Proletarec. [volume], September 27, 1910, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
\
List za koristi dcltv
akega l|udatva. Delav
ci so opravičeni do
viegi kar producira|o.
Thia paper ia devoted
to the intereeta of the
working cla»». Work
era are entitled to all
what thev produce.
5*~r1*<1 ••conti-Bia.. matter, !>•<•, «, |#p7. ti the post
* I Chicago 111. uiidn ll.» Act ofC<ngr.». of Maroh Jrd. I*?v
Office: 214(i Blue Island A»e.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na itavilko v oklepa|u
ki ae naha|a poleg v>
aega naalova. prilepile"
nega apodal ali
na ovitku. Ako (16(M
lo številka V '
trd«) vam a prihodn|o
atevilko nnaeg<\ liata po
tete naročnina. Proai
mo ponovite |o tako|.
Štev. {No.) 159. Chicago, 111., 27. septembra (September), 1910.
Leto (Vol.) V.
tako se postopa s premogarji.
Euske razmere na "svobodnih"
tleh Amerike.
Nepopisni zločini, ki jih izvršu
jejo premogarski baroni v IVnn
gylvaniji že nekaj časa sem nad
itrajkujočimi premogarji, preka
iajo že davno najostudnejša po
četja največjih tiranov v zadnjem,
najliolj barbarskem kraju na sve
tu Rusija, dežela vislic in divjih
kozakcv, je osramočena. Ruski in
turški tirani se lahko še marsikaj
naučijo od kapitalistov na "•svo
bodnih" tleh ameriških v IVnn
fcv Ivaniji.
"Chicago Daily Socialist" je
pred nekaj dnevi priobčil pismo
jednega ondotnega premogarja. v
kterem ta opisuje tužno stanje, ki
vlada med mezdnimi sužnji v
strajkarskem okolišu. Pismo se
glasi v celoti:
"Ker vidim, da se bavite z rnz
merami premogarjev in njih dru
žin v distriktu Irwin - Green^burg,
hočem \am tudi jaz nekoliko po
vedati. Žalostne so naši* razmere,
tako žalostne in prozne, da jih
moje pero ne popiše.
Ni mi treh« praviti, kajti znano
vam je že, zakaj so šli premogarjl
na štrajk. Prvo. kar so storili ope
ratorji. ko so premolar j i ostavili
delo. je bilo, da so poslali v pre
mcgarski okraj veliko krdelo <le
pntijev (posebnih policajev.) Pe
putiji so dobili ukaz. pometati lju
di in pohištvo iz kompanijskih hiš
na piano. Takrat še ni bilo šoto
rov in premogarji so morali daleč
naokrog iskati zavetja in strehe
zase in svoje družine. Deputiji,
\;ten s-o metali pohištvo na eesto.
so bili oboroženi z dol pri m i "Win
chester" puškami, koli in revol
verji. Hišno opravo so kar vrgli
po stopnicah in čez p rap, da se je i
razbila, in ko jih je gospodar ali
njegova žena prosila, da naj ne j
razbijajo pohištva, udaril jo je
surovi deputi s kolom po plavi ali
pa sunil s čevljem v trebuh. Spr
va so vrgli iz hiš samo ameriške
premogarje: s tem so hoteli ptv
plašiti inozemce. da bi se izneverili
štrajku. Ko so pa operatorji vi
deli da se "foreignerji" ne mara
jo vrniti na delo. pometali so tudi
nje po vrsti iz kompanijskih sta
novanj. Z inozemskimi premogar
ji postopali so divji deputiji še
surovejšc kakor z domačini. Raz
bijali so jim skromno hišno opra
vo in pretepali žene in otroke. Ne
ko ženo v Riltonu. ktera je bila
noseča, je živinski deputi tako su
nil v trebuh, da je čez pol ure po
rodila na cesti in drugi dan je
umrla.
V okolici premogokopa Keysto
ne vinislili .mi si deputiji posebni
načrt. Izgnali so vse moške it
kompanijskih barak, ki jim pra
vijo '•hiše", ženske / otroci so pa
prisilili, da so ostale notri. 1're
mogarji so naravno silili nazaj,
da branijo svoje žene in hč<>re,
toda pred vratmi vsake barake j<*
stal d< puti s puško v roki in pro
žil. da izpihne možgane vsakemu,
kdor se mu približa. Neko soboto
/večer sta dva pijana deputija
srečala jednega štrajkarja, kteri
je l»il na potu proti domu. Vpra
Sala sta ga. kam da ere. in ko je
mož mirno odgovoril: "Domov",
/arjiila sta kakor obsedena: "Li
ke hell you are!" Bližnji sosed,
kteri ima svojo hišo. je slišal po
govor. Stopil je bližje in dejal
strajkarju, da naj kar gre domov
k ženi iti dcei. 1'rvi se je osreil,
toda komaj je stori! tri korake. --
sprožil je jeden deputijev puško
in kro^hi j»> prodrla Strajkarju
teb.. Odpeljali so ga v bolnišnico,
deputija - morilca so pa premestili
k — drugemu premogokopu. Ta
d epu t i je takoj potem, ko je pri
šel mi novo postojanko, šel v hišo
jednepra premoga rja in ga vpra
šal če gre delat. "Ne. dokler uni
ja ne zmaga", odgovoril je štraj
kar. Lopovski deputi je molče po
tegnil revolver in ustrelil premo
g.irja. da j«- na mest 11 obležal mr
tev. Za ta nezaslišani umor je bil
deputi odpeljan v (ireenshurp v j
zapor, a v par tlneh m> ga izpusti
li, ko je nekilo položil zanj
( !) varščine. Zverinski morilee j<
l>il nato v drugič premeščen; to
pot so ga poslali v Claridge. kjer
je po preteku jednega tedna zo
pet ustrelil jednega štrajkarja.
Zver v človeški podobi je pognala |
tri krogle v moža. kteri je dve |
milji vstran od kompanijskega po
sestva šel mirno po eesti in vodil
za roko malega sinčka. Trikrat- '
nega morilea so zopet odpeljali v
tlreensburg in ga zopet — izpusti
li proti varščini *1000. Nič ne ve
mo, kje je sedaj
To je samo jedna majhna slika
peklenskih razmer, ktere vstvar
jajo deputiji. ki so jih najeli pre
mogiirski baroni, samo zato. <la
ubijajo štrajkarje. Kompanija j<
rteputijein najela komfortna sla
novanja, daje jim pivo zastonj in
prvskrhljuje jih celo / moralno
propadlimi ženskami. I'ijani so
vedno. Med njimi je tudi nekaj
inozemeev, kteri so komaj par me
secev v Ameriki. In tem "Green- j
hornom" je dovoljeno, nositi pu-j
ške in streljali na svoje rojake,
kteri se ne morejo hraniti. Niti en
krat. odkar traja štrajk. niso i
strajkarji motili depntijev. pač j
pa zadnji zzivajo vsakogar, in če
se jim premoparji postavijo po
roh'i, tedaj streljajo in zapirajo j
uboge delavce. In v takih slučajih
kapitalistični listi, ki so jmmI kon
trolo operatorjev, poročajo na dol
go in široko, "kako so strajkarji
napadli miroljubne (!i deputije, j
a zadnji da so jim pošteno ohladi
li razgrete glave."
Tako daleč'sino že prišli v Ame
riki. kjer nain zdaj kralji premo
ga in ostali kapitalisti delijo za
kone.
Dol z morilci - kapitalisti! Dol
z zločinskim sistemom, ki uhija
in podira vse kar je človeškega!"
DELAVSKE VESTI
— Illinois Steel Co., podružni
ca mogočnega jeklarskega trusta,
je v svojih tvornicah v South Chi
capu zadnje dni odpustila iz dela
ir>00 mož. V treh tvornicah j*
/nianjšano'število delavcev. Oil le
ta 1907 je družba zničala število j
delavcev za filMMl mož. To početje
jeklarskega trusta nima drugega
namena kakor omejiti produkci
jo jekarskih izdekov in regulirati
cene jekla na trgu. V prvem le
tošnjem četrtletju je jeklarski
trust naredil profit a '17 in pol »ni
liona dolarjev .v drugem četrt
letju 4«> inilionov dolarjev in v
tretjem ho najbrž okrog 35 ini
lionov. In to je še vse "premalo",
zato mečejo delavce na cesto.
Položaj št rajkujočih premo
garjev v Westmoreland County.
Cn.. je že uprav veznosen. Cltra
lopovski kapitalisti, kteri posedu
jejo premogokope. so zadnje ted
ne organizirali velikansko, diahol
sko zaroto zoper uboge premoga -
rje. 1'oslužil so se sod išča in pri
čeli kar na debelo s tožbami pro
ti premogarski uniji .češ, da jim
unija "razdira business". Naj
manj 400 štrajkarjev je že zaple
tenih v krivično tožbo. Mnogo je
zaprtih. Od meseca marea, odkar
traja fitrajk. je v Irwin-Oreens
bnry distriktu 10.000 štrnjkarjev
izgnanih iz kompani.jskih hiš; sta
nujejo v šotorih, ktere so postavi
li na bližnjih gričih, okrog jam
pa patrulirajo deputiji. nhorože
ni de zob. tako da ni človek varen
svojega življenja. In kljub temu
vrli premoga rji ne odnehajo: ju
naško se borijo za skromne delov
ne pogoje. Organizaeija f'nited
Mine Workers of America bo na
pela sedaj, po illinoiški zmogi. vse
svoje sile, da izvojuje štrajk v
I'ennsylvaniji. Zadnji teden je or
ganizaeija dala $45,000 i/ osredu- j
je blagajne v podporo štrajkar- |
jem v Westmoreland County.
— Mednarodna organizacija to
l>nC'»ili delavcev razglašujc bojkot
mul sniodkami,cigaretami in sploh
vsemi tobačnimi izdelki, ki jih i/- ;
deluje in pro«laj»' American To- |
hacco Co., tobačni trust. Apeluje
se na solidarnost organiziranih
delavcev in prijateljev delavstva
sploh, da lic kupujejo smodk, ci
garet itd. ako nimajo linijske
znamke na zavojih. Ogiblji te se I
zlasti skebskih tobačnih izdelkov
tobačnega trusta, to ji- prodajal
nie z napisom "I"nitcd States Ci
trar Co." Vs<- prodajalnice po ce
li deželi z omenjenim imenom so
lastnina trusta. kteri zatira to
bačne delavce.
— Število organiziranih želez
ničarjev v Avstriji se je o«I lani
pomnožilo od , |o li'J.IMHl
mož.
Po statistiki, ki jo je sestavil
"Sage foundation committee", je
v New Vorku vsaka četrta ženska
me/.dna delavka. Povprečna plača
newyorskih delavk je manj kot
na teden, $250 na leto. Delavke
pri moških oblekah dobe na teden
-+»».47: pri ženskih oblekah
pri papirnatih škatljah pri
klobukih in čipkah +7.M in tobač
ne delavke +7.'16.
Premogarji so zmagali v
Wyominga. Operatorji iu zastop
niki premogarjev v 22. organiza
cijskem distriktu. ki obseza drža
vo Wyoming, so sklenili pogodbo
1. sept. in s tem preprečili štrajk.
ki je imel izbruhniti |»o celem di
striktu. Premogarji so priborili
vse zahteve; plača jim je poviša
na za ^ centa pri toni.
SOCIALISTIČNE VESTI
— Karl Liebkneeht. veteran so
cialne demokracije y Nemčiji in
tamošnji državuozborski posla
nec. kteri pride prihodnji mesec
v Ameriko, bo govoril v Chieagu
na shodu nemških socialistov dne
H novembra.
Meksikanski revolucionarji
M a pon. Villarcall in Rivera so :l.
sept. izdali prvo številko svojega
lista " Uegeneraeion" v Los An
gelcs, ("al. List lio gojil plamene
•'•o propagando proti tiranu Diazu
Meksikanski konzul v Los Ange
lesu se je že zagrozil, da bo vpli
val ( !) pri vladi v Washingtcuu,
da se listu ne dovoli "second elass
matter". Nt* bo šlo!
•
"The District Ledger", or
gan unije 1". M. \V. of A. v l<i.
distriktu. kteri izhaja tedensko v
Fernie. H. C. Canada, prinaša
vsak teden eelo stran čtiva v ino
zemskih jezikih: francoskem, po
ljskem, švedskem, slovaškem itd.
pod zaglavjem "The Week's
News for our foreign brothers"
Tedenske vesti za naše inozems
ke brate) v t>. številki / dne 10.
sept. je prinesel slovenski elaliek
"St raj k premogarjev v državi
Illinois", kterega je ponatisnil iz
" 1'robtarea". Slovenskim delav
eem v Cauadi priporočamo, da si
ta list naročijo in ga razširjajo.
Stane $1 na leto. Naslov: "The
District Ledger" Box .*». Fernie.!
H. C. Canada.
Socialistična stranka v Chi-'
čajni ji* otvnrila lokalno volilno
kampanjo z anovembrskc volitve
predzadnjo nedeljo v Rivervicw
parku, (ilavni govornik j«* l»il so
drutf Debs. kteri je, kakor vedno
»loslej. povedal marsiktero jedr
nato. Navzočih j«- bilo prihli/.no
desettisoč oseb. a bilo bi jih se
več, da ni grozilo slabo vreme.
•
— Socialisti v Nemčiji so zad
nje tedne priredili splošno silne
protestne demonstracije proti ,
"očki" carju, kteri se mudi v
Friedburjfii. severna Nemčija, na
vakaneah. Moč demonstracij je
bila tolika, da *e je car pričel ha- j
ti kljub debelemu živemu zidu i
vojske, ki ga čuva. Drusrega mu
ne preostaja kot odkuriti nazaj v
"sveto" Rusijo.
POMAGAJMO PREMOGARJEM!
Sodrugi! Slovenski delavci! Ko
se radujete zmage premogarjev v
Illinoisu, na Zapadu in Jugu, ne
pozabite medtem, da je okrog
30.000 naših bratov še vedno na
štrajku v Westmoreland County,
Pennsylvania. Boj premogarjev v
Pennsvlvaniji je najhujši kar je
bilo letos bojev na poljih premo
ga v Ameriki. Tamošnji kapitali
sti se poslužujejo najpodlejših
sredstev in krvavega nasilja, sa
mo da starejo in ugonobijo uboge
premogarje. Krivice, ki jih trpijo
štrajkarji, so strašne. In končno
bi morali omagati pod kapitali
stčno pestjo, ako jim ne prihitite
na pomoč delavci od drugod. Po
magajmo jim! Pomagajmo gmot
no, da zamorejo preživeti sebe,
svoje žene in otroke in vsled te
ga lažje vstrajati v boju proti to
povskim kapitalistom.
Zapomnite si: Njih boj je naš
boj! Njih zmaga bo naša zmaga
— ako pa podležejo, bo bolelo tu
di nas. Vsak najmanjši prispevek
je dobrodošel
Denar naj se pošlje direktno na
tajnika 5. distrikta U. M. W of
A.: T. Donvvan, 414 Ferguson
Block, Pittsburg, Pa.
MILWAUKEE.
— Socialisti v Milwaukee orga
nizujejo mostno vslužbence. Delo
>rre dobro izpod rok : večjo Število
klerkov, uradnikov in družili inc
stuili vposleneev se je že vpisalo
v novo unijo. Organizirali bodo
tmli ognjegasce in policaje.
j — Socialistični mestni svet jo
izdelal načrt /a javno elektrarno,
ki bo nlužila ža razsvetljavo. 1><»
sedaj je skrbelo za električno raz
svetljavo privatna družba, toda
delavska uprava hode. tla ima me
sto svojo elektrarno / boljšo in
veliko cenejšo razsvetljavo.
Na dnevnem redu med naši
mi aldermani je tudi načrt za ta
kozvani "zone - sistem". Po tem
sistemu se imajo delavska stano
vanja odstraniti iz. obližja tvornie,
kjer je zrak napolnjen z dimom
in smradom in vsledtejja nezdrav.
Za tvorniee bo posebni distrikt,
kjer bodo same zase in po širokem
pasu drevesnih nasadov ločene od
delavskih stanovanj.
— Thomas A. Kdison, slavni
elektricist, jo poslal mestu Mil
waukee gorak pozdrav. T. Walter
Millsu. kteri kot pooblaščenec žu
pana Scidela obiskuje ekonomske
veletune v svrho izboljšanja go
spodarskih razmer v Milwaukee,
je rekel Kdison, da je vesel nove
uprave, ki so v resnici tudi za
splošne koristi delavskega ljudst
va. Kdison je izumil načrt, po ka
tereni se zamore na posebni na
čin in najdalj v enem dnevu zgra
diti hiša. l'o njeifovein načrtu se
hiša takorekoč vlije iz cementa v
model, in ko so model odstrani,
je hiša gotova, in sicer hiša z. naj
modernejšimi sobami, stopnicami,
hodniki, kletjo in kopališčem. Ta
ka hiša bi stala morda $1800, ali'
pa še manj, medtem ko stane slič
na zgradba danes $~>0(M>. Kdison
je ponudil Millsu načrt, da naj
prične socialistična uprava v Mil
waukee z graditvijo takih hiš. De
jal je. da 011 no išče niti centa
profila od svoje nove iznajdbo, a
želi samo, da bi imeli delavci čed
na. zdrava in poceni stanovanja,
kar jim pa njegova iznajdba prav
lahko omogoči.
Splošen pregled.
— Sodnik Manton v Tolklo, <>
je pri/nal ho.jkot /a postavno
sredstvo. .!<• pa? bela vrana med
današnjimi ameriškimi sodniki.
<>rpani/.aeija hotelskih in gostil
niških vslužbeneev v Toledo j«'
bojkotirala neki hotel.
Lastnik hotela, zagrizen kapi- j
talist je pa zaprosil pri sodisen
/a sodnisko prepoved (Injuneti- '
on), katero je sodnik Menton za
vrnil z besedami:
Ako j»- zakonito, da sinejo de
la vri kot kapitalisti potom orga
nizacije varovati svoj«* interese,
tedaj iiuajo delavci kot kapitalisti
pravico uporabljati vsakovrstna
miroljubna sredstva, da izvojuje
j«» pridobitve.
Dejstvo, da organizirani delav
ci za obrambo svojih interesov na
stopajo s taki miroljubnimi sred
stvi, da oškodujejo svoje naspro
tnike tudi materielno. še ne do
kaže, da je nastop delavcev proti
zakonit. Kaj ni protizakonito, če
velika tvrdka zniža cene blagu,
I ■ lil s tem vniei manjšo tvrdko.
I * ii i ju ima pravico razglašati svo
| je pritožbe pismeno ali ustmeno
proti kterisibodi tvrdki V tem
! slučaju gre za bojkot omenjene
ga hotela. Bojkot je dovoljen po
j konfttituciji te države.
Tako je razsodil sodnik, ki se
' ni prodal kapitalistom in je sma
tral svoj poklic za vzvišenim: so
diti za vse enako po konstituciji,
ki je temeljna podlaga vsem za
[ kotiom.
— Katoliški kaplani in /upniki
| postajajo vsaki dan večji dušev
) ni sužnji rimske stoliee. Večina
i te gospode se pa tega ne zaveda,
i Oficielno glasilo rimskega pa
peža. "Aeta Apostolicae Sediš"
i svet«- stoliee^ je objavilo
. »Kii/ knn/istorialne kongregacije
po katerem se lahko odstavi vsa
kega /upnika administrativnim
' potom, brez cerkvenega discipli
I namena sodišča. O pri/ivu /upni
ka ko« I i isti škof. ki ga je odslovil
; a 1 i kaznoval.
To je očiten dokaz, da župniki
• nimajo govoriti nič. Plesati mora
jo kot jim gode ti jih škof. Kdor
; ne v ho jra. tega pa škof odslovi na
kratko.
V tako hlapčevstvo ne privoli
nobeden količkaj izobražen dela
vec.
Vzlic temu bodo pa še \ prihod
nje nekateri župniki udrihali po
; socialist ill. Seveda so taki župni
' ki. ki so v hlapčevski vzgoji rims
ki- katoliške cerkve že tako odr
veneli. da mislijo, da si' mora ves
svel sukati kot ukazujejo in mi
slijo cerkveni knezi.
Tem župnikom priporočamo so
cialistično čtivo. dii bodo zaznali,
da so vzlic svoji šolski izobrazbi,
na katero so ponosni, navadni
| hlapci cerkvenih dostojanstveni
kov.
• • •
— V Chicagi je završila minoli
! teden konvencija pivovamiških
i delavcev.
Konvencija je dala podpo
I re strajkiijoeim premogarjem v
Westmoreland Co. in $1(MI0 pa za
j volilni sklad ameriške socialistič
! ne stranke.
Sprejela je tudi resolucijo, ki
jo je podpisalo S.*i delegatov, v
' kateri stoji jasno, da je sociali
stična stranka edina stranka, ki
| zastopa in varuje koristi delav
— Ko je ruski car, morilec »«■
dolžnih ljudi iiii polu v Kricdbcrg
j in Xauhcim stopil na ozemlje
j nemške držav«* so poleg stotine
policajev, še tisoči vojakov stra
i žili železniško progo in postajo.
| V spremstvu «*arja j«* potovalo
j tudi nekaj stotin ruskih tajnih
policaji'v.
Otroi'ja in lažnjiva poročila ka
pitalističnih časnikov, da je ear
brezskrbno se kretal sredi občin
stva. so kmalu vtilinila. ker je
vsakdo spoznal, da igrajo ulogo
občinstva ruski detektivi.
Ttuski ear potuje kot najbolj
nevarni hudodelce sretli bajone
tov. sabelj, pušk in samokresov,
dokler zopet ne zgine v svoji pa,
lači - jetnišnici.
• •
*
— Jezuitski pater po imenu
Bernard Vailghan je obsodil gi
banje ženak za volilno pravo. 1'ri
ilrnžil se je obsodbi nemškega ce
sarja. "I'čeni" j<*zuit meni, da
uhj /ci ^ke »stanejo v kuhinji.
Isto je svetoval tudi nori Vilčc
Jezuitjt- in kralji že oil nekdaj
sovražijo žeusko pihanje, krr je
napredno in revidneionarno. Radi
tegn želijo, da l>i žena ne smela
odločevati v javnem in političnem
življenju, ista gospoda, ki vedno
priporoča, <la naj žena ostane v
kuhinji in oskrbuje dom, pa ni
ma ^raja Ine besede za gospodan
ki sistem, ki je kriv. da žene de
lajo v tvornieah in dekleta odha
jajo v hišo sramote.
• • •
— Letošnjo jesen bodo organi
zirani premogarji za svojo zvezo
M. \V. of A.) volili odbornike.
Proti Lewi.su, sedanjemu pred
sednikn bode najbrž kandidiral
John P. White, sedaj predsednik
za lo\vo.
Levvisu bo volilna borba težka.
Saj se š»- vsi premogarji spomin
jajo ki'kšno vlogo je igral v leto
šnjem štrajku v državi Illinois.
— Alfonso, španski kralj se
boji za svojo "službo". Hoji se,
tin ho kmalu postal nepotreben
kot kralj Španije. Ali mladi mož
je imel s ret" o. Oženi lje bogato Kr
im Hateiiberško in ni se mu treba
bati, da bo moral prijeti za moti
ko ali lopato, če mu španski na
rod odpove nefte^a dne službo.
Njegov kolega. Manuel, kralj
portugalski pa ni tako srečen.
Njegov Iron se močno ziblje in
maje. Iskal je že povsod bogato
nevesto, l'ri vseh bogatih knezih
je že trkal na vrata. Pa nobena
prineezinja noče deliti ž njim er
vivega in trohnelega trona.
Res, hudi časi so danes, po ne
kod za knežje lenuhe!
• •
*
— rieki mestni ujujorški urad
nik se je zahvalil za službo, ki
mu je nesla +4«Hl<» na leto. ker ni
imel kaj delati. Rekel je, da noče
denarja prejemati zastonj.
Zdaj pa nekateri kapitalistični
politiearji trdijo, da je dotični
uradnik blazen.
No, v Ameriki so nekateri kapi
talistični politiearji zašli že tako
daleč, da sploh hočejo za politič
ne uradnike ljudi, ki so malo vred
nega značaja.
Ni čudo, ako se v republiki
smatra tatu v političnem življen
ju normalnim človekom, pošten
jaka pa za blazneža.
• • •
— Zmaera sodr. (iochrcja na
Saksonskem jamči. < 1 a hodo so
cialisti pri prihodnjih volitvah
izvojevali zmago v vseh volilnih
okrajih na Saksonskem. Ogrom
na večina glasov, ktero je dobil
sodr. (Joehre v okraju, ki je bil
do sedaj trdnjava antisemitov,
vzbujp najboljše nadc. Rdeči po
plav v Nemčiji narašča in proti
horžuitziji in eesarskiinn Jureku
s poplavom
Zadača socialistov je, da vsi
ljudje, ki delajo /. umom ali z ro
kami postanejo socialisti, da se
organizirajo v eni stranki proti
lenuhom, ki ne delajo nič.
Nemški socialist i nam dajejo v
tem oziru krasen zgled.
Slovenski socialisti in socialisti
družili narodov učimo se agilirati
in organizirati pri njih. 1'ogne
majmo jih, pn bo socializem kma
lu zmagal.
SODR. JOŽE BRATKOVIČ
potuje po vzhodnih državah za
"Proletarca". Pravico ima pobi
rati naročnino, sklepati pogodbe
za oglase, sploh sme zastopati list
v vseh zadevah
Kjer nameravajo slov. delavci
ustanoviti slov. socialistični klub,
naj se za pojasnila obrnejo ust
meno do njega.
Sodr Bratkovič je bil delegat
na prvem jugoslov. soc. kongTesu
za Ameriko. Zastopal je slov. soc.
klub v La Salle, 111. Torej mn je
novi organizacijski statut za Ame
riko dobro poznat.