Proletarec. [volume], September 27, 1910, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
»ROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik is izdajatelj:
Jagoslotanika delauka tiskovna dralba
v Ch^cjfo, III.
Maročaiaa: Za Air.erico I1.S0 za celo leto, 7V za
pol leta. Za Evropo U za celo leto. $1 za pol leta.
Oglati po linaowon* /Vi • prtm^nbi biralti/o
jm poltg murfa nutnmutiliiJi -i T.i M t nattur.
PROLETARIAN
Owscd and published Every Tuesday by
Sa«th Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago. Illinois.
OIhmiIo Slovenske socialistične
organizacije v Ameriki.
frank l'odllpec, l'realdent;
Joint 1'rfrlrh. Secretary;
K ran k Janetli1. Trranurer
iJjas-mrTiON hates United State« and Canada.
U.SO a year. TSc lor ball year. Foreign countriei
SI a year, >1 lor half year.
Advertising KATE* oo agreement.
NASLOV (ADDRESS):
i "PROLEYAREC"
214f. RIiip I«lnn.l ave. Chicago. 111.
DEMOREPUBLIKANSKA
BROZGA.
Star« in korupirana politična |
mašina kapitalističnih strank
spet cvili in škriplje na vse pr<
tepe. Kongresne in postavodajske
volitve se bližajo in repnblikanei i
in ileniokratje sp<'t uganjajo svoj
stari dirindaj Neznačaj in vsa
ni/kost starih strank se najbolj j
spozna po volibni kampanji. Prin
cipa pri teh strankah ni; prevla
duje samo osebna korist in korist
trr.;»tov. ki stoj«- / oilprtinii, debe- i
1 itiii mošnjami /a celim političnim
cirkusom »lemo-repiiblikanske tol
pe* (iledati ta politični ravs in
kav§ med re|»ublikaiV'i in demo
krati in zopet med repubikanei a- \
li demokrati samimi, hibi bi /a- '
bava posebne vrste, ko bi ne po
mislil. da bo delavstvo zopet trpe
lo vse posledice. Toda, če delav- .
stvo tako hoče in v večini še ved- I
AO igra vlogo "volka", kterega
kapitalisti navijajo. da jim po
volji pleše — pa naj trpi.
Republikanska stranka je letos |
razdeljena v dva tabora. V jed
nem taboru so konservativci ali
"standpaterji". v drugem pa ta
kozvani "ustaši". kterili vodja j«-I
Roosevelt. In oba tabora se •bije
ta in obdelujeta med seboj, da '
je veselje. " 1'stašem" je največ'
na tein. da porazijo ('annona. ktt-ri
je že leta in leta zbornični »>red- I
nični predsjednik ali kakor mu »u
kaj pravijo "speaker". Demo kra
lje so tudi razdeljeni na vse pol- '
no frakcij; kolikor boasov. toli-I
ko strančie.
l'ri primarnih volitVnh. ki so bi
le 15. sept. v več državah, se je
po stari navadi sleparilo in ktip- l
čevalo z glasovi kar na debelo.
Samo v Chicagu je demokratična
inašina s plinovim trustom na če
lu razmetala $150,000. I
.Najlepše pa .je pri tem. da p«
sedanjem imenitnem volilnem za
konu ti«' morejo kaznovati proda
jalca glasov, pač pa samo kupen. I
Kenominirani so — i seveda! —
tudi štirje demokrati izmed tiste
klike, ki se je lani v illinoiški po
stavodaji dala podkupiti pit+MMIO
za >rlas. da so glasovali za republi
kanca Loritnerja, ko je kandidi- .
ral v zvezini senat. Med temi je'
naravno tudi zloglasni Lee O'
Browne. Tu se vidi, koliko ponosa •
in pameti sploh ima še tista masa.!
ki je glasovala za te kreature. |
Najznačilnejše so izpadle pri
marne volitve v državi Wiseon- j
sin. Iz volilnega hoja so izšli sa- I
1110 republikanci in socialisti. I)e
mokratje so politično ubiti. V
Wisconsin!! je namreč zakon po ^
kterem mora vsnka politična
stranka dobiti pri primarnih vo
litvah najmanj "JU p roe. vseh gla
sov. ki jih je imela pri prešnjih
volitvah: drugače ne sme posta-'
viti svojih kandidatov na volilni
listek. Demokrat je pa niso topot
dobili niti 1<> proc., kar pomeni,
da se demokratična stranka v
Wiseonsinu izginila s političnega'
obzorja. Volilni boj v novembru
bo torej samo med republikanci
in socialisti.
V celi demorepublikaiiHki poli- j
tični brozgi .v kteri kapitalisti iz
birajo in odbirajo svoje hlapeove
v kongres in državne |*>stavoda
jK Ma igrajo klavrno vlogo in do
sledne politične barve, ki so, ka
kor prostitutka —na razpolago
vsakemu Judežu, samo da plača.
Na jedni strani priporočajo repu
blikanske. na drugi pa demokra
tične kandidate, — in vsi so "za
delavca". Slabo zate, delavec, do
kler te vlečejo za nos časnikarske
prostitutke!
Dopisi.
Belleville, 111.
i Cenjeni sod rug!
Ako se ne motim, tedaj še ni bi
lo i/, naše naselbine dopisa v listu
" 1 'roletareu Vsled tega upam,
da moj dopis ne pojde v koš.
Dne 1"». sept, smo imeli prvotne
volitve. Imamo tudi vsakovrstne
stranke: republikance, vstaške re
publikance. demokrate, prohibicio
uiste. I'a tudi socialisti niso zad
nji.
Saj imamo sln-ialisti šest klu
bov. /. glavnim stanom v drugem
okraju. Ta socialistična organiza
cija se j<* /a vršila v dobi dveh let.
In teli soc. klubov se bojijo ka
pitalistične stranke različnih imen
ki igrajo pod enim klobukom: ob
držati produktivne stanove v sui
nosti.
Zvezali, pobratili so se v>i: re
publikanci. demokrat je iit tisti
ljudje, ki pijejo "snopa". kedar
jih nihče ne vitli Vsi so irlasovalt
za republikance, tlasi jih ločijo
strankarska načela. ' lies, lepa
ZIIH'S !
V tem okraju kraljujejo repub
likanci že 2:1. let. Zakaj 1
Ker razumejo loviti kaline.
1'red volitvami so trkijali dolar
je med tukajšnje delavce. Sodčke
piva so vozili v livarne in drupe
delavnice.
V tukajšnjih delavnicah lahko
vsakdo pije. kolikor hoče: ne le
vodo, marveč tudi opojne pijače.
Do opojnih pijač imajo pravico
Štirikrat na dan.
In to rodi dvojno gorje: Za
družino primanjkuje potrebščin,
delavci se pa ob volitvah proda
jajo vsakemu, ki da za pijačo.
Delavci so plašno izjavljali
siromaki na duhu volili bomo
tint epa, ki da za pijačo. Kaj ho
čejo socialisti, ko nočejo plačati
za pivo in "šnops". f
Veseli so bili, ko so pili iškar
iotsko pivo. ko so za požirek piva
prodali samih sebe zopet za dve
!«*ti v sužnost.
I'a še ponosni so bili, ko so opo
tekaje razbeljeno kovino vlivali v
"modle", ker so jih njih gospo
dari s slabim pivom zopet ukovali
v staro sužnost.
In ti delavci, kedar so trezni,
ko se zavedajo beračije doma. za
bavljajo o slabem zaslužku, o kri
vicah, ki jih trpijo.
Mar ne zaslužijo, tla bi jih ta
krat zaveden delavec brcnil tje,
kjer hrbet zpuhi svoje pošteno
ime? Zmeden delavec* t epa ne
zvrši. ker še vedno upa. da bo svo
je brezbrižne tovariše spreobrnil,
jih dvipuil kviško na isto moral
no stopinjo, na kteri je on.
1'rvega oktobra pri<l»' s»mii sodr.
Kugcne Debs, ognjevit /.»(tovornik
pravic delavskega stann. (iovoril
bo v'Liric gledališču.
Zavedni delavei, ki ne prodajo
za easo piva svojih pravie, hoilo
/. godbo na čelu korakali z za
pa<lne strani na iztočno — na
shod, da en jejo sodr. Debsa. Za
četek shoda je ob osmi uri zvečer.
Tiskali smo nad štiri tisoč vstop
nic. Kdor kupi vstopnico bo dobil
"Ap| >eal to Heason". ki ima da
nes že skoraj pol milijona naroč
nikov za dobo 4<l tednov. Vstop
nica staih- "2~> et. /cn>ke so vstop
nine proste.
Mi upamo, da bo vdeležba
ogromna, vzlic temu, da >o neka
teri delavci za čnšo piva prodali
svoj glas.
Z delom je še precej dobro v
Helb vilic. Tudi plača ni slaba,
ker delajo večinoma povsod le
linijski delavci.
Socialističen pozdrav vsem de
lavcem in čitateljcin "I'roletar
ea", zavednim delavcem pa že
lim. da bi se kmalu spametovali
in organizirali!
Math. 1'ožek.
Irwin, Pa.
Cenjeni urednik!
Izrekamo najiskrenejso zalivala
slov. soc. klubu "Mladi Vrh'' št.
1!>. v Sygan, I'a. za svoto stefi.OO, ki
jo je poslal štrajkujočim premo
ga rjem v podporo.
Zahvaljujemo hc 1 ud i iskreno
vsem članom in članicam S. X. P.
J., ki so se odzvali našemu pozivu
in nam priskočili na pomoč z da
rovi. da bomo tein ložje vat rajali
v štrajku, dokler ne izvojujemo
popoln«' zjiiape.
Strajkaiuo že šest mesecev. Ali
I vzlie temu, tla Se nihče ne more
'povedati dnevu, kedaj ho končan
štrajk. smo danes Se tako solidar
ni kot prvi dan, ko smo pričeli
št rajkati.
Mi upamo, da končna zrnata ho
le naša vzlie mukam in trpljenju.
V Westmoreland okraju morajo
podleči premoparski haroni, ee
nam bojo delavci v tem boju po
magali še vprihodnje kot doslej.
V. ozirom na to izrekamo še en
krat vsem, katerih sri-a hijejo so
čutno za nas. srčna zahvala.
Bratski pozdrav vs^ni.
Za društvo "Slovenija" št. 41.
S. X. I' Jednote
Mihael Jerala, tajnik.
Ivan TuSar. Strajkar.
Cenjeni sodrugl
Citalniea in slov. soc. klub sta
se združila: postala sta <-na orga
nizaeija. Skupno premoženje /na
ša nad $400.14), članov je pa 42.
V znak združenja priredimo
skupno veselico dne 1. oktobra.
V Sy«r:tini torej napredujemo.
Socialistična misel raste in se širi.
/■Idi ii-, da l)i našo naselbino
j slov. delavci posnemali vsepovsod
i v Ameriki.
Delavci nimamo za zgubiti dru
! zega knt svoje suženjske verige,
priborimo si pa lahko ves svet.
Zatorej v socialistično organiza
cijo. Tam sta poduk in izobrazba
za delavce. Delavec sc uči. kako
rabiti zakonita sredstva napram
i kapitalistom, kako se je treba bo
jevati proti zločinskemu kapitali
stičnemu gospod a rs k emu redu.
Za socializem
Louis tilažer.
Eveleth. Minn.
Sodrug urednik!
Sprejmite ta moj m.di dopis v
nam priljubljeni list "1'roleta
rec". — dolgo časa ni bilo nič
slišati iz našega mesta Kveletlia.
Kar s.- tiče dela sc jako trdo «!«•
'•t v teh, žeVz.riiških rudokopih.
Vetluo in vedno nas priganjajo
na vse načine. Hodimo delati dan
za dnem in k<> pridemo na svoj
prostor že pride l>o»> in izprašu
je: koliko kar imaš. ali koliko boš
dal danes kar. Za pove tudi: toli
ko in toliko jih moraš dati. Dela
vec se trudi, da napolni po deset
kar na dan. .Jaz mislim, da je to
dovolj za dva delavca. Obžalujem
nas trpine in zakaj.' Ako pride
mo 10 minut pred šesto uro do
šefta v rudokopniku nas že boss
vspominja in pravi: vsem bom
vzel pol ali četrt silita. Kcdo je
temu kriv? Temu smo kri\i mi
delavci sami Delavci vseh dežela,
združite sc in mora biti boljše. Ne
bom opisoval nadalje delavski po
ložaj. to naj zadostuje. Vsak de
lavec lahko sam sprevidi, da se
mu krivica iroili. Zato ponovno
pravim, delavci združite se. V s|o
tri je moč.
Obenem naznanjam. da smo
ustanovili slov. liar, izobraževalni
klub. da se s t«-m nekoliko razve
drimo in da bomo mogli kaj na
predovati. Sedaj se tudi vrše •»
krajin- volitve kandidatov za pri
hodnje le'o. Tukaj so različne mi
sli in pogovori. katerega bi volili.
Nekateri pravijo, da bi volili tega
ali t epa. .laz pa mislim, da bi bilo
najbolje, ako bi volili človeka,
kt< ri ! i >e potegnil za delavee. A
vsak govori le za svojega gospo
darja. za katerega dela. To j.- do
volj žalostno. Tukaj je nekaj na
ših rojakov kteri se štejejo za
svete rože. Ti imajo državljansko
pravieo, ali tem ni nič mar za <le
lavee. da bi kaj pripomogli k po
boljškrt. Seveda, sedaj že govorijo
ali ne verujem jim. ker sem pre
pričan od leta l!M)7. ko je bil tu
k.ij At raj 1: jih je s puško na delo
gonil. .laz mislim, da vsaka ose
ba. ktera ima količkaj pravili mo
žganov. ne bo glasovala za take
osebe. S tem naj zadostuje, ker
moje roke so preveč utrujene. Pri
priložnosti kaj več.
Pozdravljam vse zavedne so
druge in sestre. Te bi Proletarec
pa želim prav obilo uspeha.
J. C.
Huntington, Ark.
Cenjeni urednik!
Ker sem jaz edini naročnik v
naši naselbini " Proletarea". ni
bilo še nobenega dopisa od tukaj, i
Najprej moram naznaniti, da je >
tukaj še vedno utrajk, kakor dni- t
god. Nekatere konipaiiijc so pod
pisale lestvico premogarjcv. da so
pričeli z delom. Mislim, da Cent
ral kouipanija ho pritnorana pod
pisati, če jo še ni. da pojdetno s
1. oktobrom tudi mi na delo. No,
pa kaj delo, ali te podzemeljske
sužnoKti se vsak boji. ker denar
ja iii /a življenje. Kes. časa ima
mo dovolj. Štrajkarji sedijo pod
hrastovimi v senci pri kartah, naj
h odo Angleži ali Slovenci od zju
traj do večera, le malo kdo se pa
zmeni za kak delavski list. ali če
je naročen na kak list. ga le malo
kdaj čita. Ponujal sem že moje
delavske list<> uekterim rojakom, a
prebere eno točko in mi ga vrne
ter pravi, sedaj nimam časa. Zato
morate vedeti, da tukaj ne bo na
predka, dokler bodo le karte igra
li. .laz sem naročnik petih listov
in najprvo preberem 1'roletarca,
ker ta list mi je najbolj všeč. Naj
raje pa <* it a tu znanstvene knjige.
Katoliška vera pravi, da mašnik
pri darovanji naredi živega boga.
I Kako to .' Kako l>o on i/ moke lia
i>ra\il živo bitje ali i/, vode vino.
Človek, ktfri ima zdrav razum,
vidi. da je to vse skupaj velika
trgovina in to nese denar. Naj za
dostuje za danes, ampak pride še.
1'oz.dravljam vse zavedne čila*
telje. tebi Prolet ircc pa prav obi
lo vspeha.
.Martin I'owctz.
San Francisco, Cal.
Sodrug urednik!
Dovolite mi nekoliko prostora
v " Proletareu".
Tukaj v Californiji je zelo sla
bo. Delo «e zelo težko dobi. San
Francisco ima delavskega župana.
Izvoljen je bi! od delavske stran
ke. a v resnici je bil kandidat
saloon - keeperjev in malih trgov
eev pettit buržoj. ije. Preteklo
je že eno leto kar je bil izvoljen,
a do danes ni še nič dobrega sto
ril za delnvee.
(
V Los Anvcli's driie-m naj
večjem mestu v Californiji je
že tri mesece št nt i k Kk<>ro vsi de
lavci »ii na štrajkn. Lastniki pi
vovarn in železnih tovarn so skle
nili. da uničijo na vsak način de
lavske linije. Na njih željo je me
stni odbor naredil novo postavo,
po kateri se ne sinejo nnijski de
lavci zbirati na mestnih ulicah,
ali pa pod vsakim pogojem ne
javno govoriti. "Pravica javnega
govora ne sme biti nikomur okraj
šana." je ena glavnih točk naše
ustave. Ali kapitalisti se le malo
brigajo za ustavo. Le takrat ji
postava v pošte v vzeta, kadar je
delavec do pičiee ne izponjnje.
V Los Angeles so vse pravice
delavstva teptano 1 ti i zi; tristo
štrajkarjev so zaprli. Čudim se.
kaj se oni reveži sedaj mislijo o
(Jompersu. ki jim vedno v ušesa
trobi, da naj bodo prijatelji z de
lodajalci. Naš kandidat za govt r
nerja •! Stil t Willson je pred ne
kaj dnevi srovoril veliki množici
delavcev v Los Anireles. Pro t i
koncu govora i«* vprašal, koliko
navzočih i<* pripravljeno vstopiti
v socialistično stranko in nad li<MI
jih .!<• vstopilo i>ti ečer. V d veli
tednih je vee kakor 1'2<>0 delav
eev, ki so bili registrirani kot re
publikanci ali demokrati, prenii
nilo svojo reiristnn-ii<» in vstopilo
v socialistično stranko.
Mi imamo zelo vroč volilni boj.
Wilson se vozi / avtomobilom o«l
mesta <1 i mesta in množice (t a pri
«lej<, poslušat.
S. ••■len čudež sr je zgodil. V
pr"jvnjih volilnih bojih so nas k.i
nitalistični listi, kakor tudi de
lavske unije, popolno ifrnorii-ale
A nedaj /e ne dobim lista, da lie
bi kaj o socialistih pisali in čujt« •
Vse Ilnv.e v San Kraiiciseii so ime
le na '"Labor dav" velik piknik.
' -Iclcžilo sc je okroir 10.000 os« h.
\a ta piknik je bil zraven demo
kratičnega kandidata /a trover
nerja, povabljen tudi -I Stitt \Vil
son. kol govornik. (.la/ sem bil
navzoč na pikniku.t Demokratič
ni kandidat B«dl je stopil na -ro
vorniški oder: nihče ira ni pozdra
vil. Takoj za njim je prišel Wil
son in nad -4<HX> ljudij je vstalo
na noge in skoraj deset minut
ploskalo. Navdušeni delavci so
metali klobuk«- v zrak in klicali:
Wilson. Wilson.
Mi mislimo narediti Californijo
prvo socialistično državo v Ame
riki. in kakor se meni /di. ras ni
več daleč.
Slovenci v San Franciseu, dasi
ravno večina brez dela. še vedno
trde. da bo j?e bog (T) dal, da bo
boljše. Pozabili so pregovora ki
pravi: "Pomozi si nam in pomori'
ti bog." N'as socialistov sv pa bo
ji*, ker jim "gospod" pravijo, da
smo brezverci.
Pozdrav vsem socialistom!
Frank Furl an.
Seattle, Wash.
II koncu julija in v začetku av
gusta so se vršili v bližini Seattle
Puget Sound do zdaj v Ameriki,
največji vojaški manevri. Pri "J(HI
milj trajajočem iiiarširanju so tri
je vojaki vsled trpežne vročine,
o/iroma vsled slabosti umrli. Dru
ge nezgode k sreči ni bilo, pač pa
je bilo pri težkih topničarskih va
jah veliko konj vničenih. Kazen
konj, seveda'ni nobene realne ško
de. Vojak, ki prostovoljno služi,
je pač vsega pomilovanja vredna
figura. Človek nima nič proti te
mu ako se taki in enaki unifor
ni i rane i preganjajo sem in tje. he
drugo je vprašanje: Kdaj bo lju
dstvo bolj pametno postalo, da ne
bo navdušeno tam, kjer je odveč.
line :{(>. julija je deloma vse od
šlo i/ Seattle v Tceomo z.jala pro
dajati in gledati gardo, ki je ob
stojala čez 20.tNHt uniformiraneev.
V Seattle bivati je |»a«"* fletno. /la
sti še za lahkoživco. Sedanji ma
jor nu sta Seattle je tako modra
glavica. ila mu je malenkost vodo
v vino spremeniti. Človek bi se
nehote vprašal: se-li mora bolj
idealnega »no/a /a majorja vol it i
ki.kor je C. I (Jill. Par tednov po
i'.volit vi. pa mu j'* prejšni major
Miller očital da j«' tepec, lahko
živee itd. Seved umu tudi ta ni
odgovora ostal dolžan in mu je
povedal, da ako lii on še nadaljna
tri leta /upanoval, prišlo hi mesto
v takšne .finančne zadrege, da bi
| se par sto let ne i/kopalo i/ dol
gov. Vzorni tiči. kaj? Razumejo
se med seboj kakor vaški pastirji
pri kravah, seveda vsak po svoje.
Kakor se čuje, veljalo bo ogromno
svoto prej ko bo me
sto dobilo složno lego. Zdaj j«*
svet še močno valovit višji in ni
žji. Kopljejo z vodno silo nepre
stano že štiri leta in preteklo bo
še desetletja, predno bodo odmer
jeni prostori zasuti o/iroma .'<00—
4<n» čevljev nad morsko gladino
visoki liolmi i/, površja izginili. In
zirolj tega si je mesto zaželelo de
lavnega in modrega župana, ki 1h>
znal mestu ne le v družabnem, am
pak v finančnem oziru koristiti.
Kaj njega briga družabno življen
je. Magari če je vse na pol div
je in neumno, toliko boljše za
molrno kravo. In župan t". I. < I i 11
si je izmislil originalno metodo.
Mislil si je približno ali za *ure)
takole:
Mesto potrebuje denarja, veli
ko denarja. Denar pa naj ho ka
koršen hoče. maguri s krvjo po
škropljen ali pa naj ima drug«*
/nake sramote na sebi to nič ne
stri. Na eno oko prst pritisniti in
na drugo na pol zamižati pa je
"ali right.'. Odprl bom prost it 11
eijo prav na široko in obdolžil
vsako posamezno prostitutko na
£12"> tak>e na leto; dal borznim
špekulantom popolno prostost, za j
posledice bom že shiii odgovoren.
In denar s«> bo kar po široki stru
gi stekal v mestno blagajno. Ta
naklep se mu je prav temeljito
posrečil \ Kitajskih in Japonskih
loterijah' in v beznieah ki se isrra
"aiiis" je vedno \sc polno sveta,
da se vse gnjcči. Da operatorji
teh iger visoke takse plačujejo,
mi ni treba še posebej omenjati.
Delavci so pa tako neumni in ne
vedni. da svoje težko prislnžene
denarje nosijo žoltim in belim
oderuhom. 1'rejšni župan Miller,
tudi zatiralce in sovražnik prosti
tucije je znal kot mož sugestirati.
da je prostitucija nepotrebno zlo
in da je rak rana v človeški druž
bi. I Sil je pač kot vsa ostala zmes.
ki je obogatela od delavskih žul
jev in srag hud sovražnik revnih
slojev. V salonih ji odpravil prost
prigrizek in se izrazil tako le: kaj
bi delavci po salonih zastonj /rli.
delajo naj delajo ali pa naj pogi
neio. Kaj ne. inteligenten izraz za
moža. ki si nadevljp ime ljudski
voditelj. /,e malemu bogatinu je
delavce slahcji od živine. Mula je
ve*' vredna, kakor čvrstih de
lavcev. Delavci, ktcrim bi kožo že
čez ušesa vlekli, bodo še vedno
volili take može v postavodajo.
nezavedni namreč — Ko je bil iz
voljen sedanji major ('Sili. je bilo
vse na pol divjo in pijano veselja.
Tisto ničvredno blago, ki je denar
na ogled, je na dan izvolitve pija
no zmage, kar divjalo |m mestnih
ulicah. Pri tem so vinski duhovi
igrali glavno vlogo, da so tiste
muho kar cepale po stritu. Človek
hi mislil, <la j<> zašel kam med Cu
lukapre, a še eelo med njimi je
najti meje dostojnosti, med tem,
ko jo eivili/iruna pijana druhal
prekorači. Županu (Jill-u pa je
to početje še imponiralo. Vzel si
je pet nočnih ptic na avtomobil
se vozil ž njimi naokrog eelo noč
in s tem pokazal, da ho vzoren
župan in prijatelj. Se tisti dttn,
ko je prostitucija dobila popolno
svobodo, se je pokazalo kak sad
morale tvori današnji družabni
rod. V neki hiši prostitutke seje
zgodil grozovit umor. Neki lTletni
krasotici je nekdo v njeni celici
z britvijo popolnoma odrezal gla
vo in jo oropal za $275. Na stotine
moških je šlo mimo iste sobe, kjer
se je igrala žaloigra, a nobeden
ni nič slutil, kaj se godi v sobi.
O morilcu ni bilo no duhu ne slu
ha. in tudi nikdo ni za njim poiz
vedoval. 1'ripovedavalo se je, da
jo bil od neko stranko podkupljen,
a gotovega so no ve še nič. Od
druge strani pa se jo zopet čulo,
da se je njen ljubljenec maščeval
mi. I njo, ker se um je izneveril«
in šla v javno hišo. Drugi oziroma
dva umora objednem sta se zgodi
la teden dni pozneje. Neka orno- V
žena razuzdana Američanka je že '
lansko leto m. maja poslala svo
jega moža na ričet 'zapor). Le- '
tošnje leto, koncem aprila je pri
šel dotični mož iz zapora. Kot
skrbim mož in oče je marljivo po
izvedoval. kje da je njegova žena.
Zvesta mu že prej ni bila. ko je še
na prostem bival, gotovo še toliko
manj med časom, ko je mož med
tesnimi zidovji čepel. Njegov pri
jatelj 11111 je povedni, kje je in mu
natančni* raztolmačil liišo. A pri
jatelj je bil napačno informiran.
Mož se je napotil v dotično hišo
in našel neko spečo žensko. Vrgel
se je lin svojo žrtev iu jo liiomcn
talno umoril. Ko je zvršil krvavi
zločin je še le spoznal, da ni nje
gova žena. Ali kar se je namenil, ✓ i
to je hotel tudi spolniti. Drvel je
naokrog in naletel tudi na pravo.
Kakor tiger na svoj plen, tako se
j«- usmiljenja vredni mož vrgel na
svojo nezvesto ženo in jo pri priči
irrozno razmesaril, da je v teku
dveh ur umrla.
Nadaljni trije umori so se zgo
dili v tesnih beznieah. kjer se itrra
nevarna igra takozvana "black
•lokes" Vsega tega do sedaj v
Seattle 11 i bilo. Ali major I. (lili,
je sklenil igrati svojo karijero po
vzorcu srednjega veka. Pa to še ni
vse. Se vse kaj bolj idealnega je
vkrenil ta. za ljudski blagor vneti
mož:
Pomnožil je za »»<) glav policije,
da bo krepko udrihala po delavs
ki pari. Od slaboglasnih hiš ne
prestano drilra polieajski voz in
sistematično odvaža dobro in sla
bo blairo na rotovž. Iu ako nimaš
slučajno $10 za v poravnavo, te
daj pa hajd v zapor za dva mese- i
ca. S tem je mestu iiiaterielno po
magano. Mesto potrebuje denar.
That is ali. Potem pa naj še kdo
trdi. da za delaven tii "square
deal", lepo doneča beseda, kaj?
Pod današnjim kapitalističnim si
stemom ne moremo boljših razmer
pričakovati. Edino, kadar dospe
socializem do vrhunca svojega cil
ja. bomo. če lic mi. pa naši nasled
niki lahko z mirno vestjo rekli:
"sipiare deal" (za vse enako)
V tukajšnje mesto in okolico že
12 »!»i ni posijalo rumeno solnco.
Vsa okolica, kakor mesto, je zavi
to v gosto ncpredorno meglo in
iliin. katerega provzmča grozen
go/dni požar. Ni gori samo v Ida
ho Montana Oregon, gori tudi v
treh krajih v Washington)! i)i ko
maj šest milj izven mesta Seattle
na Lake Washington je velik in
za okolico nevaren gozdni požar.
Kdo je pravzaprav kriv tetini veli
kemu gozdnemu požaru, da se tn
ko |togost«una dogajajo.' Tisti, de
la leni in vsega siti "športmani",
ki grejo v zaltavo v poletnem ča
su v razne gozdove na lov. Ni
vrag. če ni celo poletje kapljice
dežja <la je vse presušeuo in pride
taka mestna druhal v gozd ter
strelja v zahavo nevedoč kaj Sa
mo. da si dolgčas preganja. S tem
pa vniči cele krasne gozdove. Ta
kim mestnim falotoin naj hi stro
go prepovedali vsako orožje v go
zdove nositi. A ko ima veselje, naj
lovi peš divjačino in konec ho
gozdnim požarom.
A. Wershnig.