OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 27, 1910, Image 3

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1910-09-27/ed-1/seq-3/

What is OCR?


Thumbnail for 3

nabast chicaga.
I Po uradnem vladnem štetju je
L Chicago danes četrto mesto na
I svetu, šteje namreč 2.185.283 pre
ji; bivalcev. Sedaj je Loudon, New
York, Paris, Chicago. In vse to je
^ Chicago pridobil v TO letih, leta
184^ je imel nekaj nad 4*XH» pre
bivalcev.
r Narast je značilna za bodoč
nost. Po svoji geografični legi
ima Chicago prednost pred vsemi
drugimi ameriškimi mesti; ima
vse pogoje, tla lahko postane ne
samo prvo mesto v Ameriki in
prvo, največje mesto na svetu,
temveč tudi središče industrije na
celem zapadnem kontinentu.
Pogoji zato so predvsem eko
nomski. Neštete železnice, veli
kanske jeklarske in železarske
tvomiee, strojniške delavnice, o
gromne inanufakturije, klavnice,
skladišča in nešteta druga indu
striclna podjetja zahtevajo vedno
večjo armado delavcev, ki priha
jajo semkaj prodajat svojo delav
no silo. Naglo naraščajoča in raz
vijajoča se industrija je največ
pripomogla do tolikega narastka
mesta: na podlagi industrije i»o
Chicago rasel tudi v bodoče.
Ampak ravno ekonomski polo
žaj Chicaga je najtežji problem
za chieaško delavstvo, ktero je^
i cinitelj ogromne industrije in kte
ro vslcdtega povspešuje rast me
sta samega. Preti vsem je naval
delavcev, ki prihajajo iz vseli kra
| je v iskat sreče v Chicago, tolik.
I da je sploh nemog< 8e, da bi imeli
I vsi delo. Drugič .i'- po ttikajinje
delavstvo mešanica vseh obstoje
čih narodnosti, kar je zopet jako
težavno, pripraviti delavce v ma
si za razredno gibanje. Ni čuda
torej, da imajo delavske un'je to
liko ovir in bojev. Desetletja se
že trudijo strokovne organizaci
je. da bi te notranje razmere spra
vile pod kontrolo, toda popolnega
vapeha ni bilo Se do danes. Kavno
to velja za socialistično gibanje.
Računati je treba z narodnostno
mešanico, z večno nestalnostjo
vposlevanja in pa z vabljivimi ob
ljubami "boljših časov" od stra
ni kapitalistov. Mnoge delavec
zdrami in pripelje v stranko šele
policajski kol. ko jim ob času go
spodarske krize ali štrujka nemi
lo pada po glavah.
Omeniti pa moramo jeden važ
ni faktor, ki povspešuje linijsko
in socialistično nihanje v Chicagu.
Tukaj se je naselilo mnogo de
lavcev, fizičnih in intelektuelnih,
skoro i/, vseh evropskih gospodar
sko in politično potlačenih držav,
kteri so seboj prinesli jasne poj
me glede ekonomskih razmer.
Najboljše delavske unije v Chi
cagu so danes t ist«•. kterih člani
so bivši bojevniki iz organiziranih
proletarskih vrst v Nemčiji. Avst
riji. Franciji, Italiji. Angliji. Ru
siji in na skandinavskem poloto
ku. In najboljši socialisti v Chi
1 <agu so bivši propagatorji soeta
^ lizma v omenjenih državah. Do
W mači razredno zavedni delavci so
hodili največ k tem v šolo.
Organizirati delavce, strokov
no in politično, v t«*m velikanskem
in kosmopol i tanskeni mestu ni
lahka stvar; toda z ent r/.ijo. trd
no voljo se vse doseže in tako je
tudi nam v Chicagu zagotovljen
vedno večji napredek. V Chicagn
je danes okrog petdeset socialisti
čnih organizacij, fctere so razdel
jene po wardah (okrajih); med
temi je najmanj dvajset neangle
Skih skupin ali klubov v kterih so
organizirani Poljaki, (Vbi, Slo
vaki. Slovenci, Hrvatje. Nemci,
Rus., Litvini, Italijani itd. Tukaj
izhajajo štirje socialistični dnevni
ci (angleški, nemški, češki in
poljski* in nehroj tednikov in re
vij. Naštelo bi se še dosti druge
ga kot n. pr. veStrne in nedeljske
šole, knjižnice, telovadnice itd.
Chicago raste, ne samo po števi
lu prebivalstva in v industriji,
temveč tudi v socialističnem in
unijskem gibanju delavstva,
DUH ČASA.
— Pred kratkim je bila v Cle
velandu konvencija društva sv.
Barbare. Na konvencijo je prišel
V tudi Mr. Sakser. Bil je navzoč
0k ravno ob času. k<> so delegatje raz
p pravljali o društvenem glasilu.
Večina delegatov je naravno bila.
da še ostane Hnkserjcv "(»las Na
roda". Pojavila se je pa tudi na
sprotna manjšina in j eden delegat
je glasno povedal, da je žalostno,
da je glasilo društva skebski list,
ko ho pa pri društvu skoro sami
delavci iu mnogi mod njimi dobri
unijonisti. "Zakaj Iti podpirali
skebski "tJlas Naroda" —- dejal
je dotični delegat — "in njegove- ^
Ha lastnika, kteri noče unijoni/i
rati tiskarne, samo zato, ker ne
privošči svojim vslužbenccm ve
čje, t. j. linijske plače." In mister
Sakser je moral vse to poslušati
m»'d "svojimi" na konvenciji
katoliškega društva! In da ne
giblje f
— Slovenski /upnik Kaatiger v
La Salle, 111., je ncdolgo tega. ka
kor se nam poroča, pridigal o so
ciali/.mu v simpatičnem tonu. Re
kel je, da je socializem dobra
stvar in da delavei morajo biti
socialisti. ako hočejo doseči res
nični napredek. Da se je "preča
stiti'i Kastigcr naenkrat tako
sprijaznil s socializmom, se ni ču
diti — pravi naš poročevalec —.
kajti cerkev je vedno boljinbolj
prazna. Tamošnji slovenski delav
ei čitajo socialistično časopisje,
pristopajo k organizaciji, a za
cerkev ne dajo nič. Župnik mora
torej nekaj začeti. Ampak vleklo
ne bo.
STRANKA.
Pozor! — Vsi slovenski soc klu
bi brez izjeme naj takoj naznani
jo, dan in leto. kdaj se je soc.
klub ustanovil. To pa radi tega.
da se /amore v sporazumu jugo
slovanske soc. zveze v Ameriki
dati tekoče številke.
— V Steel, Ohio je izvoljen taj
nikom pri soc. klubu sodrug .lože
Dernač. blagajnikom pa sodrug
Mlaž Tavfer.
Kdor želi brošurico o uatu
ralizacijskem zakonu (kaj je tre
ba vedeti, da se postane ameriški
državljan) jo lahko naroči pri taj
niku slov. soc. zveze sodr. John
lVtrieu.
Knjižica stane 12 centov s po
štnino.
Naslov se glasi: John Petrič,
2708 Lawndale Ave. Chicago, 111.
— 'Clevelandska Amerika' hva
li organiziran«- delavce in zago
varja štrajkujoče delavce najbrž
le tedaj. če so uredniki dobre vo
lj"'.
Ker pa uredniki niso vsaki dan
zidane volje, radi tega tudi "Cle
velandska Amerika" ne piše v
vsaki izdaji za delavce
Vsaj notica, nad katero je na
slov "Debsov govor" tiskan tako
debelo, da hi ga čital vsaki sle
pec, dokazuje, da v možganih
urednikov "Clevelandske Ameri
ke" včasih kraljuje hud maček,
posebno če ga že v pondeljek zju
traj niso pregnali s slaniki. sarde-,
lami ali drugimi sodobnimi zdra
vili.
Mi radi te resnice tudi ne sodi
mo preostro urednikov "Cleve
landske Amerike."
Človek, ki um mačka, mačka,
ki zgrabi človeka že v pondeljek
zjutraj in ga trdovratno «I rži še j
zvečer, ko piše notice, da napolni
list, se nezaveda, da je kapitali
stičnim poročevalcem sedel na li
manicc. Prevod napravi mehanič
no in drugi dan še le zaveda,
da je ustrelil kozla, tla je javno
pred vsem svetom pripoznal, da
m- pozna kulturno zgodovinskega
razvoja, da je tako neumen, da ne
pozna zgodovine ameriške rppub
like in njenih sester Mehiko itd.
Nobeden pameten človek se ne
spodtika na tem, kaj l>cl»> re
kel o Roosevelttl. Saj je Roosevelt
v duševnem sorodstvu z nemškim
cesarjem Viljemom št. 2. ki bo v
zgodovini poznat kot napol (,'ali
gula in napol Nero. Tudi ne gre
zato. če ji- Debsa poslušalo le pet
tisoč ljudi.
Zakaj!
Debs ni tako neumen, da bi o
Roosevelttl govoril toliko, kot je
poročala "Clevelandska Ameri
ka". Saj vendar ta človek, ki j-'
bil nekdaj predsednik ameriške
republike, je širokoustno dejal,
da bode pozobal Vse socialiste /a
"fruštek", ko se je vrnil s po
hajkovanja v Ameriko, Ko j«- pa
ta junak prišel v Milwaukee, j<
pozabil na svojo obljubo in sree
mu j«' padlo v hlače.
Za take ničle, ki se hahajo z
znanjem, pa Debs nima toliko be
sedi j.
Ako je kapitalistični časnikars
ki poročevalec videl le 5 tisoč
ljudi, tedaj jih je vsakdo videl,
ki je l»il v ltiverview parku tri
ali štirikrat toliko: 1."» do 20 tisoč.
Torej ne ffrt* za to. S tem se
uredniki "Clevelandske Ameri
ke" niso urezali.
Ali uredniki "Clovelandske
Amerike" so tudi povedali. <la je
sodrug Dehs že štirikrat kandidi
ral /a predsednika, a še nikdar ni
bil zvoljen.
Kaj so hoteli reci s tem T Mar,
da no tako neumni in ne vedo, da
se je manjšina vedno rodila pred
vet* ino T
Ne! Kaj takega niso hoteli po
vedati. Še nekaj holj neumnega
so izrekli s tem: Ker je Dehs že
trikrat kandidiral, pa ni hi zvol
jen, tudi sot iali/em ne ho nikdar
prodrl.
V tej misli se pa zreali maček
v možganih urednikov "Cleve
landske Amerike". Radi tega se
ne hudujemo, marveč obesimo
njih misel še malo nižje, da jo
bo vsakdo čital.
Prispevali so v pokritje stroškov
kongresa:
Jugoslov. soe. klub
St. Louis. Mo $5.00
Jugoslov. soe. klub
N. S. Pittsburg, I'a $4.(Ml
Jugoslov. soe. klub
Klizahetli. N. .1 <*-"».00
Jugoslov. soe. klub
Candling. I'a .*2.00 ,
VSEM DELNIČARJEM JU00
SLOVANSKE DELAVSKE
TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij je sklenil na zadnjii
seji, da se pozovejo vsi delničarji,
ki imajo delnice, da pošljejo svo-1
je delnice radi kontrole na uprav
ništvo "Proletarca". Istotako po
zivlje direktorij vse tiste, ki so
morda plačali delnice, pa jih niso
, dobili, da pismeno obvestijo o tem
upravništvo " Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devet-!
deset dni od tistega dne, ko se je
razglasil. Po 90 dneh se bodo raz
dale delnice B. vsem tistim, ki so
plačali delnice in upoštevali ta
razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge
, delnice preklicale neveljavnim.
Veljavne bodo le delnice B.
Vse delnice morajo biti vposla
ne do dne 9. nov. 1910
Delničarji vpoštevajte ta raz
glas, da se kasnejše ne bo nihče
izgovarjal, da ni vedel za ta od
lok direktorija, če bo trpel škodo.
Direktorij.
PRODA SE
dobro idoča procerija v La Salle,
III. Prodaja se večino brez buk
vie in za "cash". Voza ni.
Več se izve pri lastnici Mary
Pleskovič, 1223 Main St., LaSalle,
111. 4krat i
*X*
Nove JESENSKE obleke
v vseh najnovejših
krojih in barvah
$7.50 do $25.00
"PRESTO"
najnovejši patcntovan ovratnik.
Sukne
po krojih Kerseys, Vicunas,
in Tweeds v vseh barvah za
moške, dedke in otroke
$6.50 do $30.00
terasi
•S-WCorner 26 - ^Central Parh/ve,
Rudolph Layer,
lastnik.
dobra, domaČa gostilna
v Clevelandu, Ohio
J. SVKTK po domače pri ZALARJU
420 St. Clair »ve
loti vino. pivo in žganje prve vrste. Smodke
prva kvalitet** so na prodaj. Za mn<>irobrojen
pose t sv imporofa rojakom v Cleveland u. pa
potnikom Laatmk.
AVSTRO -AMERIKANSKA
Črta.
.Vajpripravnejia in najcenejša j>aro
brodua črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New
Yorkom. Trstom in Reko.
Brzi (loAtni in novi parobrodi
na dva vijaka:
Martha Washington. Laura,
Alice. Argentina in Oceania
I'rcgo nove parnike, ki bodo vozili 19
milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje
jo iz New Yorka ob sredih ob 1 po
poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2
popoldan proti New Yorku.—Vsi par
niki imajo brezžični brzojav. elektri
čno razcvetjavo in so moderno urejeni
—Hrnna je domača. — Mornariji in
zdravnik govorijo slovensko in
hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozni
listke obrnite se ca naše
»stopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer *«• tori dobra vina in inportirano pilzenako
pivo. Prodaja vina na g&hme in na drobno.
Ant. Schnabl,
:or. Trumbull it«, in 26. Str., Chicago, III
Velika Veselica v Sygan, Pa.
dne 1. oktobra 1910. '♦
i t.
X Začetek točno ob šesti uri zvečer.
Dame v spremstvu «o vstopnine pri.ste.
Godba domača. Tudi za izborno pijačo in
prigrizek bo skrbel odbor.
Veselica se vrši v znamenje združenja čital
nice in soc. kluba v eno organizacijo.
radi tega je upati, da posetijo veselico £
vsi Slovenci Sygana i okolice. ^
Skladišče čevljev |
za ilame, možkc in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove fevlje (x> meri in prevzame vsaj
^ (»upravljalna tlela, »padajoča v čevljarsko obrt!
Za obila naročila »e priporoma si.
občinstvu
JOSIP JEfMFJVJAK, lastnik
1831 So. Centre Ave., Chicago. III.
******
NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
Jedi pripriiljene po domače. Odprto po dnevi in po noil.
P. PeriČ, 1412W.18.SI.. Chicago, III.
Slovencem in Hrvatom priporo
čam s\oje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK.
1837 So. Centre ave., Chicago, 111
Importiran starokrajski
tobak vsake vrste
7.a cigarete, pipe in žvečenje. Im
portirane cigare in cigarete. Vse
pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago. IU.
POZOR! POZOR!
IG. KUŠLJAN
GOSTILNIČAR
229 1st ht., Milwaukee, Wis.
1 Mih ua}hol)« ptjate in v#<!no prii-ritv lj*n pri
itri/ck, po ztuernib c**n»b. -Lokalu! iu putujodl
rojaki dobrodošli!
Sodrugi! Priporočaj
te hrvatskim delavcem
"Radničko Stražo"!
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago. 111.
Ima reijo lalogo ar, roriftie, prwt»
nor in dnifih drago t in. Iavršuje
mkovrttnt popravila v Vej stroki p*
salo nizki e*an.
Obiičit« (f*l
Društveno regalie, kape. prekorunnle*.
bandera Itd.
za aloveneka <lr<iAtva najbolje preekrbi
Emil Bachman
1719 So. Centre nvc., Chicago, 111.
Slovencem in Hrvatom!
naBnanjaano, da iclolnjomo rusonttM
p P° najnorejiem kroju. Unijaloo dalo; trpeAno in lite«
' V uJogi imamo tn«li raxne 'ii-tig* potr*-b*£ine, k rp*.
d*ji t delokrog oprave — oblak.
Pridite in oglejte ai naiu izloftbo.
Z nrai apotooranjem
1853-55 Blue Island Ave.
Chicago, 111.
Vise ZAVEDATE
dn je slika najboljši spomin na po
roko. Priskrbiti si najboljše.
Zglasite se pri
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne
In najfinejše
slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
MA VOGALU 14. PLACE.
TELEFON CANAL 2S7. USTANOVLJENO IMS.
Izdelujemo
Prodajemo f?r*Kbu*. p«5.
ini/tmO veliko zalogo modernih klo
lllIalKU bukov v najraznovrstnih hojah.
V 7 310(11 'mamo tudi veliko zalogo srajc, kra
¥ £j<liuyi vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča TTTDf Jilt \H/H?I/r
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lVl/ilflLll,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje mož v s dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele Sif8""""
Ozdravim vsacrjfa, kdo» trpi na Varieo«ell, Strieturi. PaJja
ozdravim nalezljivo zastražen je, iivine nezmoinoati, vocto
nieo in bolezni tiiočih ae moikih.
Ta prilika je dana tistim, ki so izdali le velik« avota
zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj nuna je,
knzati verni, ki «o bili zdravljeni od tueatov adravaiko«
brczuepeino, da poaednjem la jas »dino aredutvo, a kteri*
zdravim vapeflno.
Za nevspoftno zdravljenje nI treba plakati—la ca vspetn*.
Ozdravim pozitivno čelodefne bolezni, pljufrna, na jetrlk
in lodvieah ne |jl<»de kako atara ie holism
Tajne molk« bolezni zdravim hitro, ta stalno in tajno. iivfeme onemoglosti,
elabowt, r.ffuba krepoeti, napor, ZMtruplenje in zguha vode. Pljnia,
Bronehitie, srine bolezni in pljuine zdravim z mojo najnovejio metodo.
... ženske bolezni ▼ ozadja, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zastrupljanj«
in vse druge koine bolezni kakor pri Me, tare, garje, otekline.—Motni tok te
druge bolezni. Prelit« ln »vetuJe imatonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41 CHICAGO
Uradnje: od 8 ure zjut do 8. ure zreier. V nedeljo: od 9 ure zjot. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raz
nih neopojnIH pijač.
1837 So. Filk St Tel. Canal 1406
Jako važno vprašanje?
"Ali nem že poslal zaostalo
ročnino na " Proletarca"t
Š« ne! —

xml | txt