Proletarec. [volume], May 24, 1910, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Kako sem bil pet minut vla
dar bliska in groma?
"Kdor ne ho<li v neznane kraje,
ta gotovo ne — to je star
pregovor, ki ima v sebi toliko mo
drost i. kol Salomonove copate.
Na svojih poteh po svetu, pre
šel sem gore, reke, mlake iti mo
čvirja in prišel sem enega lepe
ga večera k visokemu zidu, tiiko
visokemu, <In nisem niti spoznati
mogel, ali so na vrhu posipane če
pine, razbito steklo ali žeblji, ka
kor je to navada na takih zidovih.
Gledal sem ta zid. K<> sem pa gle
dal. zazdelo se je mojemu nosu.
da so onstran zidu neke posebne
vonjave kakor po pečenih piščan
eih. polurnih krofih in po črnem,
penečem se vinu.
O. kako srečni so ljudje tam
onostran zidu. sem si mislil ko
puščajo, da take vonjave preko zi
du uhajajo.
Ah, kaj; ne. tam niso ljudje;
ljudje delajo vino i/ lesa in ostan
kov grozdja, eiiker pa i/, premo
ga. zažigajo pa eelo saje. Ljudje
so dandanes praktični. — Kitajski
zi«l to tudi ne more hiti — si mi
slim — kajti Kitajsko vendar ni
v teh krajih, saj moji igcografiško
znanje bi bilo proti temu l'a. če
bi bil to kitajski zid. bi brez dvom
be bilo na njem kaj stavkov iz
Konfucij;:, stal bi pa ob zidu sro
tovo zopet kak katoliški misijo
nar. Ui hi ma/al Konfueijevo re
snico . . .
Tako sem premišljeval in se po
časi premikal ob zidu. Končno pa
sem dospel k velikim vratam. tr
dim in širokim; najbrze so ta vra
ta edini izhod iz našega sveta.
Spomnil sem se: Trkajte in od
prlo se vam bode!" — hvala bo
£ii. da je bil človek katoliško vz
gojen. In res. ko sem vdaril po
vratih, so se odprle in pred menoj
je stal bradati dedek itnajoč kra
sno hliščohtio aureolo na plešasti
glavi.
Nisem čakal vprašanja, ampak
sem p<» vandrovsko prosil preno
čišče. Ali Peter — bil je to tzv. I
sveti 1'eter. nebeški vratar — je
odkimal z slavo, ne, ni res. s ka
zalcem je odkimal in dejal:
"Ne. ne. ne; le pobožne duše
sinejo v nebo, ti pa si /nani brez
veree! Ali si .nolil vsako jutro?"
"Zjutraj sem moral zgodaj vsta
jati in nisem imel časa zato!"
"Pa opoldne pred kosilom?"
"Cesto nisem imel kosila, pa ni
sem vedel, zakaj Iti molil."
"In zvečer?"
"Utrujen »m! dnevne robote, j
sem zaspal, pred 110 sem se na kaj
takega /mislil."
"Glej. glej; če bi ti bil le eno
malo molitev k Peruriu zmolil, mo
gel bi te pustiti v nebo — tako pa
. . . ." In hotel je že vrata za
preti.
"O, Peter, Peter, dragi Peter,
saj bom zmolil eno, poslušaj jo:
K110 milost meni daj.
O ti bog. če si kakšen kod
Stori da bom pet minut
liliskal na človeški rod."
Peter se je pokrempljal za ušesi
in dejal:
"Čudno, čudno — pa. naj bode,
predstavil te bom."
In tako smo šli k Perunovi rezi
denei. Ni trajalo dolgo, in Peter
m i je zunaj čakajočemu prišel na
znanit. <la se mi moja želja vsled
najvišje Perunove volje izpolni.
Komaj smo prišli k nebeški smod
nišniei, je že pritekel sam Perun
za nami (zakasnil se je z obuvan
jeni copat )in odprl je lastnoročno
malo barako, kjer je bila inašina
za groin in blisk.
"Pazi. da mi ta verkcajg ne po
lomiš, čez pet minut zopet dobro
zapri in daj ključ Petru" — je
dejal z milini sladkim glasom. Ni
pa tako grozno izgledal, kot sem
ga videl naslikanega v zgodbah
svetega pisma.
Mašina je bila dosti kombinira
na. Spredaj podolžena v dolg ror.
kateri sva s Petrom napolnila z
raztolčeno kalafonijo in še vtakni
la v njo eno veliko kroglo, kakor
šnili je eela kopa ležala zraven
liiašine. Pred rorom je bila velika
luč. za njo pa kovaški meh, na
kateri je bilo treba le majhno sto
piti in že so imeli zemljani par
'bliskov in gromov.
Med tem pa je bila ura. — "E
ua minuta je proč." rekel je Pe
ter. "Pomeri no skozi tale r<-špet
lin . . ."
In res. na rorn je bil pritrjen
rešpetlin. čisto podoben tistim, ki
sem jim imel na zemlji v rokah.
Zavrtim z vijakom in gledr.m. Na
I enkrat zagledam pred seboj veli
ko mesto na petih gričih, same
] krasne cerkve v gotiskem in ro
1 »lanskem slogu. jx» ulicah nosijo
zagorele device v kosili sadje in
cvetke. In gb-j — sedaj nesejo ne
koga i/ prekrasne palače v zlatih
nosilih v škrlatov ili plaščih — lju
dje padajo na kolena in 011 — 011
jim ilaje poljubljati svojo copato.
"ITrr — že vzdigam nogo, da
pritisnem meh. v tem pa bije ura:
"bim" . .
In Peter se oglasi: "Dve minu
ti."
V zmedenosti sem zavrtel vijak
111 izginilo je prejšnje mesto. Zo
pet gledani, in zopet \iilim mesto,
sko/.i to mesto pa teče voda, veli
ka reka; v enem kotu tega mesta
je stal lep grad. po eegar dvorišču
so se sprehajali vrabci s šporna
111 i in bajoneti. II111. gotovo je to
sedež kakšnega potentata. Malo
naprej pa je stalo veliko poslopje,
notri sem videl blLščečo dvorano,
v kateri je po klopeh sedelo 111110
1 tro ljudi j razne govorice in razne
barve. Dremali so. Spredaj pa so
stali neki gospodje z dolgimi kita
mi v zlatih, lokajskih livrejah.
Eden z največjo kito pa here:
1 "400 milijonov za nove kanoiie,
povišanje eolnino za moko. davek
1 na pivo in žganje povišati za 20%
tistim pa, ki so vsled povod nje
in sla slabe letine izgubili vsi-, naj
se pa da skupaj S!) kron !)!• in pol
1 vinarja . . ." Nekteri kimajo,
drugi grče. tretji smree. Mislim si.
čakajte, popiham vam v kašo. No
go sem imel že na mehu v tem
J "bim". In Peter se oglasi: tri mi
nute.
A. kaj. saj imam še dve minuti.
Pogledam pa domov. Zavrtim in
vrtim, kar najdem mestece sredi
gora. Same male hišice. 1/. teh h i -
šie pa hodijo ljudje slabega lica.
šibki, raztrgani, mozolnatih dla
nij. Sr»-di hišic in kolihie pa stoji
mogočen grad. V njem pa sedi
trebušen gospod ter šteje mesečno
mezdo. l'o grošu, po dveh. nekte
remu tudi nič. Glej. mislim si. de
narska je. počakam, da bo več 1 j 11 -
dij. potem pa spustim, da ho joj.
j " Him ". 1'ra je bila.
"Koliko jih je že. Peter?" vpra
šam Petra. "Štiri".
Komaj sem se iz straha malo
vzdramil. že sem zavrtel. Ila. kaj i
vidim. Res. razkošna slika. Temna
notrajnost male cerkvice, zadaj
spovedniea in v nji debel menih.
Pri spovednici kleči mlada dekli- 1
ca in s povešenimi očmi moli 'kon
fiteor". pri čemur jo menih skozi
mrežico ščiplje v liciee.
— glej. saj je to moja mila
Franeika. Na. lepo se obnašaš, ko
maj sem pete odnesel: čakaj, ti že |
pokažem . . .
"Bim!" . . . Bila je |>eta in za
dnja minuta.
Peter je ugasnil luč in rešpetlin
j mi pred nosom zaprl ter ga dejal
' v malo škatljo. Mene pa j«* vzel
pod pazduho, in letel sem letel o
koli zvezdiček. skozi temne obla
ke, preko zračnih poljan . . Na
! enkrat sem se znašel na zemlji. Ne
smejte se mi ljubi otročiči. Vedi
te in zapomnite si: težko je člove
ku vladati nad irromi in bliski,
kajti resnično ne ve. kam bi li
preje zagrmel in kopa preje /. bli
skom pobil.
Pravljica o ustvarjenju sveta.
Davno je temu. Naši bogovi so
; imeli dolg čas. Tod povsod, kjer
stoji danes svet. je liila tedaj kal
na voda in strašna tema.
Tako vendar ne ho. je dejal
(fospod. in poinignil jo / močno
svojo roko. in glej, nebesa so na
enkrat oživele, angel jaki kori so
se inii priklanjali, mirna sodba se
je razlegala in peli so hosanab.
Ali petje je bilo vedno jednako,
i vedno na eiust in slavo božjo —
t»g: se pa tudi sčasoma človek
naveliča — aii je kaj čudnega po
tem. da jih že dospod ni vre po
slušal in je rajši nad vodami raz
mišlja val. prav to I. kjer stoji se
daj naš svet. Mislil ji : "Ti an
gel jn i so tako eednostni. tako po
božni. tako dovršeni — prav nit*
dela nimam ž njimi." In pomislil
je dalje: " Knega takega tovariša
l»i si želel, s katerim bi se nekoli
1 ko posvetoval nekoliko jezil in pa
tudi nekoliko zabaval ali au
geljem bi ne s»nel l»iti piMloben.
I kajti le-ti so predobri, vedno pri
! kiinavajo in kar delam, vse brez
' ugovorov odobravajo. Nič odpora,
j nie — niti kritizirajo ne.
In glej. komaj je to mislil, že se
| jo zaslišal tflas: "Tukaj s»'iu in
I sicer tak**»n. kaJvoršnega si bi že
l|el!" Gospod mu je milostljivo
! pokiinal in tovariš je hil vzprejet.
i Kakšen je ta družabnik pravza
1 prav hil, ne inorem prav dobro
j povedati, kajti takrat še ni hilo
fotografov, ne njihovih priprav.'
Ida hi se ga moglo fotografirati,'
; ali nekaj vem: imel je oster jezik j
kot meč in kar je niuslil. to je re-j
kel. In šla sta z Gospodom v ne
besa. tovariš je prelezel in prevo
i hal vsak kotiček, slišal vsak in
' vse koncerte ter plaval z Gospo
! dom nad vsemi vodami. Dolgo ča
sa je še hil miren. Ko .sta pa po
stajala utrujena, prenehala sta na
potovanju in rekel je tovariš h
(iospodii: Gospod, zakaj puščaš
ta prostor tako prazen. Zakaj je
1041 povsod toliko vode. l'o mojem
mnenju hi se dalo vse to drugače
narediti in vse prav imenitno iz
rahiti. l*o«l to vodo je brez dvoni
he trdna zemlja. Vodo ra/.deli v
morje, jezera, reke in potoke, o
hlaki naj dajo dež. preje naj se
pa /emlja osuši. da se ho mogla
ohsejati. iti nebeški svod naj tl.ija
svetlobo." In tiospod je vzdignil
roko k povelju, in votle so se sti
skale skupaj, nastalo je morje, je
zera. reke in potoki, zemlja se je
sušila in zelenela, na nebeškem
svodu se je pojavilo solmv. po
j šiljajoe svoje žarke na zemljo; v
daljavi pa je bledel mesec; zrak
pa je trepetal vsled razkošnega
vetreea. ki je plaval po nj<-m in
že je bilo eliti petje krasnih ptič
kov.
Zemlja j«' /ardela mul svojo
krasoto, potočki so veselo curlja
li .. . "V* resnici to ni slabo."
hvalil je tovariš, in Gospod je li
st varjal dalje: "V vodovju naj
se tudi razvije življenje, naj žive
večji tvori, pa tudi manjši, eden
naj živi drugega, mali velikega."
Vso naravo je Gospod oživel, dal
ji je golazen, zverine in ptice, po
•sejal je tudi s cvetkami in dreve
si. Tovariš hvali zopet Iloira. kar
Gospoda zelo veseli ill ust valja le
dalje. Ne vem. kako je že šlo vse
po vrsti, ali mislim, da je vse v
svetem pismu zapisano.
Na zemlji jo nastalo gibanje,
in Gospod vedno 11a zemlji, se ma
lo briga za nebesa in tudi tovariša
bolj pušča v nemar. Ali ta »e pri
irlasi vedno sam, vedno svetuje,
četudi ga nrkdo nič ne vpraša —
povsod si česa želi. tiospod. poln
dela. je včasih zelo prav ra.! da
imi. poleg sebe misleči ga tovariša,
četudi s< 11111 zdi včasih preveč
predrzen. Končno pa je !>i! ven
dar svet ustvarjen 111 krona nje
gova. človek, ie bil tudi že tu!
V blagem čutu izvršenega dela
počiva Hog, tovariš pa ined tem
s kritičnim pogledom motri delo
< Jospoilovo.
V t«*ii» (-a.su pa. ko j«- imel <Io-'
k po« I poln«* roke «l«'la. s«« s«- pn j
spiiiitali jjori v nebesih angelji, in
/lasti eden izmed n jih. katerega |
je »i os pod najbolj odlikoval, i/-!
kazal mu j«' največjo nehvaležnost
"Jaz te-le vse. ki v«'eno le ki
majo in ti hvalo prepevajo, ni
mam rail, takšni so hinavci in ka
žejo roge, kadar se je tega naj
manj nailejati." zamrmral je to
variš in svetoval <>ospi>du: "Ne
kaj em-rgičncga naredi ž njimi,
to jim l»o opomin, sicer ti kakšno
zagodejo, da jo boš p«»mnil." Go
spo«! se je posmehljivo nasmejal.
In vendar se je to zgodilo ta
ko. kakor je prerokoval tovariš.
Oni uporni an gel j je zapeljal člo
veka k neumnosti, in (Sospod raz
je/en na«l ravnanjem angeljna, j«*
kaznoval ljudstvo. Poslal je nanj
lakoto in žejo, duševne in telesne
muke. Itolezen in greh. Tovariš
pa, videč vse to. se je obrnil od
<lospotla proč in tnu dejal: "Trd
si. ostro kaznuješ, in ne «lopade
mi to od Tebe. grem rajši doli
med ljudi." "1'ojdi. kamor češ
in ne pridi mi tako kmalu pred
oči!" zavrnil ga je nejevoljno
(iospod. Ali po dolui dobi zažebd
je (Jospotl svojega tovariši in po
klical ga k sebi. Tovariš je prišel.
"Kako se ti goili. mz.idnvolj
než? Ali je tam <loli boljše kot pa
tukaj pri meni?" vpraša ga (!o
• spod.
"O Hog. žal mi je. «la sem ti
I svetoval ustvariti gvet: beda je.
beda. šk«>«la govoriti. Lji?«'stvo ni
dosti vredno. Malo časti ti «bda.
1'otubnjena tolpa je to. Kogatejši
izmed njih so leni. grehu vdani,
razkošni, ošabni, okrutni, ali ven
dar imajo že prostor v nebesih
plačan. Reveži pa živ«'* žalostno.
kar sriv me boli. ko vidim, kako
jim .je težko biti čednostnim. Ka
kor hitro pa takšen revež čednost
zapusti, ga zapro; bogatega lum
pa pa še časte. Kur tatu doli na.
/ivajo: bog. to ima v vsaki vasi
drugo podobo.
"Dosti, dosti, ne tarnaj, saj tu
di sam nisem s svojim delom za
dovoljen," odgovoril mu je Go
spod. "Vse te slabe stvari mi je
naredil hudič, in mi je vse moje
delo pokvaril. Sedaj sem pc že
vse popravil, poslal sem na svet
svojega sina. ki je s svojo smrtjo
ljudstvo osvobodil od hudiča in s
tem svet odrešil."
/.animiral je tovariš.
" Prosim Te, (iospod. zakaj osvo
botiti to iiicvrcdii'i tolpo s svo
jim sinom? Ti si Vse ga mogočni,
kaj moreš premagati hudiča še-le
s smrtjo svojega Sina. ali si ne
moreš drugače pomagati? ('niči
to pleme tam doli in ustvari dru
go. Obdaruj pa novo porojeno
ljudstvo /. redko lastnostjo: N'nj
toliko ne laže. naj ne trga svoje
mu bl ji/n.jiku vsake drobtinice iz
ust. naj s<- rdi sramote ako se mu
daja poljubljati pantoi'el. pa če
j«' tudi na njeni prišit zlat križ:
stori, da ne bo to ljudstvo stra
hopetno. daj mu več ljudske sa
rostalnosti. tolerantnosti in zini
sla za pravičnost."
Ali Hog ni poslušal svojega
svetovalen. "Mogoče se to selile
človeško le poboljša." dejal mu
je v svoji dobrotljivosti. ali do
danes čaka na to — zaman.
Socialistična.
Oj socialist i \ vrste smelo!
tile j prapor naš. euj bobna glas.
(»svobod it i naše delo.
prostost zbuditi je že čas.
Naj znanja moč in solnea sjaj.
svobode žar in zemlje raj
lastnina vseh ljudi postane;
to smoter čete je izbrane.
To dela je presveti boj.
hajd vsi naprej! Prostost je voj.
Vi milijoni brez števila
v roveh. gozdeh. mestih, vaseh,
ki tlači vas sovražna sila.
ki ste mogotcem le v posmeh.
Se robstvo. beda vas mori.
a čujte glas rešitve vsi:
da ljudstvo jit .svobodno vstane,
to smoter čete je izbrane.
To dela j<' presveti boj.
hajd \ si naprej! Prostost ji voj.
Mi s puško. / mečem ne hitimo
Kakor barbari nekdaj v boj.
/ močjo resnice se borimo,
a duha luč nam vodi roj.
Da sreča se na vse ozre.
da vlada mir. da up cvete,
tla delu nova slava plane,
to smoter čete je izbrane.
To dela je presveti boj.
hajd vsi naprej! Prostost j<* voj.
VSAK SOCIALIST
Vsak socialist bi mogel nositi
znamenje, kedar pohaja na pic
nike na prostem. Znamenje iz svi
lo in z vprašanjem: Kaj je prav?
(What i* right
Naročajte takoj. Pričeli Immo z
dolom ko dobimo naročila. Pri
poročajte to znamenje vsem so
drngom in sodruginjam. Cona je
nizka, le 35 ct. komad.
Pošljite naročila takoj!
J. E. L.
829 — 12 St.
Denver Colorado.
Pri naročilu omenite ta list.
Sodrugi! Pripravljajte se za pr
vi jugoslovanski socialistični
kongres v Ameriki. Naš prvi zbor
je prvi korak k velikemu delu, ki
mora vspeti. Sodnici, pripravljaj
te in pripravite se dobro!
Barva kože.
Naravna barva kože je rdeč.
kasta in gladka. < '«• pa začne koža
bledeti in postajati hrapava, te
daj jo že nedostatek v krvi. .Sla
ba kri pa je posledica slabili pre
bavil. V ta kili slučajih pomaga
vselej Trinerjevo grenko vino,
ktero spravi v red vse telo. Pred
vsem spravi v red želodec, ktere
ga delovanje provzroči potem, da
dobi telo dovolj krvi. Predi nam
reč vsa prebavila in spravi v red
vse nerodnosti. Pijte ir.i redilo in
videli bodete. da bodete krepki in
zdravi ter bodete imeli dosti zdra
ve krvi. V lekarnah, -los. Trincr,
1333— 1339 So. Ashland avc.,
Chicago. III.
"DŽUNGEL"
Povest iz chikaških klavnic.
Angleški spisal Upton Sinclair.
Poslovenila Jos. Zavrtnik in
Ivan Kaker.
CENA S POŠTNINO VRED $1.25
(Ta pretresljiva povest iz de
lavskega življenja in delavskih
bojev je do danes prevedena že na
17 jezikov. Vsak slovenski delavec
bi jo moral eitati.)
Obe knjigi se naročata pri u
pravništvu '•Proletarca*', 2146
Blue Island Ave., Chicago, 111.
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovešega kroja,
okusno in trpežno delo, naj se o
glasi pri
MIKE KASTRUN-U
KROJAt
1842 S. Center Ave., Chicago, lit.
Pridite in poglejte!
Kaj je treba, da čitate!
v književni zalogi Slovenske
delavske tiskovne družbe
se dobi:
"Socialistični
katekizem"
Predelal za slov. delavce v Ame
riki Ivan Molek.
Cena posameznemu i/tisn 10
centov. Kdor jih pa naroči naen
krat 20 ali več istisov, jih dobi pa
po 5 centov komad.
(Ta brošura je izvrstno sred
stvo za socialistična propagando
in živa potreba za vsakega agita
torja. kteri rekrutira nove sodru-l
b'e)
ROJAKI r w»ukcoanu!
_ < ]-0 .... ,
pijače in «e rnbaviti
po domače j»o|d te k
B. Mahnich-u,
714 Market Street, Haukc{r?n.
Pri njemu je vse najbolje. K 'or
ne vriaiuc, naj se prepiča.
M, A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne
in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Can&l 476 Chicago. 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun |
NA 113 MILWAUKEE AVE.. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Angleščina £££
ca. Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane
samo $1.00, in je dobiti pri
V. *J. KUBELKA,
538 w. US St.. New York. N. Y.
Pišite po cenik knjig!
Aka hoCei dobro naravno vino piti,
oglasi sc pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal *42 CHICAGO
Pri rijemn dobiš najbolja kalifornij
ska in importirana vina.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, če
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
darilo.
Prehlajenja se lahko iznebite
in bolečine v vratu ter v prsih
minejo takoj, če se napravi par
močnih drgnjenj s "Pain Expel
ler", kakor je popisano v knjiži
ci. v kteri zavivta steklenica.
Sredstvo t«e lahko kupi v Ameriki
v sleherni lekarni za 25 cento*
steklenica, treba pa je paziti na
to, da je varstvena znamka s si
drom na kartonu in na steklenici.
1\R.. RICHTER'« 4
r 'PAI N-H*
I EXPELLER" I
; Kaj ti koristijo rnofn« mišice, t J
če trpiš na revmatizmu, I I
PAIN-EXPELLER i
!; dobro v«lr*n)#n. ti takojol«'!* bolelo« In 0
J odstrani njih vzroke.
<, Po fto in t viflb lekarnah
\ .F. id. Richter & Co., 215 Petri Si, B »
NEW YORK
Tatil* nt var*tt«*ti
znamko % sldrmn.
JOS. PREŽEL,
Slovenska Grocerija.
1*J32 West 22ud Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI IMA D O VI.
Podpisana se priporočava
Slovencem za mnogobrojen o
bisk, ker imava na razpolago
dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chicago, 111.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st PI., Chicago, 111.
Iidelovalec najfinejših cie:«'**
vsake vrste.
Xa debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hrvat
.kim delavcem "Padničko Stra
žo," edini hrvatski socijalistični
list v Ameriki. Naročnina $2. na
leto. Naslov: 1201» W\ 18 Str. Chi
cago, 111.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
a • O ^ "M
k. W tU
s noiernim kezljiščen
pno i «»>tki-i io butaljl ^
in -Irugi- raznovratue pijane ter unij? k«
»tuodke Potniki >lobe #,«.lno pr« u> i
i.i.'t la oizlin ceno.
Postrežba točua Ui u boru a.
Vsem Slovencem in drugim SIotmj«
»«■ toplo priporoma
MARTIN POTOKAR
1626 So. Centre Ave. ChicafO
i
ago.
Podpisani naznanjam roja
kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi saloon na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo, vino in dobro wi
sko. Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicagi
&
Leopold Saltiel
OD VRMLS.
▼ kazenekih in eivilnik
Auto P h on« 9065.
Office Phone Main S068
Residence Phon« Lnriag 4111
TJEAD: 27 MBTBOPOLITA1* BIXKS
3*r*roup. ogel Baadolpk
la Lm Sail* ali««
8tanovauJ«: 1217 Sherlda* Ittl
HALO! HALOf
Kam paf — Na aveie pivo ia ilk|
dobrega Tina k
Frank Mladiču
1832 S. Centre Ave.
tam a« bomo imeli po domaie."
To ja pogovor ■ cest«, ki priia • a»
jem aaloonn.
Frank Mladi«.
1832 S. Centre Ave.. Chiesg*
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdravnik sa notranje bolezni
in ranocelnik. |
Ialravniftka preiskava brezplačno—p>J
fati je le zdavila, 1924-26 Blue Isla*
Ave., Chicago. Za <lne ore: Od 1 do ■
po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven
ziveii bolniki naj piialo alovenakL
Valentin Poti sel
GOSTI UUCAB
1237-tst St.. U Salte.
:j
ToAi rwr, gostilni podrejaš« pij i
iaiM pri poro ta rojakom za. obU«n ob