Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 21, 1911, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 21, 1911, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 21 March 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-03-21/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

Splošen pregled.
— Japonska vlada nadaljuje z
bojeui proti socializma. Vlada ni
zadovoljna, da so Kotoku in so
drugi umrli na vislicah, njih pri
jatelji pa bili obsojeni v večletno
ječo. Beseda socializem raz draži
japonsko vlado kot rdeča cunja
neumnega bika. Japonski biriči
divjajo proti vsakemu, ki le količ
kaj diši po socializmu. Da pa ta
ko besno in brezmiselno divjanje
rodi zaželjene vspehe, pa trobijo
govorico, da socialisti nameravajo
umoriti Mikada. Mikado velja še
danes pri Japoncih za sveto osebo.
Take lažnjive, popolnoma neo
snovane govorice pa ne morejo
imeti trajnega vspelia. Končno bo
zmagala le socialistična misel. Tu
di na Japonskem maršira kapitali
zem. Množijo se tvomiški delavci,
kmetje prihajajo na boben in od
hajajo v mesta, kjer množijo de
lavsko rezervno armado, industri
elni podjetniki pa bogatijo in osre
dotoeujejo narodno premoženje v
svojih rokah. In ta naravni knpita
listični razvoj bo provzročil, da
bodo japonski delavci preje pre
pojeni s socialističnimi idejami
kot se sanja japonski vladi.
• • •
— O. pi. Buck, ki je bil trideset
let glavni tajnik centralne zveze
nemških industrieleev je potrdil
staro resnico, da so delavci nepre
magljivi, ako so složni. Buck je se
daj, ko je vsled starosti odložil
tajništvo, podal tudi odkritosrčno
izjavo.
On pravi:
"Še lansko leto sem izjavil na
shodu delodajalskih društev, da
se najmočnejša delavska strokov
na društva ne morejo upirati
združenim delodajalskim zvezam
in njenemu kapitalu. Danes nisem
tega prepričanja. Kajti stremljen
je socialno demokracije Csociali
stične stranke) je danes izgubilo
svoj utopistični značaj v mojih
očeh in se čimdalje bolj bliža u
resničenju. Trije veliki gospodar
ski boji v zadnjem letu so tako
včinkovali na me."
Delavci zapomnite si besede, ki
jih je izustil tajnik močne kapita
listične gospodarske organizacije.
V organizirani delavski masi je
taka sila, ob kateri se razbije vsa
ki kapitalistični naval.
• • •
— Skoraj polovica ameriških
gozdov je danes lastnina peščice ;
kapitalistov, ki si nikdar ne na
sprotujejo, če gre za profit. To ni
dognal kak prekucuški socialist,
marveč komisar Spencer Knock
Smith, ki je dobil nalog od pred
sednika Tafta, da preišče, kdo la
stuje ameriške gozde.
Odkar so gozdi prešli iz rok
strica Sama v last zasebnih last
nikov in delniških družb, je po
skočila njih vrednost. Kapitalisti
so v zvezi med seboj. Določijo ce
ne za neolwlelan les. Potem pa že
ženejo te cene kviško, kot se jim
zljubi. Smith pravi, da je vzrok
temu pojavu iskati v načinu, v
smislu katerega so Zdr. države da
rovale in prodajale gozdove.
Med tistimi, ki so gospodarili
razkošno z državnimi gozdi, je tu
di državni tajnik liallinger, o ka
terem ko poročali minoli teden,
da je podal ostavko. O tem gospo
du, ki ni gledal pazno na prste
tatovom, ki so kradli kar cele go
zdove, smo poročali že večkrat.
Komisija v kongresu ga je oprala.
In tudi Taft se joka za njim.
Ne joka se pa ameriško ljudst
vo. Pač čas, da je šel in se zahva
lil za tajniško mesto.
• *
♦
— Še le pred kratkim organizi
rana socialistična stranka na Ki
tajskem je izdala svoj prvi poziv
na ljudstvo. Po živem opisu se
danjega položaja na Kitajskem se
glasi v pozivu: '"Kitajska je v
slabšem položaju kot navadna vla
čuga. Vlačuga prodaja svojo lju
bezen, mi .moramo pa še plačati
za posiljevanje. Naši tlačitelji,
Mandžuji so uvedli pri nas popol
noma absolutno vlado. Ta vlada
mora zginiti s površja." Nadalje
opisujejo v pozivu položaj delav
cev," katere prodajajo in ekspor
tirajo kot,sužnje, mejtem ko ima
jo delavci v druzih deželah pravi
co razgovarjati in pisati o svojih
potrebah, ustanavljati društva in
veliko delavsko zvezo vsega sve
ta." V pozivu poživljajo vse de
lavce na Kitajskem, da vodijo e
nergičen boj za ideale socializma.
Nadalje zahtevajo: Odstranitev
monarhije, ustanovitev republike
na podlagi splošne, enake in di
rektne volilne pravice za moške in
ženske; nadalje naj He volijo vsi
eksekutivni uradniki: predsednik
države in uradniki socialne in
centralne vlade. Poziv je podpisal
znani kitajski socialistični agita
tor in organizator, sodrug Sun -
Ven.
• •
*
— Tudi nemški cesar ima vča
si jasne trenutke. Iz Berlina po
ročajo, da je nemški cesar pomilo
stil nekega častnika, katerega je
vojno sodišče radi poskušenega
samomora izključila iz armade.
Viljem je vtemeljil pomiloščenje
s tem. da je rekel, da je omenjeni
častnik za svoje dejanje odgovo
> ren le Bogu in sebi.
Boga prepustimo Viljemu. V
drugem je pa Viljem govoril resni
co. Samomorilec je odgovoren za
svoje dejanje le sebi. Ljudje ni
I majo prance soditi ga.
• m
*
— Politični pregnanci so poslali
socialistični frakciji ruske dume
! list, v katerem slikajo svoj strašni
položaj.
Pregnanci živijo v vasi Bogo
rodskoje (gubernija Vjatka). Ti
stradajo že tedne. Dne 29. septem
! lira je pričela zima, pritisnil je
hud mraz. Ali pregnanci nimajo
kurjave m so v letni obleki. Ker
nedobivajo mesečne podpore v
znesku sedmih rublje v in 50 ko
pejk, so se pritožili pri krajevni
upravi. Tam so jim pa povedali,
da nimajo denarja in jim svetova
li, naj se pritožijo na višjo in
stanco.
Take pritožbe prihajajo tudi od
drugod: iz gubernij Astralian in
, Arhangelsk. V najhujši bedi in
stiski živijo pregnanci na ledenem
obrežju vzhodne Sibirije.
"Ej, Bog je visoko, car pa de
leč", velja še danes za Rusijo, ko
ima že ustavo.
• •
*
— Kongres je zaključil, da se
najvišjemu zveznemu sodniku zvi
ša plača od $13.500 na $15.000. vi
šjemu sodniku pa o<l $1:1500 na
$14.000.
-Naši vladajoči krogi imajo vzro
ke, da višjim sodnikom, ki so naj
višji gospodarji naroda, postiljajo
z rožicami. Majhni darovi ohrani
jo prijateljstvo.
— Kapitalisti izjavljajo, da ne
bo dobrih časov, dokler delavci
ne dovolijo znižati svojih bornih
plač.
To se ne verjame tje v en dan.
da bodo delavei meli dobre čase.
če bodo v dobi neznosne draginje
dobivali Se nižje plače.
• • •
— Državna zbornica države Main
je sprejela zakon, ki vsebuje se
strožje določbe za prohibicijo. kot
so bile v veljavi do sedaj. »
No. pijančevanje bo imelo še
več žrtev, kot jih je tirjalo do se
daj.
• • •
Gompers in "delavska stranka."
Samuel Gompers je v teku svo
jega govora v India na pol isu dejal,
da se republikanska in demokra
tična stranka ne ozirate na zalite-f
ve delavstva. Dobesedno je izrazil:
Kmalu bo treba postaviti na bo
jišče gradečo, napredno in radi
kalno delavsko stranko proti de
mokratom in republikancem. Sred
nji stan, obrtnik in navadni dela-;
vec so pripravljeni bojevati se za
svoje." Takoj je pa previdno de>J
jal: — "ini verjamemo v razvoj
in ne v revolucijo.
liila je zopet Gompersova šaho-,
va poteza. Gompers vidi in čita, j
kiiko se socialisti množijo v ame-1
riških delavskih unijah proti nje-!
Kovi volji. In Gompers je moral
nekaj reči, da delavei ne vidijo v
njemu nazadnjaka, cokljo, ki ovi
ra delavsko gibanje. Da si pa o
hrani dobro ime pri svojih repu
blikanskih in demokratičnih prija
teljih jo pa previdno dejal, da
verjame v razvoj in ne v revolu-,
eijo. Gompers se noče zameriti ni-J
komur. Vsled tega so vsi njegovi
govori prikrojeni tako. da bi se
jih ne sramoval noben jezuit.
Gompers se dela. kot bi bil za naj
radikalnejšo delavsko |>oiitično
stranko, in če bi ga izpraševal kak
sodrug v kakšnem kotu, kjer ni
prič, bi še dejal, da je socialist.
Ali kedar Gompers govori javno,
tedaj ima dvojno lice, je nož na
dve strani. Z enim očesom gleda
na delavsko stranko, z drugim pa
mežika republikancem in demo
kratom. Tak je Gompers in tak
ostane, dokler ga strokovno orga
nizirani delavci ne bodo prisilili
da se izjavi za socializem ali pa
zahvali za predsedniško mesto
strokovno organiziranih cmeriških
delavcev. In ta aut — aut ni več
tako daleč. Morda je bližje, kot si
domišlja Gompers.
O predsedniku ameriške delav
ske federacije je pričakovati, da
j bi malo natančneje poznal revolu
cionarni značaj socialistične stran
ke. Socialistična stranka ne pro
pagira revolucije /. gnojnimi vila
mi, cepci, sekirami ali kakim dru
gim orožjem. Take revolucije pod
tikajo socialistični stranki le na
sprotniki socializma, ki lažejo ve
doma, dn bi stranko prod celim
svetom ogrdili, da stremi /a krvo
litjem. Socialistična stranka je pa
revolucijo (preobrat v človeški
družbi) potom »topnjevalneija raz
voja.
Gomperseva govoranca na sho
du v Indianapolisu je bila navad
no demagogstvo, kakeršnesra za
more izumiti le še dr. Šušterčič,
vodja klerikalne stranke v Lju
ljani na Kranjskem.
DOGODKI V MEKSIKI.
Včerajšnja vest iz New Yorka
se glasi, da krvolok Diaz še le
dni odstopi od predsedništva in
njegovo mesto zasede sedanji fi
nančni minister Jose Limantour
kot začasni predsednik dokler se
ne izvrše splošne volitve. Diaz,
telesno in politično strt, kteri
pred seboj ne vidi drugega kot
poraz, je privolil v svoj odstop in
baje je tudi pripravljen, pogajati
se z revolucionarno "junto" za
mir. Ameriški kapitalisti, kteri
imajo kapital v Meksiki, so tudi
pri volji — toko govori poročilo
— žrtvovati Diaza, samo če dobi
jo povoljnega (!) naslednika za
njegovo mesto. Tozadevna konfe
renca med zastopniki wnshing
tonske vlade, Diaza in zastopniki
Maderinih revolucionarjev se je
baje že vršila v New Yorkn. Kon
ferenca je bila tajna in izid še
ni znan. vsaj danes (20. marca)
še ne. — (pri ti priliki moramo
omeniti, da v Meksiki sta dve re
voluciji. Jedno vodi Francisco L.
Madero, bivši Diazev protikandi
dat. jedino le z namenom, da pre
žene Diaza in da zasede njegovo
mesto. Drugo revolucijo pa vodi
jo znam svohodoljuhi Magon. Ri
vera. Villarell. De Lara in drugi,
kteri se borijo proti Diazu in o
benem na jasno začrtanem pro
gramu za temeljito preosnovo u
stavnih pravic, ki določajo naj
širšo svobodo v Meksiki. Danes
se ti svobodoljubi naravno bori
jo roka v roki s pristaši Madere,
kajti predvsem gre za to. da pa
de Diaz. Toda Magon m tovariši
so pa odločno proti vsakemu spo
razumu z Diazevo vlado, kajtS
dobro vedo, da tiranstva še ne bo
konec če prevzame predsedništvo
kak Diazev privrženec kakor je
Limantour, ali sploh človek, kte
rega priporočijo ameriški kapita
listi.)
Po vsi Meksiki vlada izjemno
stanje. l)iaz je po svoji stari na
vadi ukazal, kratkoinalo ustreli
ti brez vsakega proeesa vsakogar,
ki se pa zaloti na strani ustašev.
Zadnjo Kredo so ustaši z dinami
tom razdejali baroke v Juraezu,
kjer taborijo federalistične ali
Diazeve eete pod vodstvom pene
rala Navarro. Zadnji taji, da bi
razstreiba usmrtila kterega voja
ka. dasi je t<> zelo nevrjetno. V
bitki pri Casas flrandes pred par
dnevi so federalist i vjeli petnajst
Amerikaneev, ktori so se borili
v ust ask i h vrstah: najbrž so že
usmreeni.
Ameriška armada, ktere plavni
stan je San Antonio, Tex., .id
dobila zadnji teden veliko zalo
iro streljiva in živeža. Oeneral
major Carter izjavlja, da bo vo
jaštvo tamkaj ostalo najmanj
šest mesecev.
BLAZNI SISTEM.
Bogataš Otto II. Kalin iz New
Yorka se je zadnji teden odpeljal
v London, kjer bo navzoč pri naj
večjem blaznem cirkusu, ki so v
navadi v Evropi: kronanja kral
ja. Kalin je izdal za transport
svoje rodbine, služinčadi in avto
mobilov čez morje $13.000. Sedež,
v Londonu, odkoder bo prodajal
zijala, ko se bo vlekla procesija
raznih kraljev in eesarskih ma
škar. pa bo stal $3200. Razen tepa
bo še izdal tisoče dolarjev za za
1 časno stanovanje, pasje in mačje
pojedine in drugi luksus. — Nek
danji Amerikanci so z orožjem
pognali angleškega kralja, ker ni
so marali njegove vlade po "mi
losti božji"; sedanji Amerikanci
se pa tepejo «a sedeže v Londo
nu, kjer bodo na široko odpirali
j usta in oči. ko se bo na stari bar
■ barski način vršilo kronanje an
uleškepu kralja. Stroške teh bo
gataških potepuhov in klečeplaz
eev plačujejo pa ameriški delavci
s svojimi krvavimi žulji.
Pi«uh znanega les-miserables
[ žurnala (mizerabel pa tako, da
i bolj ne more biti!) v Clevelandu
se je zadnji teden izkašljal kar
. čez dve koloni potrpežljivega pa
' pirja. To je dobro znamenje. Po
meni, da je naše gibanje v Cle
velandu že precej na trdnem in
da se " Proletarec" dobro širi. V
bodoče, ko nam posveti celo
stran ali kar celo številko, bo to
! dokaz, da imamo v Clevelandu že
i mogočno postojanko. "Amerika"
: je torej nekak barometer za naše
I gibanje: čimbolj kašlja in sicka
neškodljive sline, temveč j i je naš j
naprfldrk. Zavedni delavci, kte- i
J ri čitajo in širijo naš list in kte- j
j ri razumejo kar pišemo, se na- j
I ravno smejejo takim izmečkom
i stisjenih možgan. Ti bodo tudi 1
| odgovorili s ploho novih naročni- j
: kov. Pomilujemo le tiste delavce,
I kteri še stalno ne čitajo "Prole-,
tarea", da bi se prepričali, kako i
sijajno neumen je pisuli les mise
rables-žurnala v Clevelandu.. No,,
s časoma se bodo že prepričali.
I
Simpatiški štrajk premogarjev.
j V Phillippi, W. Va . je 'J<>. mar
ca zaštrajkalo 10,000 premopar
1 jev. Štrajk je proglašen i/ simpa
j tij do premogarjev v Tuscara
was Sherrodsvillc distriktu. <>
hio, kteri so odložili orodje, ker
j so operatorji prelomili popodbo. j
i Na štrajk so pozvani tudi premo
j trarji v ostalih okoliših Oliie in v
pittsburškem distriktu. 1200 pre
i moirarjev v Belmont. Jefferson in
, Harrison. ()., count i jih baje kljub
i štrajkovnemn pozivu neče ostavi
ti dela.
Pa da se ne giblje! Odkar se je j
I newyorski župan Gavnor krepko i
, potegnil za socialiste in prepove-'
, dal tamošnjim policajem, da ne
, smejo motiti socialistov, kadar
j korakajo z rdečo zastavo po uli- i
, cah, zavzel je tudi "(!los Naroda"
I |o stališče. Zdajpazdaj prinese
! kakšno poročilo ali članek na
klonjen socializmu, ali pa kaj po
natisne naravnost iz socialističnih j
listov. To je dobro. Zloinek je le. •
j da taki listi radi pozabijo, kaj so;
j včeraj pisali in da jutri sociali
zem zopet pobijajo.
Samo delo zamore ustvariti bo
j pastvo. Denar pa delajo tudi s
sleparijo.
Nevrastenija.
! Neki zdravniški časopis po«ve-!
t zdravljenju živčnih nomlnn
, sti. trdi. <ki potnim za takimi bo
leznimi v Združenih Državah pet
insedemdeset tisoč ljudi vsako le-j
; t<>. Vendar nahajamo prav malo |
ljudi, ki jih smatrajo za tako re- '
>uie, kakor nekatere manj resne j
bolezni. Zdravljenje je v neka-1
terih slučaji!) popolnoma krivo,'
ker se uživajo za oslabele in o
nemople živce namesto dobrih to- i
ni k. težil na zdravila. Svetujeinb j
i vam, uživati Trinerjevo ameriško
j zdravilno prenko vino. ki je za
nesljiva živčna tonika. V prvi
vrsti vam uravna delovanje pre
bavnih orpanov. kar povzroči
tvorbo nove, obilne krvi. Ta kri
j 1k> hranila živčevje in mu dajala
nove moči. Dokler je vaša pre
bava popolna, ne boste trpeli
vsled nervoznosti ali onemoglo
sti. Tri vseli prebavnih nerodno
sti se lahko zanašate na Trinerje
vo ameriško zdravilno prenko vi
! no. V lekarnah. Jos. Triner. 1333
—1330 So. Ashland Ave., Phiea
po, 111.
Največja trgovina
/ Spanjem, vinom in sinodkami na
! detielo.
Vse blago prve vrste!
Dve prodafalne:
JOSEPH II. MILLER ct Comp. 917
Woodland in 6030—6032 St. Clair avc.
Cleveland, Ohio.
Telefon: Cu.jnhogii <'. 42.VI It in ;
Prinpenton 2002.
Blago pošiljamo tudi izven Cle* <
landa.
Pišite idovcnsko! Cene nizke.
Potrežba točna!
•" NATURALIZACIJ S KI ZA
KON" se imenuje knjižica, ki je
namenjena za tiste rojake, ki že
le postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje
bolj strogi, treba je, da si vsak
nabavi tozadevno knjižico, v kte
ri se razlaga, kako se postane
ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino
in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri
ču, 1830. So. Center Ave., Chica
go, m.
Sodrug Josip Bratkovič potuje
za "Proletarca" po državi Kansas
Pooblaščen je pobirati naročnino
in nabirati oglase za "Proletar
ca" ter ustanavljati socialistične
klube.
Sodrugom in čitateljem pripo
ročamo, da mu gredo na roke.
Odbor J. D. T. D.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali go
spodična na železnici ali pa pri
"brezžičnem brzojavu". Odkar
je osemurni delavnik postal za
kon in se množe brezžične posta
je, primanjkuje približno 10.000
brzojavnih vsiužbeneev. Začetni
ki dobivajo $70 do $90 mesečno.
Naša šola je pod nadzorstvom vi
šjih brzojavnih uradnikov. Vsem,
ki dokončajo šolo s povoljnim
vspehom, so službe osigurane. Pi
šite za podrobnosti šolskemu za
vodu, ki vam je najbližji. Natio
nal Telegraph Institute, Cincin
nati, O.. Philadelphia, Pa., Mem
phis, Tenn., Columbia. S. C., Da
venport. Ia., Portland, Ore.
Stara navada je zdraviti rev
matizem, trganje po udih, neural
gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter
jevirr. "Pain Expeller". Pravi
Pain Expeller se dobi tudi v A
meriki v sleherni lekarni za 25
centov steklenica in se spozna po
varstveni znamki s sidrom. Pri
kupovanju je treba na to paziti.
. Ai A. A. A. A. A. A. A. A. A. A. A.
Slovencem in Hrvatom priporo
čam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK.
1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
'T'T'f ^
AVSTRO-AMERI KANSK A
Crta.
Najpripravnejia in najceuejia paro
brodna črta ta Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med'New
Y or kom. Trstom In Rein.
Brci poitni in novi parobrodi
na dva vijaka:
Martha Washington, Laura,
Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19
milj na uro. gradijo.—Parniki odpluje
jo iz New Yorka ob aredib ob 1 po
poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2
popoldan pToti New Yorku.—Vsi par
niki imajo brezžični brzojav, elektri
čno razsvetjavo in so moderno urejeni.
—Urana je domača. — Mornariji in
zdravnik govorijo slovensko in
hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne
listke obrnite se na nate
zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & C0.
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Ako želite dobre čevlje
|ki zmerni coni, so oglasite pri
F^rank Dedek-u
3840 W. 26th St.. Chicaeo. III.
ROJAKI*
_______ Cc kocete piti dobre
pijače in se zabavi ti
po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Market Street, Waukegan.
J'ri njetmi je vse najbolje. Kdor
ne vrjame, naj se prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA
v Cleveland!!, Ohio
J. SVETE |x> domač«? pri ZALARJU
6120 St. Clair ave
too i vino. pivo in žganj«* prft vrat«. Smmlkr
prvo kvalitet«* »o na prnd«j. Za mnogobrojfn
ponot #o priporoma rojakom v Clov«>landu. pa
potnikom I«astnik.
Po navodilu slovenske angleške |]or.
nice, tolmača in angl. rlov. slovarja s«
lahko vsaki preprosti človek angleifj.
ne, kakor jo v navadnem življenju rabi
priuči, kar je v tej deželi nujno po
trebno ako lio. e- kak boljii posel ia ne
otdvisno živeti. Knjiga v platno vetaaa
stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
638 W. 145th St., New York.
Nove JESENSKE obleki
v vseh najnovejših
krojih in barvah
$7.50 do $25.00
"PRESTO"
najnovejši patentovan ovratnik.
Sukne
po krojih Kerseys, Vicunas,
in Tweeds v vseh barvah za
moške, dečke in otroke
$6.SO do $30.00
IA^hMoMOUŠE
$.WCorner 26-&Central Park/fve,
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjrr m» toči dobra vina in inportirano pilzenako
pivo. Prodaja vina na galone in na drobno.
Ant. Schnabl,
cor. Trumbull lie. in 26. Str., Chicago, III.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago.
Velika zaloga klobukov, čepic, če
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
darilo.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenue.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohištvo, preraop, drva in
drugo Ojjlasite pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do
pisnico.
Angleščina IELtIS'
ca. Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane
samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. US St.. New York. N. Y.
Največja zaloga »lov. knjig.
Pišite po cenik!
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegljl&en
Hrrie pivo t sodčkih in buteljki*
in drug« raznovrstne pijače tear oaijaka
smodke. Potniki dobe čedno poreoo
čiiče ea nitko cono.
Poatrezba točna In Uborna. >
V««m 81 o v mi com in drugim SIotuo«
m toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. La Salle. Ill
Toči ▼*, gostilni podrejen« pijač«
inae priporoča rojakom ca obHea obiak.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne
in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. 111.
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleko, čisti, lika in
popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnik. 3708 W. 26th St.
Tel. Lanwdale 1761. Chicago.
LOUIS RABSEL
mo<lerno urejen aalun
Nt 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, VIS.
Telefon 1193.

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 21, 1911, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??