Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 24, 1910, Image 3

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 24, 1910, Image 3',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1910-05-24/ed-1/seq-3.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1910-05-24/ed-1/seq-3.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1910-05-24/ed-1/seq-3/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1910-05-24/ed-1/seq-3/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 24, 1910, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 24 May 1910. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1910-05-24/ed-1/seq-3/>

Newspaper Page Text

y Socializem in vera.
C'esto so očita, tla so socialisti
brezverci. Docela neprav. Ločiti
se mora socializem od soeialnode
I] mokratične stranke. Socialno - de
mokratična stranka je praktična,
politična in ekonomična stranka,
ki ima v politiki cilj, da spravi
delavsko ljudstvo do vlade v drža
vi in ki ga zbira in vodi v ekono
mičnem boju proti zlorabi bogat
stva in tlela, proti kapitalizmu.
P Zato so politične in srokovne or
li ganizncije tudi temelj in glavni
j obseg socialno - demokratične po
\ litične stranke.
u Res pa je. da ima socialno de
f) mokratična stranka višje, idealne
cilje in tla se ti vjeinajo z vsebi
no in cilj socializma. Socializem
je, labko rečemo, velik znanstveni
| sistem. Sprva je bil socializem le
H nauk. da so vsi človeški pojavi —
i pojavi človeške družbe in strein
A IJenje tu družbo prenoviti in o
kropčati \ j>rid velike mase člo
j veštva proti izkoriščanju bogast
va in izobrazbe malega števila
1 ljudi. Socializem že svoji bese
} di povf. tla je nastal i/ tlružabnih
j bojev človeštva in je moral na
| stopiti vidno v človeški zgodovi
!• ni takrat, ko je postala vidna de
li litev človeštva na dva glavna slo
; ja: gospodujočega in služečegn.
|i Zaradi tegs je socializem v praksi
|ustvaril razredni boj.
Socializem temelji na razvoj
nem principu. Socializem je ugo
tovil. kako in zakaj se je razvija
la človeška dn.žba, iti kaže na tej
■^KMllaui. kako in v kateri smeri.
J o Vat erimi cilji se morajo razvi
jati naprej. (Jonilna sila socializ
ma je ravno pogled v bodočnost.
To je ona velika idealna sila. ki
jemlje tudi naše bnljinbolj vse res
inteligentne moči. tudi iz razreda
kapitalistov.
T rvcr sioni socializem na princi
pu razvoja, razširi človek v želji
po spoznavanju smeri in ciljev
človeške družbe, nehote svoj po
gled na obdajajočo pa 'prirodo.
Vsled istega principa se tako dru
ži socializem z. drugimi znanstve
nimi sistemi, kateri so: naturali
zem. subjekt ivizeni, ekstetizem.
Tako predstavlja danes združeni
socializem, naturalizem in eksteti
zem novo svetovno naziranje ter
B vsled tega načelnega, glavnega in
lahko rečemo, edinega pravega
nasprotnika starega svetovnega
naziranja, ki se izraža danes v
krščanstvu, vcepljenem na staro
grško kulturo in rimsko civiliza
cijo.
No. te znanstvene teorije ne
spadajo v delokrog socialno-demo
kratične stranke, ki je. kakor re
t'iu>. zgolj stranka s praktičnimi
cilji. Tako ostaja socializem tori
šče znanstvenikov, socialistov
teoretikov. ki pripravljajo novo
svetovno naziranje. ki mora seve
da v bodočnosti in potem svobod
ne šole postati last širokih mas,
ako te hočejo izkoristiti pridobit
ne politike in ekonomije v svojo
moralno in umstveno povzdigo.
Oglejmo si sedaj od druge stra
ni. kaj pravzaprav pomeni vera
kot religija na sebi. Preden je
človek spoznal približno ohdaja
jočo ga prirodo in človeško druž
bo, je spoznaval sebe. In vsak člo
vek ki je. spoznavaje svojo no
tranjost. lahko ločil tri glavne la
tnosti ali sile v sebi; čuvstvo. ra
um in volja. Vi vsi. ki me poslu
ate. prav dobro ločite, da čutite,
jnbite, sovražite, da hočete nekaj
toriti, in da razločite, da mislite,
trok. ki količkaj telesno doraste.
skoro zave teh trojnih moči v
»•bi. Vere pa. ako ločimo prav
oveške notranje sile. ne zasledi
0 kot nekaj takega edinstvenc
zdrnžba čuvstveuega našega
|otranjega življenja in našega
>oznavanja.
Razumemo ta pojem vere. če se
Jzremo v kterikoli obliki se je ve
fi javila med človeštvom. Ako se
mo nazaj v prazgodovino člove
fi. in kn ga najdemo v prvih po
tkih, ko sn vladale na zemlji
julkanske sile in sile vesoljnih
litopov, takrat je l>i! človeški ra
il m še ne razvit. Vladala so v <lo
štvu čuvstva in afekti pod prož
im vtiskom vulkanskih erupcij
uničujočega vodovja. Strah in
oza sta morala biti najmočnejši
ivstvi v človeku in tudi vidimo,
1 se prva vera pri divjih naro
h izraža iz tega čuvstva. Divji
ovek predvsem obožuje, kar je
oznega. neznanskega ali nera
mljenega, ali je že blisk na ne
bu, ali čudovita zver, ali strupena
kača.
Prva oblika vere je tak fetisi
zem, to je oboževanje neke podo
be, ki predstavlja ravno nekaj ne
razumljenega, neznanskega, groz
nega. ali tudi naposled groteskne
ga. Se danes zasledujemo fetiši
zeni pri zaostalih divjih narodih.
V boju s prirodo se razvijajo
človeški čuti, človeški razum. Ka
kor hitro človek spoznava prikaz
ni v prirodi. se jih več ne boji,
groza mine, in ž njo se zožuje pre
I moč efekta, premoč čuvstva nad
razumom. Tako lahko rečemo že
|sedaj: prvi sovražnik vere je ra
zum. Vidimo, da je torej najnižji
duševni temelj vere, čuvstvtf za
visnosti od premogovne prirode,
ki se v teku razvoja eloveškega
uma premeni v čuvstvo zavisno
sti, ponižnosti in pokorščine do
neznanskega, velikega, vsegamo
gočnega bitja. Z napredkom člo
veške omike stopijo prirodne sile
j v ozadje, in storila se je predsta
j viteljiea človeške družbe, država.
J l'od nje okriljem se razvije dru
| žinska ljubezen, rodovna ljubezen,
1 ljubezen do rodnih tal. tovarištvo
i v boju. zvestoba in različne last
I nosti ua človeku, ki se čislajo in
, upoštevajo povsod, kjer prihaja
I človeški r<>d do omike, ter tvorijo
temelj sožitju človeka.
V judaizmu vidimo temeljni
i motiv vere: zavisnost od enega
vsemogočega, strahujočega. groz
nega bitja; v krščanstvu se dviga
izmed človeških lastnosti kot pr
va in najvišja: ljubezen do bliž
njega. čuvstvo. ki se je moralo
razviti vsled spolne, materine in
otročje ljubezni, poleg čuvstva
grozote in zavisnosti v človeku, z
vso svojo silo. — Ljubezen tvori
tako drugi sestavni element vere.
I Človek v boju s prirodo pove
čuje svoje moči. blaži svoja čuvst
va. razširja svoj razum, in vlada
joče postaja hrepenenje in strem
ljenje po višjem, po boljšem: čuv
stvo sreče, iskanje sreče. Kakor
je nastalo pri človeku čuvstvo za
i vLsnosti iz razmerja z vsemogočno
prirodo. kakor je čuvstvo ljubezni
• nastalo iz dotike med ljudmi, tako
I je nastalo čuvstvo sreče iz strem
ljenja po višjem in boljšem, je iz
raz egoizma, ljubezni do samega
sebe. In to je tretji sestavni del
vere.
\ iilimo torej. da sloni vera na
treh velikih gonilnih čuvstvih: na
euvstvu zavisnosti človeka od pre
mogočnega. bitja izven njega, čuv
stvu ljubezni v vezi človeka s «"lo
j vekom in euvstvn sreče, hrepenen
ja po povišanju samega sebe. Kjer
j ta čuvstva prevladujejo, tam pre
. vladujejo tudi vera nad človekom
in vera je bila v teli treh sestav
| nih glavnih delih gonilna moč
človeka k omiki. Tudi danes tvo
I riju največji del čuvstev v člove
ku imenovana tri glavna čuvstva,
/ato človeka še danes vlada naj
bolj vera.
S stopnjevanjem človeškega ra
zuma peša in jenjava čuvstvo za
visnosti od prirode. zavisnosti od
vsegamogočnega bitja, zato tvo
rita vsebino vere pri modernem
človeku ostali dve čuvstvi. to je
čuvstvo ljubezni do bližnjega in
čuvstvo sreče. Lahko bi rekli, da
se ločita v stopnjevanju teli čuv
stev staro krščansko svetovno na
ziranje in moderno svetovno na
ziranje. ki se izraža tudi v soeiali
I /11111. Tam pred vsem čuvst vo za
visnosti. tu čuvstvo bratske lju
bezni in enakosti ter hrepenenje
po sreči posameznika v človeški
družbi.
Kakor vidite, lp'iko imenujemo
socializem vero. blažjo in višjo od
krščanstva. In zopet lahko poreče
111 o: razum je glavni in temeljni
sovražnik krive vere, bab je vere
in poganstva. Zato pa je tudi
glavni sovražnik klerikalizma. to
I je organizatorjev slepe vere. slepe
j pokorščine. Ločiti pa je pojav kle
j rikalizma kot i!ruž:thni pojav stro
gi od onega vere. kajti vera je
i dana in vera ima vsak človek mi
je sestav njegove notranjosti, kle
rikalizeni pa je pojav kakor fev
dalizem in drutri je Inaki družab
ni pojavi v teku človeške zgodo
vine. Klerikalizem ne pomeni nič
driizega. kakor zlorabljanje ver
skega čuta po organiziranem slo
i ju malega števila ljudi v svrhe.
da izkoriščajo verno ljudstvo sebi
, v priil in v varstvo svojega go
spodarstva.
Ločiti pa moramo tudi konfesi
jo ali veroizpovedanje od vere ali
religije in klerikalizma. Ako je
Slovenci v Sygan in okolici pozor!
Slovenski soc. klul» št. 19 v Sygan, Pa., bo priredil dnv
.'U). maja veliko veselieo. Veselica se bo vršila v dvorani
L. Kaučiča. Začetek veselice od dveh popoldne.
Slovenci v Sygan in okolici! Vsi na veselico do zadnjega
moža. Pripeljite s seboj žene in deco. Zabave in razvedrila ^
bo v izobilju. Veselični odbor bo storil vse, kar je v njegovih
i .skromnih močeh, da bo veselica vspela in nudila vsakomur
vžitek in zabavo. ODBOK.
socialno - demokratična stranka
ona armada, ki so z vso silo bori
proti klerikalizmu kot nezdrave
mu gnjilemu soeialnemu pojavu,
se ne more reči. tla se socialno -
demokratična stranka bori proti
konfesiji. V bistvu je socialno
dcmokratičim stranka interkonfe
siouelna. to je. da priznava vse
konfesije k<»t obstoječe in enako
pravne. S konfesijo združen je
pojem cerkve, to je organizacije
ljudi, ki .so združeni kot ena celo
ta na podlagi ene konfesije.
(Konec prih.)
Svoboda...
Mogoče vam je znana jedna ba
sen o gospodarju in njegovem
psu:
Neki gospodar je imel psa. Hra
nil ga je, tolkel in sploh delal je
ž njim kar se mn je poljubilo, a
pes je kljub temu zvesto čuval go
spodarjevo hišo pre»l tatovi in ži
vino pred zvermi.
Nekega dne je pa prišlo do te
£a. da gospodar ni več potrebo
val psa. zato mu reče:
Pojdi kamor češ. svoboden
si.
— Kam?
— Svoboden si.
— Kaj nam počnem ?
— Svoboden si.
— A kaj naj žreni?
— Svoboden si.
Poginil bom lakote.
— Svoboden si.
In pes je odšel v svobodo. Že
lodec se mu je stisnil, po črevih
je zakrulil glad in v očeh se mu
je pojavi neki čudni, brezizrazni
svit.
V par dneh je bil pes. "svobod
ni" pes. strah cele okolice. Rep
je stiskal med nogama, a i/ gob
ca se mu je cedila pena — stekel
j<*.
In tisti, ki ga je ustrelil, do
bil je lepo najjrado.
• •
»
Tako je bilo enkrat i med ljud
mi. Rili so kmetje, robstvo in tla
ka. Gospodar je lahko prodal svo
je kmete kakor govejo živino ali
drugo lastnino.
S francosko revolucijo je pa
nastal vihar. Francoske strahote
so pretresle gospodarje, in re~kl?
so siromakom:
— Pojdite, svobodni ste.
Siromaki so bili sprva zadovolj
ni: plesali so kolo veselja in sre
če okrog debla svobode. Toda
prehitro jih jo zadela usoda psa.
Prej so bili sužnji, a potem svo
bodni. Siromašni sy pa bili slej
kakor prej.
In "svobodni'* ljudje so bili sa
nin kost in koža: žolodee se jim
je stisnil, po erevih je krulil glad
in v očeh se jim je pojavljal ne
ki čudni, blazni svit.
Nekaj časa bilo je ljudstvo
strah in trepet bopatašem.
Rilo je svobodno ljudstvo, to
da lačno — in vsled lakote j<* po
besnelo.
Poslali so nanj oboroženo ar
mado. I ti tisti, kteri je pobil in
postreljal največ "svobodnih"
državljanov, dobil je največjo na
prado.
• •
*
Tedaj so pa ostali "svobodni*'
pričeli misliti, in uverili so se.
da njihovo vprašanje ni samo
vprašanje svobode ali sužnosti.
Prišli so do prepričanja, da
svoboda brez kruha je ravnotako
sužnost. Zjedinili so se v tem.
ila n.iih današnja svoboda je —
svoboda stradanja.
Tn dvignili so se proti taki svo
bodi. Postali so socialisti, da zru
šijo zverinsko kapitalistično svc
bodo — stradanja.
Dvipnili so se. da izvojnjejo
pravo, ljudsko, človeško in socia
listično svobodo, ktera prinese
vsakemu človeku vsepa dovolj po
njegovi zaslupi
Dvipnili so se. da porušijo da
našnjo volčjo, kapitalistično in
da ustvarijo ljudsko, humanitar
no. socialistično svobodo: — kru
ha. ljubezni in zadovoljnosti.
Vstali so. za njimi vstajajo drn
pi in dmpi in vstajali bodo bnlj
inbolj. dokler ne pride za vse:
jednaka svoboda kruha, jednaka
svoboda izobrazbe, jednaka svo
boda. postati popolnim in svobod
nim — človekom!
Kaj j«- najbolj razširjeno na
sve ?
Neumnost in poljufija.
POZOR!
Sodnig Frank Petrič potuje za
Proletarca po državi Michigan.
Opravičen je do vseh poslov, ki
spadajo v področje Proletarca,
kot pobiranje naročnine, prodajo
knjig in pogaganje za oglase. Pri.
poročamo ga sodrugom, da ga
podpirajo pri težavnem poslu.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja v A\A/MQALE Srajce
izbira lothinG HOUSE vseh vrst
klobukov. SW.Corrter26-&Ceniral ParkAw. in cetl.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
Obleke po mere naša posebnost.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
vri Hlue Inland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
I* >•%•»*< po'Stvo, premog, drva in drujfo. "jflasite se pri tiietn.
Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Ce rabite express
kočijo, seno za živino in sploh
reči, ki spadajo v stajno stroko
se oqlasite pri
W. J. BRENNAN,
1132 1st St. La Salle, III.
TELEPHONED 380 K.
Slovencem in Hrvatom pripore
čam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK.
1837 So. Centre ave., Chicago, 111
'WWWWWW'WW'WWWW
Importiran starokrajski
tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im
portirane cigare in cigarete. Vs<
pristno in po zmernih cenah,
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago. Ill
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj'' Saj vek kje, tam
kjer je največ zabave. AH *e ne ve*
da j« največ zabave v GOSTILNI.
John Ko&iček,
1807 So. Centre Ave. Chicago, 111
Sodrugi! Priporočaj
te hrvatskim delavcem
"Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 w. 18th St. Chicago, III
I ma veijo zalogo ar, t on tie, prwte
nov in (irufih »Irngot'n. Izvriuje tudl
tmUvrttct popravil* t tej stroki p*
redo nizki c«ni.
ObiMit« (f*l
Drultvene regalie, kape, prekoramnlc«,
bandera Itd.
1 r.a slovenska »IriiAtva najbolje preskrbi
Emil Bachtnan
1 1710 So. Centre nvc., Chicago, 111.
Slovene i* m in H rva * o nn!
numanjuno, da iialelujwnv) runo vrwtne
„ t-_ 1 „ 1, „ j*) najnovejšem kroju. Unijsko delu; trp«ino in iitno
' V zaJogi iinanio tudi rar-ne druge potirbMtno. k »j*.
daji v delokrog oprave — oblek.
Pridite in oglejt* «i naiu irloibo
Z vnem apoitovan jetn
DOBREGA FOTOGRAFA
Povsod cenijo. Zalo pojdite k
kteri izvrstno fotografuje.
Najboljše delo. Cene zmerne.
14381440 BLUE ISLAND AVF.., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 287. tJSTANOVLJBNO 1883.
ra
ti.
Izdelujemo
Prodajemo m.
Imamn zalogo modernih klo
llllalllU bukov v najrnznovrstnih bojah.
V 7a1nni >mamo ti'di veliko zalogo srajc, k
f liUluyi vat. jnnk, spodnjih hlač, opank.it.
Za mnogobrojna naročila se pri poroča TIIT1T Jilt \ H/Ifl/
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI Ifl/ilflLh,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele £"S|KANJF'
Ozdravim vsacega, kdo» trpi na Varieoepli, Htrieturi. Dalje
ozdravim nalezljivo zastru^'enje, živčne nezmožnosti, vod<
nion in bolezni tičožih se inožkih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike s v o t
zdravnikom ne da hi bili ozdravljeni in moj namen je,
kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravnikom
brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s k ten m
zdravim vspeino.
Za nevspoftno zdravljenje ni treba plačati—le za vspeftno
Ozdravim pozitivno želodečne liolezni, pljučna, na jetrih
in leovican ne Kie<,e ki*ko stara je bolezen.
Tajne možko bolezni zdravim hitro, ra »talno in tajno. Živjene onemoglosti,
il.-il)i«tt, ranita kreposti, napor, zastruplenjr in zguba voile. Fljuča, n.oluho
Bronchitis. sri;ne bolezni in pljučne zdravim 7. mojo najnovejšo metodo.
. . . .renske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljen'«
in v«<> <1 rhj»»» ko^ne bolezni kakor prif^e, ttire, garjr, otekline.— Močni tok >■
druge bolezni PreiSče in svetuje zastonj.
DR. ZIN8. 41 SO CLARK ST., CHICAGO (Med. Randolph in I.ak.- HO
Uradu je: od S ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ore zjut. do 4 ure po|
ALOIS VANA
— izdclovatel j —
sodovice, mineralne vode in raz
nih neopojnfh pijač.
1837 So. Fisk St. Tel. Canal 1405
Jako važno vprašanje?
"Ali Rem *.e poslal zaostalo na
ročnino na "Proletarca"!
Ša ne! —

Proletarec. [volume], May 24, 1910, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 24, 1910, Image 3 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 24, 1910, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??