Proletarec. [volume], September 27, 1910, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
POD ZEMLJO.
(Spisal E. K.)
Stari I'ajkar je umrl pa so na
pokopali kakor ji' navada na kme
tih. Solza se ni mnogo prelilo. ker
je bilo drugih skrbi. Kmetija j«'
bila majhna; rešiti je mogla ko
maj eno družino in še ta se je mo
rala bojevati z zemljo kakor s
sovražnikom, ee je hotelu dovolj
pridelati za leto in zimo.
Drugo jutro po pogrebu je IV
ter zvezal oulo. Ko j«* bil vozel
trden, kakor je treba, je prišel
Andrej /. zavihanimi rokavi. Za
gledal se je v oulo, potem je po
gledal Petra.
— Kje pa je Martin?
— Nie ne vem. Nemara je šel
k fajmostru.
— K fajmostru?
— E, neroda je. Sam ne upa ne
v hrib ne v dolino. Fajmošter naj
mu pove, kaj hi l>il<» pametno.
— Tako . . . Naj mu pove. Am
pak jaz mislim, svoja glava, svoj
svet.
— Tudi jaz.
— No — kaj pa? Kaj pa Ti?
— V rudnik grem. Vprašat, ee
je> dela.
— V rudnik t No. kakor mi
sliš. Tudi pri rudarjih se živi. I'a
ne veš nie boljšega ?
— Kaj pa? /a hlapca? To hi
bilo zadnje. Hlapce pride za kon
jem. če imajo prešiče. pa še za
prešičem. Rudar dela. dobi za de
lo denar in počne, kar hoče.
— Bo že tako. Morda s» ti bo
bolje godilo kakor meni doma.
— Vsak ima svoje skrbi. Ti boš
gledal, kako boš opravil, jaz pa
tudi.
— Pametno misliš. Kdaj pa poj
deš?
— Zdajle. Tri ure imam hoda.
Kaj bi mencal, ko lahko opravim?
Cula je že zvezana.
— No, pa zbogom. Oglasi sc
kaj. Saj ni onkraj morja. Ali si
že povedal Martinu?
— Če ga srečam, mu povem. Če
ne, mu pa povej Ti. Si- Barbi mo
ram reči zbogom.
— Na dvorišču je. Pa srečno
pot in zbogom- . . .
Brata sta si segla v roke. Peter
je vzel culo, na dvorišču se je po
slovil od Andrejeve žene. Pa je
mirno odšel. Enakomerno, s trdi
mi kmečkimi koraki jo jc mahal
proti rudniku iskat srečo.
Bil jc dober čas. V premogoko
pu so potrebovali ljudi. Peter jc
bil videti krepak in ker je priha- j
jal s kmetov, je takoj dobil de
la. Gospod, ki ga jc sprejel, m.i
je povedal, kje sc ima oglasiti in
mu je dal polno vrečo svetov, kte
rih pa novi premogar ni razumel.
Ko mu je pravil, da mora biti po
slušen in zvest, si je mislil Peter:
"Čemu ta pridiga? To veni sam.
On plača, jaz delani. To je stara
reč. Vsakemu svoje." Ko pa mu
je začel prigovarjati, naj se varu
je zapeljiveev in hujskačev in za
zabelo dajal polne pesti neznanih
besed, ga je Peter debelo gledal.
Sitno mu jc bilo, poslušati tuje
litanije, pa jc molčal in zijal. Od
leglo mu je šele, ko je bil zunaj.
Polagoma so se mu začele go
spodove uganke razvozlavali. No
vi tovariši ho ga začetkoma gle
dali tako, d« se mu je zdelo čud
no. Mnogo niso govorili, a tudi
njihove besede so inu bilo delo
ma nejasne. Dokler so gn izpra-'
Sevali, odkod je in kako je doma.
je bilo dobro A že drugi dnu gn
je vprašal starejši delavee:
— Ali si pri organizaciji?
— Pri o—o —?
— No, pri organizaciji? 1'ri
društvu? Peter j<* zmajal z glavo.
— Kaj pa je to?
— A tako. tega ne veš. Seveda,
saj prihajaš s kmetov.
— Kaj pa Ti? Kaj si nemara iz
mesta ?
— Kaj še! Pa ko sem bil Še na
kmetih, tudi nisem vedel, kaj je
organizacija. Zato Ti ne zamerim.
Peter ni vedel, pri čem da je.
Da mu ne zameri. Kaj pa mu ima
kdo zameriti? Komaj tri ure od
doma, pa tnko čudni ljudje . . .
Po delu je prišel drug delavec
pa mu razkladal, da mora biti pri
društvu.
— Pri kakšnem društvu? Kaj
pa je t<>? Pa zakaj?
— Ti si res hribovec, da ne ra
zume« tega. (V ne bi bilo organi
zacije, bi nas lahko drli ob živem
telesu.
— Ta je bosa. Itogve kaj hoče
te s to svojo oro . . .
— Organizacijo. Združiti se ho
čemo, da borno kaj veljali.
IK. goveda! Vsak naj skrbi!
zase. Vsak ima svoj kri/. |>a naj
gleda, kako ga bo nosil.
— Kje si se pa tako naučil? Ali
so pri Vas sami taki tepeif
Peter >£« je grdo pogledal in
• A tega prerekanja ni bilo
kmalu kouee. Sčasoma je jel ume
vati, da so to tisti hujskači, o ka
terih je bil govoril uradnik, ko
ga je sprejel na delo. Spomnil se
je vseh njegovih bese«! pa se je
/mislil: "('emu mi je to pripove
doval f Saj se nisem skregal s pa
metjo, da )>i se zameril tistim, ki
mi dajejo kruha in me lahko spo
de, kadar me hočejo!"
(Dalje prih.)
MEDNARODNI IZKORlSČE
VALCI.
Mednarodnost prodira naprej. !
Drugače tudi biti ne more; kapi- i
tali/.em sam sili k temu.
Boj proti mednarodnemu kapi i
talu mora biti mednaroden. Vsi
delavci, te ali one narodnosti, te
ali one vere ga morajo voditi. Tre
ha je spoštovati narodnost svoje
ga tovariša. Kdor si Slovenec, o
stani tudi Slovenec, ker je to na
ravno in samoohsehi umevno. Od
svojega naroda odpadajo le slabi
čl, ljudje, ki imajo malo duševne
sile. Tak človek, ki je zatajil svoj
jezik in svoje naroilno pokolen
je. ni ustvaril še nikdar ničesar
resnično velikega: tak človek je
majhen in ni mnogo vreden.
Toda nikakor pa ne gre. da bi
preziral delavec narodnost svoje
ga tovariša. To je malenkostno in
tudi nesmiselno ter ogromno ško- |
duje delavstvu v boju proti med- j
narodnemu kapitalizmu. Kapitali j
sti se združujejo mednarodno, a j
vendar nobeden ne zataji svoje
narodnosti. Tako se morajo zdru
ževati tudi delavei.
Mednarodnost torej prodira
zmagonosuo naprej. Ne prodira
pa samo v vrstah zavedn« ga pro
letarijata. ampak tudi v vrstah
meščan>t va samega.
Vsako leto se vrše razni med
narodni zbori, kamor prihaja me
ščanstvu vsega sveta i/ najrazlič
nejših narodov. Tako smo dožive
li mednarodna zborovanja raznih
učenjakov, protimilit aristov, pra
ktičnih socialeev in mnogo dru
gih Saj t*> je tudi naravno in pa
metno.
Ako imajo kaka načela in nazo
ri po vsem svetu in med različnimi
narodi svoje zagovornike in za
stopnike, tedaj se morajo združi
ti z ozirom na dosego in udejsto
vanje skupnih eilje\ vsi tisti ljud
je, ki streme po njih. Socializem
ima svoje pristaše po vsem svetu
in med vsemi narodi: broj socia
lizma ure proti kapitalizmu, ki je
mednaroden in se tudi združuje
mednarodno. Iz tega sledi z že
lezno nujnostjo, da se morajo
združevati socialisti vsega sveta
in vseh narodov, ako hočejo zma
gati v boju proti kapitalizmu. Za
to pa še ni treba, ako gre slov, de
lavce roko v roki z nemškim ali
italijanskim delavcem proti kapi
talizmu. da hi ta delavec nehal
biti Slovenec.
Vedno boli se uveliava v raz
rednem boju načelo mednarodno
sti. Tako je prišlo pred kratkim
poročilo, da so i/prožili italijanski i
podjetniki misel, naj bi se ustano
vila mednarodna organizacija ka
pitalistov. Ta noviea je osupnila
samo tiste, ki so bili slepi /a raz
voj sedanjega gospodarskega živ
ljenja in ki niso zadosti pozorno
opazovali dogodkov zadnjih vt*li
kih gospodarskih bojev, kakor sta
bila švedski in nemški i/por.
In sedaj so izgovorili italijans- j
ki podjetniki novo geslo: 1'odjet-i
niki vseh dežela, združite se! Klic
je padel na plodovita tla. Že je
v.se pripravljeno, da se ustanovi
mednarodna podjetniška i/.koriš
čevalniea.
INmiednarodenjp boja proti de
lavstvu je jako pomembno dejst- ;
vo. Vsa družba se eepi bolj in bolj
v dvoje velikih nasprotnih tabo- j
r<>v : v huržoH/ijo in proletariat.'
Z neizprosno doslednostjo bo šel (
.razvoj človeške družbe v tej sine- '
ri. da bo ostala na eni strani maj- i
lina množica vclckapitalistov, ki
bodo uničili vse majhne kapitidis
to in s temi seveda tudi vse sred
nji' premožne in boljše sloje člo
j veške družbe na dru^i strani pa
bo tomnola nepregledna množica
, milijonov proletarijata, izstrada
nega in izkoriščanega. Tedaj pa.
ob vrhuncu bede in stisk, bo na
počil tudi dan odrešenja.
Mednarodno organizirani izko
riščevalci bi delavcem lahko og
j romno škodili, ako bi jim delavst
vo ne stopilo nasproti z medna
rodno organizacijo. Mednarodna
delavska organizacija je prvi po
goj za uspeh delavskega gibanja.
SOCIALISTIČNE VESTI.
?
Mednarodni socialistični kon
gres v Copcnhagnti je liil končan
sept. Bodoči, t. j. deveti kon
gres se lin vršil na Dunaju leta
191M. Zaključni govor v angleš
kem jeziku je govoril ameriški
zastopnik sodr. Morris llillquit
Izrekel je željo, da se deseti med
narodni kongres vrši v Ameriki,
kjer ima internacionala že danes
močno postojanko. Delegat je iz
vseh delov sveta so navdušeno
pritrjevali govorniku, liodoče
zborovanje za dunajskim, t. j. le
ta lili«, bo torej bržkone v Ame
riki. — Na svojih zadnjih sejah
je kongres obravnaval o medna
rodni solidarnosti, delavski zako
nodaji. protckeiji. političnih be
gunov in o marokanskem vpra
šanju. (Obširneje poročilo o važ
nejših zaključkih na tem kongre
su objavimo enkrat pozneje.)
Koilr. Konrad Daszvnski i/,
(ialicijc. poljski socialistični ora
tor in član avstrijskega parlamen
ta. pride 2t>. sept. v Ameriko. Obi
skal bo poljske naselbine in imel
več znanstvenih in političnih pre
davanj.
— Eksekutiva soc. stranke na
Angleškem je izdala javno okrož
nico v kateri ostro obsoja angleš
ko gospodarstvo v Indiji. Okrož
niea je radi tega pomembna, ker
se vrši vprav sedaj sodnjiska ob
ravnava proti "zarotnikom" v
Daeei. Itengalija.
V tej okrožnici povdarja ekse
kntiva:
"Vse lopovščine, ki so jih zvr
šile Rusija na Kitajskem, Avstri
ja pa v Bosni in Ilereogovini, ka
tere obsoja sedanja vlada, jih zvr
šuje ministerstvo Asquitha v Ilin
dostaun. Ali se je potem čuditi,
če cvete zarota in se množijo jav
ni umori? Kakšna sredstva naj
rabi ljudstvo, ki živi v sužnosti.
ki nima zavarovalne in tiskovne
svobode, ne prava do govora? An
gleška tiranja je privedla najmir
nejši narod tako daleč, da se po
služuje anarhistične propagande.
"Pod pritiskom angleškega ro
parskega sistem« in angleškega
izsiljevanja že Indija skozi pet
generacij prihaja vedno na večjo
hcraško palico.
"Mi bodemo skrbeli, da se na
ša okrožnica prevede na jezik do
mačinov in se razširi po vsem Tliit
dostami. da bo ondotno ljudstvo
vedelo, da je na Angleškem de
lavna in naraščajoča stranka, ki
ni v nobenem stiku z hudodelstvi
in grozovitostimi, katere je zvr
šila vlada.
— Ameriški poslanec na Duna
ju je bil v konferenci h tajnikom
minstr« za nozemst vo. Trudil se
je, da hi avstrijska vlada dovoli
la uvoz ameriškega mesa v Avst
rijo.
V Avstriji primanjkuje mesa,
ker izvažajo klavno živino v ino
zemstvo. Ali ameriški poslanec ni
te ponudbe /vršil, ker se um smi
lijo avstrijski narodi.
Kaj še.
Hotel je ameriškemu mesarske
11111 trustu pridobiti nov trg. Tliat
is ali!
V Ameriki se tudi draži meso.
< >d klavne živine in mesa. ki pri
haja v Ameriko iz inozemstva, j
plačati t>0 odstotkov carine. Za
ameriško meso pa skrbijo poslan
ci v inozemstvu in konzuli da
pridobiva čimdnlje več novih tr
gov.
— V Westmoreland, Pa., tudi
traja štrajk premogarjev že peti
mesce. Tam se premogarji borijo
za priznanje unije, organizacije.
Njih borba je plemenita in kul
t urna.
Kapitalisti, lastniki premogo
kopov pa niso vneti za tako kul
turo. |'ri kapitalistih je kultura,
če kapitalisti pohajajo od zabave
do zabave, njih žene pa vsled dol
gega časa prirejajo mačkam in ,
psom bogate pojedine ali veliča- j
stvene pogrebe.
Ker se pa noben delavce ne mo
re ogrevati zn to, tla hi lenuhi,
kapitalisti v družbi svoji mejtres
žrli šampanjca in pri slavnostnih
in lokalnih ž rot jih šr hrili norce
i/ tistih ki delajo zanje: ker se
vsak pameten človek ne strinja s
, t«*ii». «lit hi mačkom in psom streg
li stre/a j i. kedar žr«>: ker ji' v
'protislovju /. zdravo človeško pa
metjo. tla Iti mark«* in pse pokopa
vali v elehanovih s sn-lirom ko
vanih rakvah, na njih irrohove
jim pa postavljali krasno spome
nik«' i/, kamna, mora vsak dela
vce, ki še ni po/.ahil, da je človek,
zaključiti:
Dokler delam in zaslužim toli
ko. <la preživim sebe in svojo
družino, bom vsaki t<'«l<-n did ma
lenkost od svojega zaslužka za
štrajknjoče hrate v Westmore
land, l'a. dokler ne izvojnjejo
popolne ztita
Katoliški nodskof (Jlennon v
St. Lonisii je dejal: "V našem
mestu je ■_'<» milionarjev, kteri
posedujejo skoro vse bogastvo.
Imamo pa tudi 7<MMM>0 delavcev,
ki stanujejo stlačeni kot čreda v
najgrsih luknjah zakotnih ulic
Tak položaj mora voditi do krva
ve revolt«-". Neumnost' — pravi
mo mi. Tistih 700.000 delavcev
naj se pridruži socialistom: f?la
snj«*jo naj za uničenje profitnejia
sistema in "krvava nevarnost"
h«> šia mimo nas kakor ohlak di
ma.
Par "dobrih" ljn/ii v New Yor
kii je izračunalo, da povprečni
narodni praft (sistematično sle
parjen je ljudstva, indirektna tat
vina) v naši republiki znaša j«»»i
no milijardo (tisoč milionov) do
larjev na loto. In "dobri" ljud
je hočejo to preprečiti z. reforma
mi in zakoni. Budalost! <iraft je
vendar samo dlaka v repu požre
šnop« volka, ki se mn pravi kapi
talizem. profit - sistem. Reformi
rati praft si* pravi toliko kot pu
liti dlako iz. volčjega repa. Iz
pod režite žile praftu tam. kjer se
ne zrastejo nikilar več. Odrežite
volku - kapitalizmu plavo — iz
derite mu srce-profit, in prafta
ne bo več.
Listnica uredništva.
Eveleth, Minn. Vaš dopis je iz
šel v zadnji izdaji. Pišite zopet,
pa kaj druzepa. Pozdrav.
Zahvala.
Vsem društvenim bratom in se
stram, kakor tudi vsem odborni
kom. pa tudi ostalemu občinstvu,
sploh V*em. ki so se vdeležili po
preba moje nepozabne sopropo, ki
je umrla v letu starosti, izre
kam najtoplejšo zahvalo.
Jožef Radelj. Frontenae. Kans.
Cenjenemu slov. občinstvu v
Chicagi
naznanjam. <la sem se preselil s
starega bivališča 1343 W. 1^. ee
sta ni: Blue Island Ave.
Ob tej priliki m« toplo priporo
čam cenjenemu občinstvu, da še
v prihodnje naroča pri meni pre
mog, drva. vozove za selitev in
drugovrstni* prevoz itd.
Frank 1'dovieh,
l*>4.'l Blue Island Ave. Chicago. 111.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali go
spodična na železnici ali pa pri
" brezžičnem hrzojavu". Odkar
je osemurni delavnik postal za
kon in se množe brezžične posta
je, primanjkuje približno 10.000
brzojavnih vslužbeneev. Začetni
ki dobivajo $7<> do $?)() mesečno.
Naša šola j«* pod nadzorstvom \i
šjih brzojavnih uradnikov. Vsem.
ki dokončajo šolo s povoljnim
vspehom, so službe osigurane. Pi
šite za podrobnosti šolskemu za
vodu, ki vam je najbližji. Natio
nal Telegraph Institute. Cincin
nati. O.. Philadelphia, Pa., Mem
phis. Tenn., Columbia. S. ('., Da
venport, la., Portland. Ore.
Po navodilu slovenske nn#;l«-.Ako slo\
nir«', tolmača in angl. slov. slovarju se
lahko vsaki preprosti človek anjileSči
ne. knk(ir jo v navadnem itivljenju ral>i
priuči, kar je v tej deioli nujno po
trebno ako hoče kak boljši posel in ne
odvisno živeti. Knjiga v platno vezana
stane samo $1.00 in je <lot>iti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 14Sth St., New York.
Posredovalna pisarna za nakup
in prodajo je liiS, stavbišč itil.
PETER MATELIČ.
Skofja ulica St. 10, Ljubljana
(Kranjsko)
ima naprodaj različne hiie r. in Vire*
vrtov, dalje, konresionirane ol>rte
V staro domovino potujočime se pri
poročam, da se zaupno obrnejo na to
pisarmo.
Zguba krvi.
Zgubn.krvi je zelo resna stvar
in je potrebno. <la se ta zgubn na
domesti hitro ko mogoče. V t si k i h
slučajih rahite Trinerjevo zdra
vilno grenko vino. ker znano je.
da je ono najboljši ohnovitelj kr
vi. \'i morate storiti isto. rc vam
začenja kri zgubljevati najbolj
potrebne snovi, rdeče krvne krog
Ijiee. \'i morate jo ojačiti sicer
bost<* v kratkem nesposobni /a de
lo. Kri postane slabeja takoj, ko
nečejo vaši prebavni organi tako
delati, kot I>i morali, zaradi tefja,
ker se hrana ne /umore enakomer
no razdeliti Kri postaja gosta in
nečista. Trinerjevo ameriško zdra
vilno grenko vino je v takih slu
čajih nedvomno tiaj/aneslivejše
zdravilo. Takoj jja rabite, ko vam
odreka želodec sprejeti dovoljno
hrano ali an se ne počutite dobro
po jedi.
V lekarnah Jos. Triner. 13-'W
1 MM!) So. Ashland Ave. f'hicago,
111
Stara navada je zdraviti rev
malizem, trganje po udih, neural
cijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter
jevim "Pain Expeller". Pravi
Pain Expeller se dobi tudi v A
meriki v sleherni lekarni za 25
centov steklenice in se spozna po
varstveni znamki s sidrom. Pri
kupovanju je treba na to paziti.
FRANK UDOVIC.
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
PrfT«*a po"i£tvo. drva in
drujfo. Ctr'»*ite m» w» niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do
pisnico.
Gostilna pri Blažu.;
1832 So. Center Ave.,
CHICAGO. ILL.
Sveže pivo v sodčekih in buteljkoh prve
vrste.— linijske smodke in druga raz
lična pijača—prima —ki spada v gostil
niško obrt.
MODERNO KIGLJlSCE!
Blaž Kaltineger.i
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni
štva naj se pošiljajo direkno
predsedniku "Jugoslov. del.
tisk. družbe" Franku Pod
lipcu, 604 N. Curtis, Chica
go. 111.
POZOR! POZOR!
JOHN TTROVAT,
Hrvatsko-slovenski brivec se pri
poroča jufroslovanom za mnogo
brojen obisk.
Brivnica prvega razreda.
1707 S. Center ave.. CHICAGO.
M. A, Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od ft—11 pred poldne
in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
M 113 MILWAUKEE ME.. KENOSHA, WIS. !
Telefon 1199. I
Angleščina &K
ca, Tolmaf in Angl. Slov. Slovar stane
»amo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. US St.. Wew York. N. Y.
Največja zaloga »lov. knjig.
PiSite po cenik!
i
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj i
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, če
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjer, dobi I
darilo.
p
rRichter'c
"painA
EXPELLER"
Kaj »i koriotijn mof«f miSiee,
Č- trpiS n» revitm*ir.mu.
PAIN-EXPELLER
dobro vilririiM-n. 11 1hW>>) hi. i, holrftot la
rxUir»tii n)ib vzrok«
Po£5r in ROr v viffb li»kftrii»b
,f. Ad. Richter t Co., 215 Pearl St.
NEW YORK
l*»ztte m v*r«t t*iio
znmnUo * sidrom.
JOS. PREŽEL,
Slovenska Grocerlja.
1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
ROJAKI j WaukeganuJ
— Ce kocete piti dobre
pijače in se raba viti
po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Market Street, Haukegan.
Pri njemu je tk najbolje. Kdor
ne vrjame, naj str prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st PL, Chicago, ni.
Izdelovalec najfinejših cigar
vsake vrste.l
Na debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hrvat
kirn delavcem "Radnieko Stra
žo," edini hrvatski socijalistični
list v Ameriki. Naročnina $2. na
leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi
cago, UL
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
3 modernim keeiji&en
Srei« piro t aod&kih in buteljkah
in druge runomtu pijaie teer uaijaka
■modke. Potniki dob« ftedno pr«t
fiiMe ca nitko cesto.
Postrežba točna In t*borna.
Vaem Slovencem in dragim Slon
s« topio priporofca
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
Podpisani naznanjam roja
kom v Chicagi in okolici, da
sem odprl novi salooti na
825 Blue Island Ave. Točim
dobro pivo, vino in dobro wi
sko. Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Salttel
ODVETNIK
▼ kazenskih in civilnih ndmk
Auto Phoo« 0045.
Office Phone Main SOM
Residence Phone Irwing 4179
OBAD: 27 METROPOLITAN BLOCK
Sorer o ta p. ogel Randolph
in La 8alle nliee
Stanovanje: 1217 Sheridan
Aka hofeš dobro naravno vino piti,
oglaai ae pri
JOS. BERNARD-l)
1903 Blue Iiland Ave.
Telefon Canal H42 CHICAGO
Pri njenin dobiš najbolja kalifornij
ska in importirana vina.
»»^■J^TiTVIiThffliBrtiTPT^niTiTTTr^
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik la notranja bolezni
in ranocelnik.
Isdravnilka preiskava brezplačno—pls>
fati je le zdavila, 1924-26 Blue Island
Ave., Chicago. Za dne aro: Od 1 do I
po pol Od 7 do 0 zveier. Izven Ohieags
ftiveči bolniki naj piialo slovenski.
Valentin Potiselu
GOSTILNIČAR '
1237-lst St., La Salle, II
ToAl vse, gostilni podrejene pdJsAs
bas pri perona rojzkom na obttsa obMu