Proletarec. [volume], May 24, 1910, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
List za koristi delav
skega l(itdst va. Delav
ci so opravičeni do
vacua kar producirafo.
This paper i* devoted
to the Interests of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
»< cmc*«o in uod»i tile'ic'ou-oncr**'»mh'ird?IKT»* Office: 2146 Blue island A»e. "Delavci vseh dežela, združite se '.
PAZITE!
na številko v oklepa|u
ki se naha|a poleg va.
šega naslova, prilepile.
nega spoda| alt
na ovitku. Ako
|e številka
tedaj vam s prihodnjo
števi Iko našega lista po
teče naročnina. Prosi,
mo ponovite |o tako|.
(«42)
Stev. (No.) 141.
Chicago, 111., 24. maja (May), 1910.
Leto (Vol.) V.
Splošen pregled.
— Vojni proračun za loto 1911
znaša štiristo milijonov dolarjev.
To jc pet dolarjev na glavo, ali
2."> dolarjev na družino.
Malenkost — 400 milijonov za
morilne pripravo, ki ne morejo
koristiti nikomur. To ogromno
svoto plača ljudstvo za stvar, ki
ljudstvu ne more koristiti nikdar.
Menda nihče na svetu ni tako ne
uiuen. da verjame, da vojna ko
risti ljudstvu.
V vojnih pripravah se zreali
gola blaznost kapitalističnega /i
stema.
• •
*
— "Mi potrebujemo kralja" je
dejal zadnjič predsednik Krie že
leznice. Mi verjamemo, tla ameri
ški plutokratje želijo kralja —
vsi. od prvega do zadnjega. Ali
zviti in prekanjeni so kot lisiea,
radi toga tudi nočejo vsi poveda
ti svoje skrivne želje javno. l>a
je to resniea. dokazuje dejstvo,
da kapitalisti možijo svoje hčere
z blaži ranimi iti zadolženimi ev
ropejskimi baroni, grofi in knezi.
Dajejo velikanske »lote — broječe
milijonov dolarjev, katere so iz
prešali iz ameriškega ljudstva.
Ali plutokratje naj si ne domi
šljajo. da bodo njih tajne želje
vspele kar tako. Na straži za re
publiko stojijo delavei in kmetje
sploh zdravo in krepko ljudstvo,
ki še ni sko/.inskoz duševno in te
lesno gnjilo kot plntokraeija.
— Združeni kapitalisti zdaj bo- j
gato žanjejo /a časa Taftove u
prave in siuejoe spravljajo pro
fit v podobi mastnih dividend v
svoji' »jalbe. do katerih po njih
mnenju opravičeni, ker so prispe
vali za volilni sklad. Taft je da
nes h* še nekak šofer trustov in
vboga ponižno, kar mu /apovedo
njegovi gospodarji. Da je Taft
danes predsednik, se imamo pa
zahvaliti "dienimu" Rooseveltu,
ki sedaj kot nekakšen dvorni 'šti
felpuear" kolovrati po evropskih
dvorih in se klanja knežjim mu
mijam. ker ga je označil ameri
škim kapitalistom za moža. ki ne
bo kalil vode trustjanom.
Roosevelt je toliko odgovoren v
moralnem oziru Taftovo upravo
kot Taft. Zdaj jiograbijo trustjani
vse. kar zagledajo njih grabežlji
ve, požrešne in lakomne oči. Mož
na predsedniškem stolu z vedno
smehljajočim obrazom gleda to
po ta prizor. Roosevelt pa v inte
resu klečeplazne umetnosti vseh
bedakov in idiotov gostuje v Ev
ropi.
Polastitev ozemlja tako /vatlih
meniskih zemljišč na Filipinih,
po trustu za sladkor, h kateri sta
prikimala generalni pravilnik \Vi
ekesham in predsednik Taft, se
tudi lahko prišteva med rope, ki
so sankcionirani od zgoraj.
Kaj ne? Trust za sladkor jo o
pravieen to teh zemljišč??! Za
kaj so pa Združene drž. plačale
visoko odkupnino za nje? Zakaj?!
To je bila navadna pogodba,
katere ne razumejo norci, ki še
verjamejo v bedasto kapitalistič
no pravljico, da je ameriška re
publika vdrla le v interesu krš
čanske eivilizacije na Filipinske
otoke,
• •
— Pred nekaj dnovi je zvezni
sodnik Lacombe v New Yorku za
ukazal. da naj "American Sugar
Refining Co." (trust za sladkor)
prinese poslovne knjige na sodiš
če. Trust za sladkor je pa na ta
poziv vljudno ali ošabno — kak
šne izraze je rabil, neverno — de
jal. da sodniku ne gredo poslovne
knjige nič mar.
Kaj je pa sedaj storil sodnik?
I Obsodil je trust na globico ."><><>
dolarjev radi zaničevanja sodišča.
Vzemimo nasprotno. Sodnik bi
zapovedal mesto trustu kakšni
uniji (strokovni delavski organi
zaciji) naj prinese poslovne knji
sre na sodišče. I nija bi se zoper
stavila. Kaj bi sledilo temu? \ si
odborniki bi takoj sedeli v ječi.
Sove, s trust i je drugače. Danes
je v republiki še mnogo ljudi ne
umnih. ne zavedajo se svojih po
litičnih pravic. 1'ri volitvah od
loči denar in ne zavednost. Potre
ben denar za volitve pa dajejo
trust i. Trust i so politično še mo
čni ker je ljudstvo neumno. Iz
tega sledi, da se trustom ne sme
zameriti nihče, kdor ima državno
službo, ali pa če je njegova služba
odvisna od volitve.
Zdaj delavci menda razumete,
zakaj se s trusti postopa milostno.
A ko še ne razumete povedati je
treba jasneje: Kadi sklede leče
glasujete pri volitvah za kapitali
stične kandidate, mesto da bi po
metli s kapitalistično druhaljo in
izvolili v postavodajne zastope in
javne uraile socialiste — svoje to
variše delavce.
• •
*
— ' Ne sodite ljudi po besedah,
marveč po delu", je bivši pred
sednik Roosevelt pripovedoval
Norvežanom.
No. če je tako. Roosevelt je že
zdavnej sojen.
— Zopet je neki "ponižni slu
ga" gospoda govoril o lmjnih
sredstvih organiziranih delavcev
tako nizko in umazano, da je nje
govi* besede treba obesiti nekoli
ko nižje. "Rev." dr. Robert S.
Me Arthur v New Yorku je izu
stil naslednje "krščanske" stav
ke :
"Vsak štrajkar je v notranjem
(po svojih mislih) zasmehovale«
zakona in še oelo morilec
Strajki vodijo v brezzakonitost,
do ustaje in umora Poli
cija naj odločno nastopi napram
lji'dst t a . . . . Streljanje « pa
troni brez krogelj le vzplamti in
razdraži ljudstvo . . .
Ta pobožni božji hlapec je oz
nanjevalec "krščanske ljubezni
do svojega bljižnega." želi, da bi
se na štrajkujoče delavce takoj
streljalo s krogljami. Da je vsak
štrajkar po svojih mislih morilec
je pa ostudna i ti grostastna laž.
ki se zamore roditi v možganih
duhovnika, kateremu je vera le
sredstvo, da udobno živi.
• •
*
— Pridigarji metodi.stov.ske cer
kve v ('ineinnatiju apelirajo na
vse duhovnike v republiki, tla naj
protestirajo proti pretepu dveh
profesionalnih pretepačev — ro
koborbcev.
Res srečni so ti pridigarji, ki
niso v ameriški republiki, kar bi
obujalo njih nejevoljo, kot roko
borbo dveh duševnih pritlikavcev.
Ako bi se šlo za vojno ameriške
republike z kakšno drugo evrop
sko ali a/iatsko državo, tedaj bi
pobožni pridigarji ne protestirali,
marveč bi prosili "neskončno mo
drega usmiljenega in vsegavedne
ga" Roga. da bi naši armadi po
delil zmago.
"Rrumni" pridigarji tudi ne
protestirajo proti kapitalističnim
umorom. Ne ugovarjajo proti ka
pitalističnemu gospodarskemu re
du. ki je kriv. da so poštene žene
in dekleta primorane iti v hišo
sramote, ako nočejo poginiti la
kote. Ne protestirajo tudi proti
inorjenju otrok po kapitalistih v
t vomica h. s katerim je v primeri
bet lcheiuski detomor nič.
Da. da. pridigarji grmijo proti
malim grešnikom, velikim se pa
klanjajo. Veliki grešniki imajo
polne mošnje denarja, mali pa
nič. To pove jasno, zakaj pridiga
rji grajajo le male grešnike.
• •
*
— 0 angleškem kralju .Juriju
ki je sedaj zasedel prestol, pri
povedujejo, da se skrivoma po
ročil s hčerjo nekega admirala. \
ten# zakonu je dobil tudi otroke.
A »lurij je zavrgel ženo in svoje
otroke, ko je prišel do "prepri
čanja". da bo nekoč zasedel kra
ljevski prostor.
Ta dogodek je provzročil. da
ima med ženami mnogo sovražnic
in da mu mozki tudi niso preveč
naklonjeni. Ako bi Jurij branil
svojo družino in prepustil očetu,
naj stori, kar hoče, bi bile sanse
za njega ugodnejše. Angleški par
lament bi gotovo ne bil dovolil,
da se ga radi tega ne sine priznati
prestolonaslednikom, ker je poro
čil hčerko navadnega admirala,
ki ni kraljevega rodu.
Tako je pa novi angleški kralj
s svojo /.eno in svojimi otroci zvr
šil tak podel in nizek čin. da bi se
tra sramovala baraba zadnje in
najnižje vrste.
• •
♦
— Avstro ogrski konzul v Cle
velandu. O. trdi, da vsaki mesec
vbijejo v ohajškib plavžih, jek
larnah in železarnah od 3—500
avstroogrskih državljanov, naj
manj 1500 pa ranijo. To je tekom
enega leta mrtvih in 18.000
ranjenih avstrijskih državljanov
v eni sami državi ameriške repub
like.
I\i t«) ni povedal socialist. Mar
več je to dokazni konzervativen
zaupnik nazadnjaške države.
Delavci! Ali se sedaj »lani v va
ših možganih? Mar umevate. <la
vas morijo v ameriških delavni
cah. kot nemo živino v klavnicah.
Mar hodete vzlic temu jasnemu
dokazu še ostali topi in se ne bo
dete pridružili socialistični orga
nizaciji?
Koliko dokazov še potrebujete?
— Ako grabeži (graftarji) v
ilinoiški zbornici ne prenehajo s
svojo spovedjo v podkupninah ir
drugih lumparijah. ue bo ostalo
toliko poštenih zakonodajalcev,
da Iti z glasovanjem spodili ne
poštene iz zbornice.
Žalostno, pa resnično. Taki so
poslanci, ki so bili izvoljeni po
volji kapitalistov.
• •
*
— Tudi Anglija ima svojo ka
tastrofo z proznim učinkom v
premogokopn. V Wellington rovu
pri Whitehaven se je vnel plin in
provzročil strašno nezgodo. Nad
sto premoga rje v je mrtvih.
Moloh kapitalizem žre in mori
povsod. Dokler bomo imeli kapi
talistično človeško družbo, v ka
teri drvijo in se pehajo ljudje za
profitom, bomo imeli tudi nezgo
de s strašnimi posledicami.
SOCIALISTIČNI KONGRES.
Piše Drskar.
Dne l.">. maja je začel zborovati
v ('hieagu. v Masonic Temple IV.
kongres socijalistične stranke v
Ameriki.
Za ta kongres je bilo naznaje
j nih okrog 12."» delegatov. To pot
smo na kongresu — prvič v zgo
dovini juposlovanskepa sociali
stičnega gibanja v Ameriki — kot
celota, zastopani tudi jugoslovan
ski socijalisti: Slovenci, Hrvatje.
Bulgari. Srbi in Macedonei. Za
stopala sta jih Diiniter Ekono
moff in Milan (ilumac-Jiirišič.
Dosedanja ustava in ustroj
soc. stranke je bila taka, da tuje
povorečim organizacijam ni bilo
mogoče razvijati kakih funkcijo
narnih pravic, in to z enostavnega
stališča: ker se kot takih sploh ni
pripoznalo. Cela organizacija je
slonela na sistemu elektoralnih
okrajev in so se zato vse. brez iz
jeme. smatrale za "angleške".
Stem se je socijalistično gibanje
v Ameriki nacionaliziralo, s če
mur se je hotelo pokazati ame
liškcmu meščanstvu, da to giba
nji' ni "tuja doktrina".
Kot logična posledica nacijona
lizirancga gibanja je bilo. <la so
se vse akcije v stranki reševale
v notranjem jeziku v anglešči
ni.
Toda čas je pokazal, da se je
stranka prijela napačnega siste
ma. ki je nakvar celemu gibanju.
I'o elektornlncin sistemu, ki je
omopočeval dominacijo izraz na
cijonalnepa gibanja, je bil vsak
posameznik prisil jen. če je hotel
spadati k stranki, vstopiti v bran/,
njegovepa okraja : izjeme so bile
If tedaj, če v istem okraju ni bilo
nobenega branža. Posamezniki pa,
ki niso bili zmožni angleškega je
zika. pa so bili prisljeni v tem
slučaju vstopiti v angleški klub.
bran/., so bili vsled nerazumljivo
sti čimdaljc manj interesirani v
gibanje onega okraja med tem ko
so se po drugi strani čedalje bolj
družili / rojaki, ki so imeli svoj
bran/, v drugem okraju. Seveda
ni bilo glede strankinih trans
akcij tudi v teh branžih nič bolje,
če ni bil slučajno kdo v bran/i.
Ui je mogel tolmačiti poslovanje
raznih odborov, eksekutive itd.
i/, mesečnih poročil, ktere dobe
vse branže v pogled.
I To nerazumevanje i čestokrat
površno razlaganje o akcijah
skupne naeijonalue stranke je ro
dilo nezadovoljnost meti tujego
vorečimi organizacijami, in često
krat so se čule pritožbe z zahte
' vami avtonomije za tujegovoreče
I organizacije, ki si morajo itak
J skrbeti za svojo literaturo, pro
I pagando itd. vzlie temu. da pla
I čajo prispevke enake z onimi, ki
I jih plačajejo angleške organiza
! cije.
i/, vse pa t »'ga je 0110 razvitim).
<In ta sistem ni pravičen: kajti
1 nemogoče je — in nepravično z
' narodnostnega - kulturnega sta
li išča — iluminirati (izražati) na
cijonalno gibanje na konto tuje
s govorečih organizacij, ne da Iti
slednji imeli v tem gibanju svoje
kulturne pravice avtonomijo
za organični razvoj tega nacijo
nalncga gibanja.
j Vsakdanja praksa je pokazala,
tla se poznejši naseljenci ne dado
po mešati kur tako z angleškimi
organizacijami, zlasti ne s poli
tičnimi; in č.» prav so le-ti strogo
marksističnega duha. Iz vsega te
ga sledi, da Marksov rek: "delav
ci vseh dežela združite se!", ne
pomeni, naj se združijo v angleš
kih. irskih, nemških, francoskih
itd. organizacijah, ampak naj se
združijo v organičnem smislu v
organizacije njih narodnosti, če je
slučaj tak. tla bi drugačna druži
tev organično ovirala razvoj —
pred vsem: istega naroda, in v
drugem oziru razvoj celote. — A
merika je sicer res konglomerat
ljudske mešanice jezikov; toda
assimilacije, to je »pojenje in
, vsprejettje skupnih šeg in jezika
se vrši stopnjevanje, po genera
eiacli. Zato so narodi, ki so se pre
je selili, tudi preje pomešali, tako,
tla danes tvorijo tlel Amerikancev.
To so bili Francozje, Nemci. Irci,
Angleži itd. Zato tudi zapazimo,
tin oni tvorijo danes tlel angleške
soc. stranke kot Amerikanci. Ani
p-ik s slovanskimi i romanskimi
mirotli je drugače. Oni so se za
čeli seliti šele v zadnjem četrt sto
letju. torej še nimajo svoje ge
neracije. In prav to je vzrok, ki
jih opravičuje d<> avtonomnih pra
vic v socialističnem gibanju tu
kaj.
Ml sami. ki smo imeli Lstc iz
kušnje. smo bili mnenja, tla bo
to zadevo rešil že prezatlnji kon
gres. a stvar se je zavlekla, brž
čas zato. ker je bilo med tujego
vorečimi organizacijami premalo
zanimanja za odpravo tega nepra
vičnega sistema.
To pot pa je vzela v oskrbo gle
de tega vprašanja, ki se ima raz
pravljati na tem knogresu. finska
organizacija. Ta organizacija, ki
šteje nad 5000 članov, ima na
glavnem stanu stranke svojega
prevajalca "translatorja". kteri
posreduje meti glavnim uradom
in finskimi rganizacijami potom
finskega centralnega odbora v
finskem jeziku. Te koncesije jim
je morala stranka pripo/.nati meti
dobo kongresa potom referendu
ma. ker bi inače finske organiza
cije ne mogle biti v dotiki s stran
ko —r:i«1 i otežkočenja v razume
vanju strankinega tlela. I*a tudi
te koncesije še niso tisto, kur bi
zadovoljilo finske sodrnge v njih
načrtih za vstvarjenje in ojačenje
svoje organizacije. Na poti jim ji
še več stvari, ki ovirajo uspešno
delo; prav tako, kakor drugim. —
tujegovorečim organizacijam.
Vsled tega so finski sodrugi po
tom svojega "translatorja" izde
lali na podlagi prebitih skušenj
resolucijo, ki zahteva, <la se način
clcktoralnega organiziranja od
| pravi, ter <la se tla priložnost vsa
kemu narodu, da se organizira v
j svojih skupinah; dalje, da se zni
ža zpnje pri«pevkt» vsaj za ~>0%
in sicer z ozirom na to, ker si skr
i he /.a svojo propagando.
Da se to mnenje zagovarja na
kongresu od vseh prizadetih oga
nizacij skupno, so poslali finski
sodrugi resolucijo na vse toza
devne organizacije s pozivom na
predkonfereneio. Sad tega poziva
je bil. da se je 1:?. in 14. maja vr
| šila predkonferenca tujegovoreč
>iill organizacij na l*lt E. Wa
shington st. v Chicau : to je na gl.
! stanu soe. stranke.
Dnevni red predkoiifeivnce, na
kteri so bili zastopani Polaki, I-.it
viiici. llebrejci. Finci. .lugoslova
I ni. Cehi in Husi, je bil sledeči:
l.) Organizacija in znižanje inc
! sečnih prispevkov:
J. Ostranitev vseh tehničnih
ovir za razvoj tujegovorečih or
I
' gamzacij;
i Zastopništvo tujegovorečih
j organizacij na strakinih kongre
sih in uacijonalui cksckutivi s
pravoci »lo določb:
1. Znižanji' mesečnih prispev
kov v slučaju, kjer sta mož in že
I na v organizaciji. na polovico;
5.) Da vsaka tujegovoreča or
! ganizaeija spada k skupni — na
cijonalni organizaciji soe. stranko
v Ameriki:
(».) Prosto naseljevanje za vse
narode;
7.) Strožja disciplina v stranki;
H.) Stališče stranke napram
j " Kmplovment" agencijam:
!>.) Naturalizacija.
Kakšno stališče bo zavzel glede
1 teh točk kongres, se danes še ne
ve. V kolikor je nam znano, da
i bodo te točke našle močno zago
| vorništvo na kongresu.
Za nas. jugoslovanske socijali
j ste. ki imamo preti seboj veliko
delo na svojem polju — za orga
nično združitev jugoslovanskega
proletarjata. ki naj l»i bil del: pr
; vič, krajevnega dela in imena —
! in drugič, kot del mednarodnega
soeijalizma — so točke o odpravi
j clektoralncga sistema za organi
ziranje tujegovorečih organizacij
in znižanje mesečnih prispevkov
|— zelo važnega pomena; kajti oil
rešitve teh točk zavisi i naše delo.
Že prvi dan se je pokazalo na
kongresu, da se večina delegatov
j strinja z mnenjem tujegovorečih
organizacij glede odprave doseda
njega sistema organiziranja, dasi
tozadevna resolucija nimajo pra
vo glasa. to je glasovanja, je upa
ti. da s svojimi govori in sugesti
jami pridobe kongres na svojo
stran, zlasti ker tudi dosedanja
eksekutiva ne izraža v tem oziru
nobenih prineipijelnih nasprot
stev.
• •
*
I/ tajniškega poročila, ki ga je
podal sodrug Barnes je razvidno,
da stranka rapidno niste. Pridru
žilo se ji je mnogo dobrih delav
cev. Tudi v financijonelnem oziru
se kaže napredek, vzlie temu. da
i je stranka ob raznih slučajih poti
pirata ekonomsko borbo s finan
cijonelniuii sredstvi. V teli sluča
jih seveda največ potom časopi
sja. To .se je storilo V MeKecs
Koeks. I'hiladelphii in New Vor
ku. V drugih slučajih je stranka
aktivno nastopila tudi v zadevi
političnih beguncev, ktore je pre
ganjalo zvezno državno pravd
ništvo. kakor v slučaju De Lara in
Dudoviča. Poravnalo se je tudi
več ne.sporaziiiilliosti itd itd.
<» oriranizieaji je p ročal sodr.
• I. Work. Priporočal je več pre
iosnov \ konstituciji. ki l»i omogo
j čevale uspešnejo agitacijo za or
l agnizatorieno delo. Povdarjal je
j v svojem poročilu, da je treba več
I storit i za telesni in duševni razvoj
posameznikov. Posegal je bolj v
moralno plat življen-ske realnosti
— potrebe. S«»dr. Work je mne
nja, tla so njegov poročilo tiska v
posebni brošuri, ki naj jo i/da soc.
stranka. Zaključek kongresa pa
ji* bil, <ia se poročilo izroči poseb
nemu odseku v pregled.
Mnogo diskuzije in debate je
provzrnčilo poročilo o "Izseljeva
nju in naseljevanju". Za sestavo
tega poročila je bii namreč na
zadnjem kongresu izvoljen pose
ben odbor, ki je imel nalogo štu
dirati življensko razmerje med tu
živečimi naseljenci z ozirom na
11 jilt poklic, mezdo in življenje.
Ker je pa v št udiranju teh na
seljencev nastalo dvojno mnenje
ali vsaj navidezno dvojno —
sta nastala tudi dva. nasprotujoča
si poročila. Prvo poročilo v večini
se je glasilo za izključitev .lapon
cev, Hindu. Kitaj -ev in Korejcev
drugo, v raanšini, ki ga je po
dal sodr. John Spargo. pa se na
slanja le na omejitev kontraktnih
delavcev in skebov. To poročilo
se strija tudi s stališčem, ki ga
zavzema v tem slučaju mednarod
ni socijalistieni kongres, kterega
je zavzel v Stutgartu.
Eksekutiva ameriško socijali
stične stranko za zavrača kompe
toutnost v določbi mednarodnega
kongresa za določbo stališča tu
kraj Oceana, češ, da Evropa ni
pozorišee naseljevanja; vsled te
ga se pridružuje poročilu večine.
Debato o teli poročilih so trajale
preko dva dni. Eni so l>ili mne
nja. da l»i ta točka lahko izostala
iz dnevnega roda. češ da enake re
st rikeijo glede naseljevanja že
vsebujejo sedanji ameriški zako
ni. Drugi so bili zopet mnenja, da
se hoče steni poročilom iti na
roke (Jompersovi politiki itd. Po
dva in pol dnevni razpravi pa se
je vsprejel Ililquitov nadomestni
predlog ki se po vsebini razlikuje
od obeh prejšnih poročil, in ne
nasprotuje mednarodnemu sta
lišču.
Tako daleč je prišel kongres s
svojim delom do srede opoldan
18. maja. nakar se jo prešlo na po
ročilo ženske agitacije. Tudi to
poročilo je dala mnogo razprave.
Najtežjo točke glede ženskega so
cialističnega gibanja so bile tam,
ker je bilo treba določiti, kakšno
stališče naj zavzame žena v sluča
ju. kadar jo vabljena od meščan
skih žena v boj za žensko enako
pravnost ; to so boji. ki se prav se
daj vrše po eel i Ameriki od strani
občega zavednega ženstva.
Poročilo se bavi zelo obširno s
stališčem, kterega lahko zavza
mejo — prvič ženske sooijalistič
ne organizacije kot take, in —
drugič, kot posamezne članice
vsakem slučaju, kjer služi to gi
banje principu ženske emancipa
cijo v najširšem pomenu besede.
Sodruginja May-Wood Simons,
predsednica odbora o ženskem po
ročilu je v živem in jasnem govo
ru razložila vsebino poročila. Rek
la jo. da ženske soeijalistične or
ganizacije vodijo že kot tako boj
za enakopravnost žena in da
vsled toga nonioro nastati npra
šanjo. 'ali naj »o sooijal isti nje pri
družujejo v tem boju gibanju
meščanskih žena " — "Od dne do
dne" — pravi Mrs. Simons — 'vo
dimo ta boj, no glede kakšne vse
bine je ta boj. Vsled toga jo samo
obsebi unievn i. da vsaka soeijali
Istinja kot individij tudi lahko na
stopi na govorniški oder sufra
I get k."
Po daljših debatah in razpravah
i je kongres t<» stališče in poročilo
odobril in sprejel.
Obširno p ročiln. ki obsega
j agrikulturiia uprašanja in ki ga
j jo poročal sodr. A. M. Simons, se
je preložilo za nadaljno študira
nje. o kterih rezultatih se bo ba
vi 1 bodoči kongres. Nato se je
prešlo na poročilo koiistitucijonal
nega odbora. to j«1 za spremembo
strankinih pravil. Stem poročilom
se kongres danes. 21 maja se peča.