Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 21, 1911, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 21, 1911, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 21 March 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

as koristi delkv
l|udslvft. Delav
ci n opravičeni do
, kar producira|o.
TM« p*p«r i« devoted
19 the interests of the
ing class. Work
m are eniitled to all
what they produce.
- «°ch£i?o VHOB.?-s'M!.,nar"- !H,v«•]vm-»«*»• p«>< offi
r***o III. the Aci of UoofMk of March 3rd. !*?»
Office: 2146 Blue Island Are.
'Delavci vseh dežela, združite se'
$tev. (No.) 184.
Chicago, 111., 21. marca (March), 1911.
PAZITE!
na številko v oklepa|u
ki »o naha|a poleg v*,
šega naslova, prilepile,
nega apodaj ali
na ovitku. Ako (185)
le številka
tedal vam s prihodnjo
številko našega liata po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o takoj.
Leto (VoL) VL
OCIALISTI OBSOJAJO VOJNO.
Osrednji eksekutivni odbor socialistične stranke v Zedinjenih državah
» pridružil zahtevi delavskih unij in lokalnih socialističnih organizacij, da
jttjo zvezne čete odpokllcati z meksikanske meje.
Bksekutivni odbor je izdal sledeči Javni poziv:
GLAVNI STAN SOCIALISTIČNE STRANKE.
CHICAGO, ILLINOIS.
POZIV !
odpokličite Gete !
"t, marca Je Švignila vest po celi deieli, da Je predsednik Taft ukazal,
mobUUivati dvajset tisoč vojakov, četrtino stalne ameriške armade in Jih
poslal na mejo Mekslke. Obenem Je ukazal, da odrine več ameriških bojnih
ladij • polno hitrostjo proti lukam obeh meksikanskih obrežij.
Fkaz Je bil izdan takoj po zaključenju kongresa. Prišel Je nenadoma,
Mpfttakovano in povsročll veliko razburjenje med ameriškim ljudstvom.
Kakšen namen ima ta milltaristični cirkus? Kaj pomenja tako naglo
Ikanje čet proti prijteljskl sosednji "drtavi?
Prva pojasnila, da nameravajo prirediti le vojaške vaje, so bila tako
Iva in bedasta, da so jih takoj zanikali; poluradno pojasnilo, ki je sledilo,
pa glasi, da hočete naša armada in mornarica zabraniti vtihotapi j anje orožja
tt meksiknske ustaše in v slučaju "potrebe", čuvati ameriške interese. Po
jasnilo Je sploh tako, da mora vsak mir in svobodo ljubeči Amerikanec zardeti
sramote.
Ljudstvo v naši sestrski državi Mekslki vodi odprto revolto zoper svojo
j vlado. Porfirio Diaz, predsednik Meksike, Je po (šest in tridesetletnem) vla
danju postal zli duh švoje dežele. Ustvaril Je v republiki despotlzem bolj
barbarski kot je v Rusiji; proglasil se je za absolutnega samodržca nad ljud
stvom. Uničil je dokraja svobodo volilnega prava, govcra, tiska in zboro
vanja; izgnal, zaprl ▼ ječo ali pomoril je vse rodoljube, kteri so skušali, pri
boriti ljudstvu njegove pravice. Razdjal Je deželo, lzropal njeno bogatstvo
i zasužnjil je milione prebivalcev. Poštenih in pravilnih volitev več ni bilo
:amkaj, odkar je Diaz leta 1875 postal mllitaristični diktator v Mekslki.
Porfirio Diaz Je vzdrževal svoje infamno gospodstvo nad 15 milionl brez
ravnih podložnikov s pomočjo svojega vojaštva, policije, kamarile, a največ
pomočjo mogočne podpore od strani kapitalistov v Zedinjenih državah. Me
lka s svojo veliko armado cenenega in molčetrpečega zasužnjenega delav
;va, Meksika s svojo zakonolomsko vlado dolarja — postala je paradiž za
eriške kapitaliste. Rudotopilniškl trust, oljni trust, sladkorni trust, trnst
včuka in lesni trust našel Je plodna tla v Mekslki. .Wells Pargo Company
je prisvojila monopol čez vse meksikanske zavojne pošlljatve; železnice,
j a In rudniki so večidel v rokah ameriških kapitalistov.
Rockefeller jI, Guggenhelml ln J. Plerpont Morgan imajo velikanska po
a v Mekslki. Henry W. Taft, brat predsednika Zedinjenih držav, je ge
S*ralnl konzul "National" železnice v Mekslki; stotine drugih ameriških
trustjanskih magnatov je zainteresiranih v meksikanskih podjetjih. Skupna
vrednost ameriških posestev v Mekslki se po vsi pravici lahko ceni na pol
drugo miliardo dolarjev.
TI ameriški " investorjr' so vedno bili zvesti prijatelji Po/firia Dlaza.
njegovi partnerji pri ropu in zločinu, zavezniki v zasužnjevanju meksikanske
ga ljais/rr.. - - -
Takih krivic in nasilja, kakršnega je počenjal Diaz s svojimi partnerji na
Wall St., bi tako dolgo ne prenašal noben drugi narod. Meksikansko ljudstvo
Je žo leta v največji nezadovoljnosti. Potrpežljivost je pa priklpela do
vrhunca pri zadnjih predsedniških "volitvah", ko je Diaz vrgel v ječo svo
' jega edinega protikandidata Francisca L. Madera, edinega moža, kterl ja Imel
pogum, kandidirati proti staremu tiranu; Diaz je vrgel v ječo Madera, češ,
da "ga je s svojo kandidaturo razžalll" in volilcem so s orožjem grozili, ako
bodo volili zanj, nakar je bil Diaz v osmič "soglasno" Izvoljen predsednikom.
I Takrat se je dvignilo ljudstvo v Mekslki.
e Na vslh krajih dežele so ustali državljani z orožjem v roki, pripravljeni,
■ da si pribore svobodo ali umrjejo za njo, kakor so ustali naši dedje pred več
['kot enim stoletjem. Moč ustašev je rasla z vsakim dnevom; meksikansko
ljudstvo je bilo in je z revnluclonarjl, celo meksikansko vojaštvo se Je tupat&m
j sdtujevalo despotu na predsedniškem stolu. Časniki, dasl pod strogo cenzuro,
1 so poročali o ponovnih zmagah ustašKih čet — izkratka: Dlazev tron se je
pričel gugati, Jasnilo se Je nad Mekslko. In tedaj Je pa predsednik Taft po
Ignal večjo silo vojaštva na meksikansko mejo.
Gibanje zvezne armade ob meksikanskl meji in zveznih bojnih ladij ob
mekslkanskem obrežju ima namen, ohraniti tiransko vlado Diaza ln zadušiti
usta j o meksikanskega ljudstva.
Proti temu nezaslišanemu brezpravju Javno ln naogorčnejše protestira
Socialistična stranka v Zedinjenih državah, ktera reprezentlra čez šeststotlsoč
. Iržavljanov ln volUcev.
F \ V imenu ameriške revolucionarne preteklosti protestiramo najodločnejše
**pper osramočenje ln ponižanje naše republike, da opravlja kozaško službo
fcaoztrnskemu tiranu.
V imenu svobode in napredka protestiramo proti vporabi armade naše
republike v potlačenje ln zasužnjenje ljudstva v sestrski republiki, ktero se
"bori za svobodo in človečanstvo. %
V imenu delavstva v Zedinjenih državah protestiramo proti vporabi
aoštva in denarja te republike v zaščito t. zv. "ameriških Interesov" v Meksi
Zzjavljamo, da ne vlada niti ljudstvo v Zedinjenih državah nima nobene
a posestva v Mekslki, a špekuliranje nekterih ameriških lndustrlalnlh zatt
cev nam pa še ne daje nikakršnega povoda za posredovanje v političnem
ivratu tnje države, kterega vodijo ustašl na svojo lastno odgovornost.
H Poživljamo vse lokalne klube socialistične stranke in vse delavske unije
in ostale organizacije naprednih državljanov, da namah skličejo Javne shode
ln demonstracije ln da protestirajo proti temu najnovšemu vladnemu zločinu.
Od enega pa do drugega konca republike naj zagrmi mogočni glas ljudstva:
ODPOKLIČITE VOJAŠKE ČETE PROČ Z MEKSIKANSKE MEJE!"
Izvrševalni odbor socialistične stranke v Ameriki:
Victor L. Berer, James F. Caroy. Geo. H. Goebel, Morris Hilqult, Robert
Hunter, Lena Morrow Lewis, John Spargo.
J. Mahlon Barnes, tajnik.
llL — —
zakaj morajo delavci bi
ti SOCIALISTI.
HPred Oroer ima tvornico v Chi-j
eigu. Njegov oče jo socialist. Ko i
f» je oce nagovarjal, zakaj bi ne!
Vil tudi on socialist, odgovoril mu
jfe sin:
4b"Ovc, jaz som tvorniear. Imam
trideset do Štirideset delavcev.
Hoben izmed n.iih ni socialist. Vsi
• navidezno videti zadovoljni. Na-1
pRvvijo mi vsako leto $5000 do
$600f> dobička. Ako torej moji de-'
'avci niso socialisti, čemu bi jaz
30T Ako so oni zadovoljni z raz
> merami kakršno so, fiomn bi jaz
[*ie bil še toliko bolj zadovoljen 11
Zakaj bi jih torej razburjal s so-1
«ializmomf"
t^Te besede tvorničarja Greora so
izvrstna lekcija za vso lenoinisle-l
če in zakrknjene delavce. Narav
no, nobeden delodajalec, kteri na
redi pel tisoč dolarjev letnega do
bička. ni tako* neumen, da bi svo
jim delavcem odpiral oči, ako so
"zadovoljni" z vsem. Ali On-er
je toliko odkritosrčen, da prizna,
da on bi bil socialist, če bi ne bil
zadovoljen z razmeram^; tako pa.
ker mu drugi naredijo $.">000 do
bička. je popolnoma zadovoljen.
Delavci, kaj porečete k temu? Ali
ste res z vsem zadovoljni? Ali
vsak izmed vas naredi $"»000 do
bička lia leto? Ako ne, odkod to
rej zadovol jnost f
Pokonci zaspanci! Zmanite si
oči in poglejte, kako brijejo norce
iz vas. Pokažite kapitalistom, da
zadovoljnost za vas ni. dokler so
oni zadovoljni. Ibwlite socialisti!
MODERNI CRUCEFIX.
V —.— J
Predsednik Diaz jo upeljal izjemno stanje v Meksiki, da tako iztrebi v svoji deželi revolu
cijo. 1'untarje. ki se nočejo pokoravati kapitali&tienema izkoriSeanju, ktero ščiti Diaz ,sc eno
stavno obesi. — Casniška nota. — Chicago Daily Socialist.
ZAKAJ SE ZBIRAJO VOJAŽKE
Čete na meksikanski
MEJI?
Zakaj je predsednik Taft po
slal četrtino armade na meksi
kansko mejo! Zakaj ameriško vo
jaštvo pomaga Diazu, popaziti
revolucijo v Meksiki ?
Pojasnilo:
S. Pierson & Son Incorporated
je največja samostojna tvrdka.
ktera ima podjetja v Meksiki.
ITenry W. Taft. predsednikov
brat. je ravnatelj te tvrdke.
Generalni zvezni pravilnik Wi
ekersham je bil, predno je postal
član kabineta, ravnatelj pri Ame
rican Hawaiian Company, ktera
ima pogodbe za transport surove
ga sladkorja, ki prihaja iz Ha
wai in se steka v refinerije slad
komega t rust a: sladkor transpor
ting čez kontinent od Tehaun
tepeea na Istimi. S. Pierson & Son
poseduje tehauntepeSko železnico.
Generalni pravdnik Wiekers
ham je bil poprej tudi generalni
zastopnik Morgan & Companije.
predno je stopil v Taftov kabinet.
Morgan & Co. je fiskalna apenci
ja za obveznice (bonde), ktere je
izdala Diazeva vlada v Meksiki.
Halje je bil "Wiehcrshani sodru
žnik odvetniške firme Strong.
("adwallader & Co. v New Yorku,
ktere član je bil tudi Henry W.
Ta ft. Ta advokatska finua repre
zentnje opromne finančne interese
v Meksiki.
Wiehersham je danes generalni
zvezni pravdnik, Henry W. Taf
tov '»rat je pa predsednik Zedin
jenil) držav. S. Pierson & Son.
Morpan Co. in ostnli špokulnntje
7. Wall streeta čutijo, da s padcem
Diaza pade tudi vrednost meksi
kanskih državnih obveznic in njih
podjetij v Meksiki. Profit je v ve
liki nevarnosti — zato se je pa
bratce Taft drage volje udal in
kapitalističnim špekulantom po
sodil vojaško armado in mornari
co, tla pomore Diazu, poklati me
ksikanske ustaše in da reši kup
dolarjev — zlati kup profita v
Meksiki.
Tako nastajajo vojne!
KAPITALISTI SE ORGANIZU
JEJO ZAKAJ SE NE BI
DELAVCI?
Iz Bostona poročajo, da se na
merava devetero rudniških družb
v bakrenem okolišu gornjega
Michigana (Copper County) spo
jiti s Calumet & Ileela Mining Co.
v jedno samo družbo. Dotične
družbe s«: Allouez, Tamarack,
Ahmeek, Seneca. Centenial, Lau
rium, La Salle, Superior in Osce
ola. Kapital spojene družbe na
raste n» 1" milionov dolarjev.
Tako se organi zaje jo kapitali
sti. Kapitalisti vidijo, da v zdru
žitvi je moč, da imajo veliko več
dobička, nko se združijo — sploh
oni se prekleto dobro zavedajo
svojega razrede.. Kaj pa delav
ci?! Ravno v Calumetu in okolici,
kjer ima spojena Calumet & Hce
ln svoje rudnike, «o delavci tako
zanemarjeni in izkoriščani, da je
groza. Toda sami so si krivi. Ta- j
kili pasje ponižnili sužnjev ni z!
lepa najti v celi Ameriki kakor je
ravno ogromna večina ealuincts
kih rudarjev. Kakor da so oka
mcneli na hudičevi "gmajni"!
Da bi se organizirali? Nak! kaj
bi pa bossje'' rekli! "Bossje"!
se pa le organiznjejo, cele kom-1
panije se lepo združujejo, ne da
bi se brisrali, kaj bodo delavci
"rekli"! Ali ro vas kaj vprašali
kapitalisti če se smejo oni organi
zirati? O, rudarji calumetski, kc
dnj se vam bo zabiiskalo v glavi!
Posnemajte svoje gospodarje, po
snemajte! Organizirajte se! Or
ganizirajte se!
SOCIALISTI NA DELU.
Mestni svet v Milwaukee je 14.
t. m. sprejel načrt zn hipno po
raoč brezposelnim delavcem v
mestu. Onovijo se zopet občinske
veselice, kterih cisti dobiček pora
bi mesto za. direktno vposlevanje
delavcev in na drugi strani se naj
ine posojilo $200.000, ktera svota
se porabi le za razna mestna dela.
Ta dela bodo izvrševali izključno
le brezposleei, kolikor se jih mo
re porabiti. — Število brezposel
nih delavcev v Milwaukee je le
tošnjo zimo zelo naraslo. Brez ma
lega so pa vsi ti brezposleei prišli
od drugod, ker so v svoji pripro
stosti mislili, da v Milwaukee je
sedaj dela dovolj za vsakogar,
ker vladajo socialisti. Mnogoteri
ne pomisli, da fabrikc so v pri
vatnih rokah kapitalistov, kteriin
socialistična uprava ne more uka
zovati. koliko delavcev naj vpo
slijo. Župan sodr. Seidel je oblju
bil. da se bo mesto kolikor mogo
če zavzelo za brezposelne, toda za
vsakega, kteri pride v Milwaukee
del« iskat, pa ne more skrbeti.
In to je v današnjih razmeanh ka
pitalističnega sistema satnoobsebi
umevno.
ČEMU SO ZAKOXT?
Zakoni so danes zato. da oho
ga t i jo peščico ljudi. Ako ni to
res. čemu potem kapitalisti pod
kupavajo zakonodajske poslance?
Cemu drage volje plačujejo tiso
če in in i 1 ione dolarjev za gotove
zakone? Mislite -li, da kapitalisti
mečejo denar kar tjevendanf Mi
lione dolarjev izdajo kapitalisti
vsako leto za kontrolo zakonodaj
skih zbornic; oni že prokleto do
bro vedo. zakaj. Oni vedo, da je
den sam zakon lahko obogati ce
lo armado kapitalistov, a na dru
gi strani ravno isti zakon lahko
siromaši milione delavcev. In to
Volitve!
Kandidatje
socialistične stranke
za mestno upravo v Ghicap.
WILLIAM L RODRIGUEZ
unljskl barvar
za župana.
JOHN CALVIN FLORA,
unljskl mizar
za mestnego klerka
JOHN M. COLLINS,
unljskl ma&lnlnlst
za mesteega blagajnika
Polna aldermanska lista
Volitve 4. aprila 1911.
Slovenski delavci, glasujte za delavce!
Glasujte "straight Socialist ticket"!
Chicago delavcem!!!
je fakt. Kajti če bi tako ne bilo,
potem je vseeno, ako imamo car
ja, kralja, cesarja ali predsedni
ka in je vseeno, ako se sklene kak
zakon ali sploh noben. Tako je
in nič drugače. Toda ljudje so sle
pi. Delavci ne vedo, kje jih žuli
čevelj. Proč s kapitalističnimi,
delavce - ropajočimi zakoni!
MILIONI ZA KRONANE CI
GANE.
Kaj bi Amerikanei rekli ako bi
kongres sklenil, da Amerika pla
ča sto miliouov dolarjev podpore
.evropskim kraljem in cesarjem?
Ali bi ne vpili in prevpili ''svete
ga Elijo"? Pa če bi kongres sto
ril tako, ali bi ne bili dotični mi
lioni izprešani /. ameriškega lju
dstva? "Neumnost!" bi rekel
marsikdo, govoriti kaj tacega je
sploh bedastoča. T — a — k — o!
1/. ameriškega ljudstva so pa le
izprešani milioni in milioni do
larjev, ki gredo vsako leto v Ev
ropo. da si ž njimi mustijo brade
razni gnjili grofje, baroni, vojvo
de in ostala denarja lačna banda
na kraljevski dvorih. To ni nič,
kaj? Ameriški delavci ne pomi
slijo. tla kopičijo milione, ki gre
do z mnogimi bogatimi dedinja
mi v globoke žepe kronanih ciga
nov v Evropi. In to še ni vse. Mi
lione in milione dolarjev gre v
Evropo vsako leto v podobi na
jemnine in obresti. Evropski ari
stokratje — večinoma angleški —
posedujejo velike palače v naših
mestih, posedujejo dober del "na
ših" železnic, dober del "naših"
rudnikov, zemlje in drugih "na
ših podjetij. Amerikanei so res
lahki. Za ves svet ne bi-podpirali
gnjile evropske rojalitete! Nak!
LISTU V PODPORO.
Cleveland, Ohio: Krožek >Iov.
socialistov ob prihodu sodr. J.
Zavertnika v Cleveland $1.JH).
August K i ixii i k na inicudan Joe
Zalokarja $1.00.
Ker je sodrug A. Kužnik vbil
"Ameriko v Clevelandu" $1.00.
Ker je urednik "Amerike v Cle
velandu" pripoznal, da je neumen
25 et.
V nedeljo dne 10. marca nabral
sodrug Zaletel v gostilni Frank
Koreela z ra/.nimi izreki $1.01.
Taft je dal povelje, da morajo
vojaške čete odmarširati proti
Meksiki, sam je pa š» l z Uoeke
fellerjVm v CSeorgijo "golf"
igrat. Misli si Taft: "Koljite se
zdaj kolikor hočete, jaz se zaba
vam" . . . Da. "suekerji", le ko
ljite se!

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??