Proletarec. [volume], June 14, 1910, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
'ust za interese delavskega
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj.
Jugoslovanska delavska tiskovna drulba
v Chicago. III.
Waro£nina: Za Atr.erico $1.50 ca celo leto, 7V za
90I leta. Za E*ropo Si za cclo leto. SI za pol leta.
Oglati po 'inoovoru /Vi tprtm'mbi biralli/a
jm pol*g not ndinani/t tudi STA K/ natloi.
PROLETARIAN
Owned and published Evert Tuesday by
Sooth Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Ulaailo Slovenske socialistične
organizacije v Ameriki.
Frniik 1'ixlllpec, I'resldeut;
Jolni 1'etrlcb, 8eor»-tnry;
Kr.mk JnnoitO. Treasurer.
inscription rates: United States and Canada.
:1.50 a year. 7Sc lor half year. Foreign countriei
SI a year, $1 lor half year.
advertising rates on agreement.
NASLOV <ADDRESS):
"PROLETAREC"
2i4t) lilue Island ave. Chicago, III.
linijskim delavcem.
(Konec.)
Neunijskim delavcem.
Resnica, pribita resnica je, da
mnogo ljudi zaničuje neunijske
delavce in da so toga zaničevanja
po največ krivi neunijski delavci.
V ameriški republiki imamo
stotisoče neunijskih delavcev. In
med njimi je morda nekaj tisoč
značajnažev.
Neunijski delavci nt1 pristopijo
v unijo:
Ker so med njimi ignoranti.
Ker so med njimi strahopetci.
Nekateri so trmoglavi.
Drugi radi verskega "prepri
čanja."
Zopet drugi se lovijo za popu
larnost.
Pri nekaterih odločujejo poli
tični obziri.
Drugi se zopet bojijo poduka.
Tn med njimi so tudi duševne
propalice.
Zadnji, katerih je največ, se pa
bojijo delodajalcev, ker deloda
jalci ne priznajo linijskih načel,
ali so se pa navzeli plutokratičnih
misli, katere trosi v svet korum
pirano kapitalistično časopisje.
Zadnji najzadnjih si pa domi
šljajo. da lahko živijo in pogine
jo brez unije.
Agitatorji za unionizem so sko
raj izčrpali vsa sredstva, da bi ne
organizirane delavce pridobili za
strokovno organizacijo. Ali vi ste
jih zasmehovali ali pa topo poslu
šali kot govedo.
S tem postopanjem ste prinesli
sebi, svojim družinam, svojim že
nam in deei gorje in žalost. Tova
rišem svojim, delavcem, ki so se
borili za človeške življenske raz
mere, ste pa zadnji grižljej kruha
odtrgali od ust. ker ste nastopili
v ulogi stavkokazov. X tem na svo
jo čelo utisnili pečat Judeža, za
kar vas bodo vaši otroci k.eli, ko
bodete počivali že v gomili.
A ko prevdarimo, da tekom za
dnjih 2"» let so pošteni linijski de
lavni tisočkrat in tisočkrat nasto
pili proti kapitalu, da so bili pri
pravljeni darovati vse, če je tre
ba tudi svojo svobodo in življenje
za unijska načela in cilje, tedaj
vas mora obliti rdečica sramu, ker
ste ovirali pot za boljšo prihod
njost, gospodarsko enakopravnost,
kulturo in napredek.
Vem in priznam, da se bo mar
sikateri izgovarjal. Mi simpatira
ino z unionisti. Vaša načela in ci
lji so pravi. Ali naše družine so
potrebni našega zaslužka.
Slab in jalov izgovor.
Ali ste mislili takrat o čem bo
do živele družine linijskih delav
cev. ko ste kot stavkokazi — gar
jevei zavzeli njih mesta v delav
nici. železnici ali pretnogokopu T
V", vi niste mislili na to. ker ste
sehičnoži najnižje vrste. Vam je
bil za zgled luteranski pridigar,
ki je molil za svojo ženo. mojega
sina. mene in mojo soprogo. "Mi
štirje, pa nihče drugi!" V tem se
zrcali vaša sebična morala.
Zopet druci pravijo, da nočejo
v unijo, ker so nekateri unionisti
v verskem oziru d nize ga mišljen
ja. Zopet plitek izgovor. Saj so
bili možje, ki so proglasili ameriš
ko republiko tudi drnzega vers
kega prepričanja. Ako ste tako
tankovestni glede vere. zakaj ste
pa prišli v ameriško republiko?
Ostali bi lahko onkraj velike luže
in darovali zadnji griži jej za ško
fove zavode v Št. Vidu nad Lju
bljano, potem pa umrli gladu z
zavestjo, da pojdete gorki v ne
besa. '
Neunijski delavci! Ako ostane
te na tem stališču, katerega zav
zemate danes ste nasprotniki sa
mega sebe, svojih žena in dece.
Pripoznate, da skrajšani delavnik,
bi koristil vašemu zdravju, boljše
plače pa vam, vašim ženam in va
ši deci.
Zakaj ne vstopite v vrste unij
eev, ako veste, da je strokovna or
ganizaeija koristonosna za delav
ce?
Ako bi neunijski delavci zavr
gli trmoglavost, nezavednost in
sebičnost, bili bi z nami.
Vi ne razumete nan. Kadi tega
trdite, da ste rajši neorganizirani,
ker imate večjo svobodo. Smešno!
Vi imate svobodo* Svobodno lah
ko poginete.za plotom, kedar vas
kapitalisti kt izžeto eitrono vrže
jo na cesto. Taka je vaša svoboda!
Delate lahko za kakeršno plačo
hočete in kapitalisti vam še |w»leg
milostno dovolijo, da smete umi
rati v cestnih jarkih. Kes, krasna
svoboda ! Za tako svobodo se za
hvalijo pošteni linijski delavci,
prepuščajo jo tistim, ki jo pripo
ročajo vam.
Neunijski delavci! I" 11 ij.ski de
lavci so s svojo vstrajno borbo
preprečili, da plače vobče niso ta
ko nizke kot v Kvropi. S tem so
se bojevali tudi za vas. ki jih da
nes še prezirate. Ali mi smo ljud
je. Odpuščamo vam vse grehe in
napake in vabimo vas v naše
vrste.
Zdrava človeška pamet vam na
rekuje. da posamezni ne doseže
nič. Zakaj se ne organizirate? Za
kaj nočete z nami skupaj marši
rati proti zlobnemu sovražniku
delavcev — kapitalizmu? V orga
nizacijo neorganizirani delavci!
Vi ste naši bratje po razredu. Ka
pitalizem vas odira in izkorišča
kot nas.
Kdor je nejasen glede ciljev in
načel strokovne organizacije, in
kdor ne ve, kako se ji pridružiti,
naj piše meni ali pa uredništvu
"Proletarca". Dobil bo povoljen
odgovor, ker je želja vseh, ki sto
je okoli "Proletarca". da delavec
zavzema tisto častno mesto v člo
veški družbi, ki mu gre po narav
nem pravu.
Torej naprej do izobrazbe, zave
dnosti in napredka in doli s ka
pitalistično tlako!
(Za "Proletarca" napisal
Frank Stonich.'*
Dopisi.
Kansas, City. 23. maja.
Cenjeni sod rop nrednik!
Vse drugačnega napredka sem
pričakoval pri našem novem klu
>»n kakor je. Namesto, da hi na
predovali. pa nazadujemo. Kaj je
vendar uzrnk temu? Nekaj je tro
tovo uzrok nasprotje. Veliko na
ših sodrugov se j«* pa ustrašilo
grožnje klerikalnih društev, ko so
jim zapretili, izobčenje iz društva
ako ne puste soe. kluba. In ti boje
čneži so se ustrašili in zapustili
naše prckoristno delo. Iz tega lah
ko razvidite, da pri taeih ljudeh
je težko kaj doseči, kjer se na
haja še vsa verska blaznost. In mi
par sodrnpov, res ne moremo dru
žeča imeti, kakor par suhih klu
hovili sejah. O kakšnem shodu še
zdaj za misliti ni. Pred tednom
dni je hil tukaj štrajk prevažal
eev ledu in neki skeh je ubil z
železnim drogom neeega tovariša.
Kaj mislite, da se je zgodilo z ubi
jalcem? Kapitalistični sodnik ga
je popolnoma oprostil.
I*red nedavnim časom je bil tu
kaj štrajk izdelovalcev sedel. V
neki prost ilni je v silobranu neki
štrajkar ubil skeba in ravno tisti
sodnik pa je obsodil v dosmrtno
ječo in skeba pa oproste. Da. ta
ko se bo nam podilo vedno, do
kler bodo taki možje sedeli v ljud
skih zbornieah in dokler bodo so
dniki kupovali svoja mesta z de
narjem. Ali to se mora spremeniti,
to n esme več trajati, tisočkrat je
prokleti ta vladni sistem in mora
pasti. Ta se že maje. kajti povsod
v delavskih sreih kipi jeza.
Na omenim še to. Rilo je par
dni pred Hožičom, ko so delavci
po tukajšnjih klavnicah prav pri
dno pobirali darila za svoje bosse.
Spominjam se še dobro nekega
klerikalnega rojaka, kteri se je
povsod ponašal, da ima pod ko
mamin delavce. kajti on j«' bil za
bossu pri nekem o«l«U>lkit v klav
nici. In on ji' vsakemu delavcu za
bičal. tla ne sme priti več delati,
ako ne prinese darila /a bosaa.
In kaj je prišlo nato? liossi ko i
menituo se ponašali z zlatimi ura
mi. kupljene s krvavimi žuljumi
delavskih rok. Delavee so pa po-J
| stavili tlrugi dan |»«» liožiču na ce
sto, med tem, tudi našega kleri
kalca. V hudi zimi !>rez denarja,
j brez stanovanja in kompanija te
i ue mara vee.
Da, grozne so razmere, ki vla
dajo v tukajšnjem mestu, zlasti po
| klavnicah. Oil ene strani vidi člo
vek razkošne lepe palace, krasne '
avtomobile, krasne letovišča, od
druge strani pa bedo, revščino in
glad. Veliko je tukaj družin, ki ,
v majhni koči bivajo :t do 4 sku
paj. l*a te razmere se morajo po
boljšati. /e se blišči v daljavi ce
i silna luč v podobi socializma in ko
1 bo ta luč posvetila po gnjilih zbor
nieah in po temnih postavodujal
! niča h. takrat se še le bodo odprle
oči tistim. Uteri nas zdaj zaničuje
jo in klepečejo od nas po kleri
kalnih časopisih. Take. ako količ
kaj pameten človek bere. vidi. tla
so bolni na možganih. Take ljudi
priporočamo rimskemu papežu za
j molitev, tla bi jili razsvetlil.
S socialističnim pozdravom
Ant. Opara. sotlrug.
Eveleth, Minn 5. jt nija.
Cenjeno uredništvo " Prob-tarea"
Ker si* n ilk ok i m In j sliši i/ naše
ga temnega mestecu Kveletha. so
hočem jaz nekoliko oglasiti:
Veliko število delavce\. rojakov
je v tej naselbini, ali obžalovanja
vredni, kor spijo, v večnem span
ju. Ali re> rojak, delavec, se ne
boš prebudil ter vstal in pogledal
malo okrog sebe. ali n»s ne vidiš.
kaka krivica se ti »rodi?
V mojem opazovanju z dne "20
J maja 101(1 je takozvani mili škof
j Trobec blagoslovil novo cerkev
j ter držal slavni govor delavcu v
jpoirin. \i vprašal, kako se dclavcc
trudiš v potu svojetja obraza tež
ko zasluženi vsakdanji kruli. Ve
'misli drasri rojak delavec sotrpin,
da te hoče on v nebesa postaviti,
j njegovo geslo se le elasi: "Na
1 polnim svojo nenasiteno malho"
ter se postavim na trdno stališče,
ila me ne hojo svetna niti peklen
ska vrata premagala!
!>ruffi tvoji izkoriščevalci so ta
kozvani: "hussines meni", ali ne
vidiš, kako ti pijejo kri in potem,
ko vso zgubiš. se pa v pest smejijo
za. teboj!
Zatorej drapri delavec sotrpin!
vstani. pogled a j okrog sebe ter se
otresi svojih izkoriščevalcev, hra
ni svojo lastno kri in ne pusti, da
bi ti jo drugi pili. tvoji največji
sovražniki. Vstani. ter primi za
Glasila, ker ti bode gotovo v ko
rist ki se trlasi: "Delavci vseh de
žela. združite se." Združimo se in
obdržimo svojo creslo, ker to nam
je le edina rešitev le to nas reši
pogina best ene ga !
Z bratskim pozdravom vsem za
vednim Slovencem in Slovenkam.
'T- A
?
La Salle. 111.
! Sodrng urednik'
<> ameriški policiji je redkoke
j daj čitati. da se obnaša gentle
I mansko. Citali smo o poljeajskem
j graftu v Chieagi. o napadih poli
cajev na štrajkujoče delavce. Za
znali smo tudi. da so štirje detek
i i vi v fhieagi streljali na mirnega
| pasanta, kot na zajca, ko se je
1 vračal domov. Ne smemo se čudi
ti. aku policija po deželi posnema
1 čjkaške policiste, ali jih pa še sku
ša prekositi v surovosti. f'ikaSkim
polieajskini surovinam se do da
j nes še ni skrivil las na glavi, ka
pitalistično časopisje pa prikriva
: polcajske surovosti, ali jih pa sli
i ka tako. kot da bi bili policaji ne
dolžne žrtve.
Dne 4. junija je v La Salle na
j letel policaj •Julius (iostin na dva
i brata angleškega rodn iz Ottawe,
III. ki sta bila malce pijana. Kaj
se je vršilo na cesti, mi ni znano.
Fakt je. da je policaj brata pri
vlekel v gostilno rojaka Frank
Gregorčiča. Tam je podrl enega
na tla in ga trikrat vsekal s poli
cijskim kolom po glavi. 1'ridrdral
je policajski voz. Naložili so oba
iu hajd na policajsko postajo. Na
potu je pa dotični brat umrl na
vozu. na katerega glavi j« policaj
poskušal svojo moč in bnzdovan.
Mrliško ogledniška porota je o
prostila policaja, ker edina zasli
šana priča (F. Gregorčič ni po
vedala, da je videla, ko ga je po
lieaj telebnil s cepcem po glavi.
Lokalni kapitalistični list, pri ka
terem mu glavno besedo siti tu
kajšncga glavarja policajev je pa
prinesel z debelimi črkami: "Al
coholismus" kills prisoner. (Al
koholizem ie umoril jetnika.)
Zdaj pa druiri slučaj: V Cedar
I'oint, 111. so hoteli linijski delav
ci ustaviti delavee pri rudniških
sesal kali. Seveda skehe' Takoj je
bil na lieu mesta serif (najvišji o
krajni birie) z *J<> biriei in birički
»la varuje skebe.
Delavci, iz navedenega se učite
dvoje: Kedar greste v gostilno,
pazite, kam greste. Takih delavs
kih prijateljev, ki vas ljtihijo, do
kler čutijo groš v vašem žepu, je
dandanes mnogo na svetil.
Drugi nauk je. da je delavee v
kapitalistični človeški družbi brez
pravna parija. Vsak policaj ali
"varuh zakona" tra lahko pobije,
kot steklega psa, kedar se mu le
/ljubi. Taki dogodki, ki se doga
jajo vsaki dan v današnji družbi,
morajo vzbuditi tinli zaspane de
lavee. da pričnijo misliti.
Delavci! Organizirati se mora
te kot razred v socialistični stran
ki. Dokler bomo imeli v državnih
in mestnih /astopih kapitaliste in
njih privrženec, dotlej bomo de
lavci brezpravni sužnji. V pnsta
vodajne zbore morajo :ia>i bratje,
delavci. To je pa mogoče, če se
organiziramo.
Delavci v socialistično organi
zacijo !
S soc. pozdravom
X. N.
Reading, Pa.
Cenjeni urednik!
V priiribn Vam pošiljam celo
letno naročnino /a novega naroč
nika in želim. • I m l>i se v sree se
gajoči list "Proletaree" tako raz
širil. da hi <ra vsak slovenski de
lavci- v Ameriki rita! s tako vne
mo kot jaz.
V naši nas. litini je približno sto
Slovencev. Delamo pa skoro vsi.
ker se tnkajšnim kapitalistom
prav iloliro podi. Sploh se nam ni
treba bati za delo. dokler bodo
kapitalisti iz našemu dela črpali
lep profit. Dela imamo dosti, de
narja pa malo ali skoraj nie. ker
s oplače tako nizke, da vsletl da
našnje draginje zadostuje komaj
za najpotrebnejše.
Težko je slovenske delavce pri
dobiti za vzvišen nauk socializma.
Preveč so še v sponah klerikaliz
111». Ali to nas m sme ostrašiti.
Tisti, ki sum se že seznanili s so
cialističnim nauki, moramo buditi
drupe svoje tovariše.
Aki> je enkrat premalo, povej
mo jim stokrat. Današnje bede.
revščine, brezpravnosti in trpljen
ja nas za more rešiti le socializem.
Vsem socialistom bratski po
zdrav. "Proletareu" pa mnogo
čitateljev in naročnikov!
P. Koeevar.
Kansas City, Kans.
Dragi mi Proletarec:—
Želim poročati, kako se kaj ima
mo v našem kraju. Delavcem gre
slaba, kot povsod in pojde tudi
tako dolgo, dokler ne bodo delav
ci volili svoje ljudi v zastopstva.
Delavci si moramo v prv* vrsti po
magati sami. potem zamori mo še
le računati na boljše čase. V do
sedanjih strankah nimamo mi nič
zaslombe.
Posebno slaba irre z nami slo
venskimi delavci Večina od teli se
\se preveč zanima za razne pone
iminevalne zavode. Da bi kaj na
pravili v svojo knrist. o tem ne
razmišljajo nič. Vedno se še boje
v tem prosvetlenem stoletju pe
kla in drugih podobnih havbavov.
Kužnost je sicer med nami že dav
no opravljena, ampak samo po
imenu. Mi delavci smo večji su
žnji. kot pa so bili oni resnični,
k t ere je oprostil Abrabaifi l<in
coin.
Sporočam nadalje, da priredi
naš socialistični klub št v. 21. ]^ik
nik dne 1D junija v New City par
ku. Vabimo vse sodruge in vse
zavedne delavce, da se za gotovo
udeleže tega piknika. Pričakuje
mo. da nas bodo delavci obiskali
v velikem številu. Dolžnost je
na ireč naša. da začnemo skrbeti
tu< i inalo zase. Danes ni dovolj,
da je delavec socialist samo pri
vrčku pive ali pa pri pijači sploh.
Vsak delavec se mora tudi poka
zati socialista v dejanju. Ni do
volj. da agitiramo samo po salo
nih. i bilo dobro, kaj ne. Ce hoče
mo v resnici delati za našo stvar,
potem se ne smemo strašiti nobe
nih ovir.
Vsak delavec naj se zavoda svo
je dolžnosti in vsak delavec naj
gleda, ,la pridemo prej ko mo
goče do svojih pravic. Potem nam
ue bode treba več biti suženj se
danjih kapitalistov. Ka'r želimo
mi delavci, ni družeča, kakor pra
vica pravica v javnosti in pra
vica v delil.
Vabim še enkrat zavedne delav
ec na naš piknik dne 10.,junija v
New Citv parku in ostajam s so
cialist i«'ti lin pozdravom
Josip Snoj. tajnik.
MILWAUKEE.
i
— Socialistična mestna uprava
se zdaj trudi, kako hi /boljšala
zdravstvene razmere delavcev v
inihvauških tvornicah in delavni
cah. Prejšnega komisarja zdrav
stvenega oddelka je nova uprava
: odslovila, ker je zanemarjal svo
je dolžnosti s tem. da se ni brigal
za zdravstvene razmere v tovar
nah. Lokalni kapitalistični listi ho
sicer zagnali velik hrup radi tega.
toda socialisti se ne zmenijo zato:
zdravstveni komisar je zanemarjal
delavce in to jim je bilo dovolj.
Sodr. Seidel je na to skrbel, da
| je prišel v zdravstveni oddelek
Idr. Rucker. izkušen zdravnik. l:te
I ri si je pridobil mnogo zaslug v
iCaliforniji. ko se je vspešno boril
I proti koleri. Dr. Rucker je po
jstctil sedaj vse svoje moči. da iz
boljša zdravstveno stanje v tvor
nicah. Sestavil jo načrt, po kterem
bodo tvorniški inšpektorji vedno
ž njim v dotiki.
— Prebivalstvo v Milwaukee,
ktero še ni socialistično, ima po
lagoma vedno več simpatij / no
vim županom in ostalimi socialisti
v mestni hiši. Na Decoration Day.
ko je sodruir Seidel na več krajih
mesta javno govoril, priredilo mu
je ljudstvo povsod silne ovaeije.
Socialistična stranka v,\Vis
consinu je na svoji državni kon
venciji v Milwaukee 2S. jn 20.
maja sprejela platformo s sledeči
mi revolucionarnimi točkami se
danje državne in zvezine ustave:
odprava senata, volilna pravica «
za oba spola; zavarovanje delav
cev za onemoglost in starost; po
državljenje trustov; samouprava
za vsako mesto itd. (Slede odpra
ve sedanje ustave je sodr. Berger
utemeljeval dotično točko, da li
stava je sedaj že za nič. Primerjal
jo ji- z otročjo obleko, s ktero si
lijo odraačenega človeka, da jo
nosinosi. Obe ustavi, državna in
zvezina . sta bili izdelani, tiste ča
se, ko ni Amerika se. niti sanjala
o velikem razvoju industrije ka
korsna je danes. Zato pa ustava
kot taka že davno ne zadostuje
več zahtevam modernih proble
mov; vsledtega jo je treba od
praviti in nadomestiti z drugo,
svobodnejšo. I'a naj se kdo re
če, da miBvauški socialisti niso l
revolucionarji. — da samo ' re
formatorji !"
— Iz Sarajeva poročajo, da je
stari Franc .ložcf rekel nadškofu
Stadlerju ki je apostolski dele
gat za slovanske dežele na Balka
nu: "Bili ste zopet v Rimu. Bolje
bi bilo. da ste opustili potovanje,
kije melo namen pregovoriti Rim,
da bi se umešaval v našo politiko.
Pravijo, da ljudem na stara leta
peša pamet. Stari 4'Krone" je pa
dokazal nasprotno. Sprijaznil se
je s pametjo, ko mu bo že treba
odritniti vsled starosti v večna
lovišča.
TAJNIKOM SLOV. SOC. K_uUBOV.
V vi k delegat za prvi jugoslov. so«. (
'.<>iiHr«oia prinesti vsak - -■•'"•.i po- '
oltlastilo.
I ■< >< >1.1 :i-. t i I ■ > naj napi*«1 tajni l\>d
p i C« • t .a ti :i . jja p:i t:« iiiik in -• Irnsj. ki
!«• pro<l«t>iloviil ji. ko je M izvoljen
ilelejpit.
Pootilast ilo naj »e n lit - i etio«:t vna:
S|ov. soc. kluli it. 1 potrdi. ila ie *0
• lrii>» X. N. ilt'legat 7.a prvi iim• • ~ 1. «oe.
kotigre« v Ameriki.
SIimIp |H><Ipisa in pečat. *
I'reporoi'an »odr. tajnikom. «l:i vj»o
itevajo ta nasvet in izvrse.
S not*, pozdravom
John Petrič.
Poziv na vse jugoslovanske sociali
stične organizacije v Ameriki.
Predlogi {»odpisanega odhora -<> po splošnem glasovanju sprejeti v celoti,
vsledtega skleujemo
Prvi Jugoslovanski Socialistični Kongres v Ameriki.
za v nedeljo 3. tn pondeljck 4. julija 1910 v Chicago, 111., v Narodni dvorani,
1800 So. Centre Ave. s sledečim dnevnim redom:
!. Otvoritev in konstituiranje kongresa:
a) poidrav medjugoslovanskega odbora za sklicanje kongresa;
b) volitev treh članov 7.11 pregled pooblastil;
c) volitev petero članov za utrjen je dnevnega reda;
d) volitev dveh predsedataljev in štirih zapisnikarjev.
II. PorofSla slovenskega, hrvatskega, bolgarskega in srbskega poslanstva o
gib! anju in položaju organizacij.
III. Organizacija Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki:
A) referati (poročila) in resolucije:
1. Izseljevanje Jugoslovanov in »jih položaj v Ameriki;—poroča sodrug
rximitar Ekonomoff.
"J. Jugoslovani in ilelavsko razredno gibanje v Ameriki;—poroča sodrug
Milan Glimiac Jurišič.
Sti.liAče ameriškega jugoslovanskega socialističnega gibanja napram
lugoslovanski socialni demokraciji \ Kvropi;—poroča sodrug Hlagoje
Savič.
H) zaključek o platformi; 1
t') pravila; — poroča soilrng Josip Zavertnik st.
i\ Ziez.iiia t i ~ r ti;i; pum. t -•••Irug S» jepan Zlodi. I
Volitev upravnega in na<lzorucga odbora Jugoslovanske Socialistične Zveze.
VI. Slučajnosti.
VII. Razpust kongresa. t
Sploftno glasovanje ie nadje odlomilo, da se v soboto pred kongie-om ol> 8 1
uri zvečer vrši prodkonferonea; ■ '
da vsaka organizacija 7:111101 e • -lati največ dva delegata in da \ «" organi*
zaci i> |M>w,vejo svoje člane, da dajo prostovoljni prispevek /.a pokritje stroAkof
kongresa.
Socialistični klubi, kleti vsted velikih stroAkov ne iiiorejo poslati delegata
1 kongres, lahko pooblastijo zastopnika ktere ilrtige organ zaci je ali kluba. da
1 !i /a-topa nn kongresu. I»:ili bo pa dotični delegat intel toliko glasov kolikor
mandatov. o tem odloči šele kongres. i
Poživljamo vas torej. d:i ta oj izvolite delegate in na znai it p njili imena I
tajniku tega odbora najzadnje tri dni pred kongresom.
S socialističnim pozdravom
Medju/oslovanski odbor za sklicanje kongresa.
Chicago. junija lftlO.
Slovencem v Chicagi!
SI« v. soc. klul> št. 9 *,Proletarka'' v
Chicagi je sklenila na zadnji seji, da se vrši
pikcik na Riverside mesto dne 17. julija
dne K), julija, ker ima društvo "Slovenija**
svoj piknik dne 17. julija v So. Chicrtgi.
Vsopniee za piknik stanejo en dolar zn
mo/ke in 50e za ženske.
Pijača in prigrizek prosta
ODBOR.