krista!
I' — Zopet! Kit j je zopet T
Groma in strašna razstrelim v
premogokopu s peklenskim včin
koral
Iz Birmingbama, Ala., poročajo
brzojavno, da je vsled razstrelbe
v rovu 1'alos št. 3. zgubilo nad
sto premogarjev svoje življenje.
Plamen je švignil nad dve sto
eevljev visoko iz rova. In včinek
razstrelile je bil tako močan, da
je pritisek zraka vbil pismonošo
.lames (iousbv in ga vrgel mrtve
ga v bližnjo reko, dasi je bil od
vboda v rov oddaljen še 30 čev
Ijev.
Zdaj se bodo zopet vršile pre
iskave kot ob času nezgode v ('be
rry, 111. Krivci — kapitalistični
morilci ne bodo kaznovani, vdove
in sirote nutčenikov dela bodo pa
šle beračit.
Nezgode s tako groznimi vč i ri
le i. bi morah .spametovati še sle
hernega imlust riclneira delavca
in premogarja. da je že skrajni
čas za obračun » kapitalistično
družbo.
Seveda, dokier bodo delavci in
premoga rji se čitali kapitalistične j
liste in rekli, da so "fajn", ker
prinašajo pravljice o zakletih
princezinjah. morskih kačah in o|
Telebanoveni »lurčku. ki je trdil, j
da se mora le to verjeti, kar sta
ga oče in mati učila, če sta pri
poduku prav lagala, dotlej kapi
talistična družita ne ho padla in
delavec in premogarje hodo še
morili v proslavo malika -- pro
fit*.
Delavci in premogarji! Ali res
lic ljubite svoje deeej Ali ste oh
takih nezgodah nc spomnite, da
vas lahko že drugi dan ubijejo
vaši otroci bodo pa postali si
rote?
Vi ljubite svojo deco. Ali prele-1
ni ste. da hi razmišljali o tem.;
kilo provzroča nezgode in po raz- j
mišljenju zaključevali logično:
Današnji kapitalistični gospodar
ski zistem! Tak zistem se mora
zrušiti in nadomestiti s socialistič
nim.
• i i
\ si delavci in prcinogar.|i niso
preleni misliti. A leni so danes še
v večini.
In tem lenim priporočamo: V
socialistično organizacijo, v soci
alistične klubi1. Tam se hodete tro
tovo naučili misliti in spoznali bo-i
dete. da ji- vsega današnjega gor- ;
ja kriv le krivični kapitalistični
gospodarski red. Naučili se bode-1
te rabiti tudi glasovnico in pri j
volitvah hodete glasovali za so
cialistične kandidate, za spreme
nitev današnje roparske človeške
družbe, ki dovoljuje, da sme člo
vek ubiti druzega zavoljo profi
tn. ne da bi bil kaznovan.
Ali na* razumete!
— Angleški kralj, Kriva nI sed
mi je mrtev. 1'uirl je /a pljučnico
in pljučnim katarjem. Umrl je to
rej /a navadno boleznijo, na ka
teri umrje vsako leto na tisoče
marljivih in pridnih delavcev.
Oh njegovi smrti se je zopet po
kazala pa.sja ponižnost kapitali
stičnih časnikarjev. Časniki pri
našajo njegovo podobe in njegove
obitelji. V dolgih člankih mu po
jejo slavo in naštevajo vrline, kot
bi bil mrtvi Kdvarri najboljši člo
vek na svetu. Poleg pa še lažejo,
da vsi angleški podaniki jokajo
in žalujejo za umrlim kraljem.
V resnici pa noben kralj ali ce
sar na svetu nima toliko vredno
sti za človeško družbo, kot na
vaden delavee. Brez cesarjev in
kraljev lahko ohsoji človeška
družba. brez delavcev pa ne mo
re.
Delavci proizvajajo vse. kar je
za življenje potrebno. Cesarji in
kralji pa le uživajo, kar so drugi
proizvedli v tvornicah, ali sejali
in želi na polju.
TTinnvščina ameriških kapitali
stičnih časnikarjev se pa najbolj
golo razodeva v tem: Dan preje v
1'alos rovu v Alahami je razstrel
I ha ubila nad sto pridnih premo
Rarjev. Zdravi in krepki so Sli na
niikrat blisek, grom in le
/.ali so mrtvi in ožgani po rovu.
| Doma so plakale vdove in sirote,
o tej prozni nezgodi so kapitali
stični listi prinesli le toliko vrstic,
kolikor jih prinesejo navadno, če
kakšnemu milijonarju erkne pes.
A drugi dan je umrl angleški
kralj, človek, ki je vžival. kar so
drugi pridelali in proizvedli s
trudapolnim delom, ki ni nikdar
tekom svojega življenja zvršil ne
kaj koristnega za človeško druž
ilo. ki se je trdno oklepal načela,
da morajo delavci in kmetje žive
ti kronane zajeduhe in postopaške
milijonarje. Takoj so lastniki ka
pitalist ienili časnikov izdali po
sebne izdaje ali so pa naročili svo
jim lilapeem v uredništvu, da mo
rajo o mrtvem kralju napisati ce
le strani.
Ogromna večina delavcev pa
vzlie temu noče razumeti hinavšči
ne kapitalističnih listov in eita te
listi* tako pazilo. k<-<t bi prinašali
pol o resnico.
Delavci! Kedaj bodete krenili
na drugo pot in zavrgli časnike,
ki brije jo norce iz vas?
V PUŠČAVI
- A ko Iti delavci denar. ki ga
po nepotrebnem zmečejo za ta
smradljivi alkohol, katerega ime
nujemo žganje, šnops ali viski.j.
dali za socialistično časopisje, li
teraturo in propagando, čas. ki ga
prestale v kremah pa vporahili za
agitacijo, tedaj bi ne imeli v Mil
waukee le socialističnega župana,
marveč tudi v Washingtonu D. C.
socialističnega predsednika.
Žival pije dokler je žejna.
Človek ki je krona.živih bitij na
našem planetu, pa pije. dokler mu
želodce ne odpove službe. — Da.
da! Človek, najvišje bitje na sve
tu zakoplje večkrat svojo pamet
v blato.
Nekateri naivni ljudje še da
nes nočejo verjeti, da so jim bile
opice prainpradedje.
V nobenem zoologičnein vrtu
pa ni najti tako originalnih opic.
kot je tolpa pijancev. Le posluša
ti jih je treba. Xckateri sopamet
neji kot modrijani starega in se
danjega veka drugi močni, kot
levi nekateri krvoločni kot tigri,
zopet drugi prebrisani kol lisice.
Kni se smejejo, drugi jokajo, tre
tji pretepajo itd.
Vsi pijani junaki se pa drugi
dan prehude z groznim mačkom,
njihova modrost pa zgine, kot me
gla. katero prodro solnčni žarki.
Pamet vsakega »lelavea jo
treba ravno tako obrusiti kot kak
dragocen kamen, ker vsletl na
reilb v kapitalistični družbi otro
i ei delavcev ne morejo obiskavati
| šol. (»likati in izobraziti ne. Da
imamo take razmere so krivi ka
pitalisti in njih zvesti oprode du
hovniki vseh verskih sekt. Prin
cip njih je: Ljudstvo naj ostane
neumno.
No. že vedo zakaj !
— Slovenski delavci bolj udri
hajo po duhovnih kot pa po ka
pitalistih. To ni pravilno. Sveto
pisemski modrijani z zaprašeno
biblijo nam ne morejo mnogo ško
diti. Teh se človek lahko obvaru
je. ako zapre svoje žepe. Drugače
je s kapitalisti.
Delati moramo, ako hočemo ži
veti. Po današnjem gospodarskem
zistemu pa moramo h kapitali
stom na tlako, kedar delamo in
če hočemo živeti.
Tudi duhovniki nimajo pri tem
čistih rok ker delavcem priporo
čajo, naj bodo mirni in pohlevni
napram kapitalistom, za kar bo
do želi plačilo na drugem svetu.
Vzlic temu pa velja naš glavni
boj kapitalistom, današnjemu go
spodarskemu redu. ki je izvor vse
nesreče in zla za človeški rod.
— Kcdar bo izvojevala veda
zmago nad nevedo, takrat no bo
treba ljudem, nekaj desetletij gra
diti /.borovalnili dvoran. Za shaja
lišča jim bodo služile cerkve, pa
gode in mošeje.
Ako bi delavci več mislili za
sebe, bi delali manj. Ker pa no
čejo rabiti svojih možganov sebi
v korist, morajo pa misliti in de
lati za druge.
Zakaj se mi Chicago ne do
padef
Ker sem vsaki dan na bulevar
«lih gledal procesije krasnih avto
mobilov. v katerih so sedele na
lišpane in lene zeniee in nežno pe
stovale počesane pse in mačke. Ob
cestnih vogalih so pa sedeli raz
strgani iu razkuštrani berači brez
nog. rok in z milim glasom pro
sili milodarov. Mimo teh slik so
pa hiteli delavci z mrzlično hitro
stjo na delo v tvornice, ne da bi
se zmenili za berače in bogate le
nuhinjc.
Vprašal sem tovariša delavca,
ako ne vidi teh slik. ki so produkt
današnjega družabnega reda. Od
govoril je malomarno: "Navajeni
smo jih."
Delavci! Ako iz navedenega za
ključujete. da se pod kapitalistič
no vlado boljše godi psom in ma
efam kot vam. tedaj pri prihod
njih volitvah pometite s kapitali
stično soilrgo.
Nekteri ljudje šo dandanes
mislijo in trdijo, da so ameriške
železnice /gradili (Jould. Ilarri
inan. Hill, Vanderhilt in drugi
enaki zajednhi. ki imajo po božji
naredili največ železniških delnic
v svojih rokah.
Neumnost! Na ta način hi lah
ko tudi o ve k iz Preddvora gradil
železnice.
Ako hi danes imeli le tiste že
lezniee. ki so jili gradili Gouldi,
Hnrrimani in katere hodu še gra
dili slieni ljudje, hi morali hoditi
še danes peš od Atlantika do Pa
cifika.
Morda bo kdo ugovarjal. Rekel
bo. da so delavcem ti možje da
jali denar, ko so gradili železnice.
Da. da. Dajali so denar, tisti
denar, ki so ga drugim ukradli
postavnim potom.
— Delavci so v Ameriki isto ta
ko na trjru kot suha roba na
Kranjskem. To posebno velja za
delavce, ki pridejo iz Evrope v
Ameriko. I'red tvorniškimi vrati
stojijo po eele armade. Bos se
prikaže med vrati in z bistrim
okom opazuje armado, dokler ne
zagleda najbolj krepkega v nji.
Namigne mu s prstom, potrka pa
po rami. potem ga pa odžene v
klavnico — tvornieo.
Vrši se vse kot na kranjskem
semnju.
V čem se ločijo Indijanci in
beli delavci* Indijanci nastopijo
za svoje koristi povsod skupno in
složno. Delavci se pa ne zaveda
jo. da v slogi je moč.
— Naslednji dogodek dokazu
je. kako kapitalisti brijejo norce
iz delavcev.
Neki delavec prosi dela. l?os mu
odgovori da nima dela. Delavec
prosi nadalje. Nazadnje se pa bos
poredno nasmeje in reče: "Malo
počakaj! Morda katerega vbije,
potem pa prideš ti na vrsto."
Komentar nepotreben!
— Delavska kri se spremeni v
zlato za kapitaliste, kedar jo pi
jejo stroji, peči. premogokopi, ki
so lastnina kapitalistov.
S s.
Sodrug Frank Petrič, ki se je
pred kratkem vrnil z Zapada,
obišče v nekaj dneh rojake v Mi
chiganu, od tam gre v Minnesota
in Wisconsin. Pooblaščen je pobi
rati naročnino za "Proletarca", v
kar ga vsem priporočamo