OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 28, 1911, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-03-28/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

(»tet xa koristi delav
«fcegaJ|udstva. Delav
ci »o opravičeni do
vsega kar producira|o.
This paper ia devoted
to the intereata of the
working claae. Work
era are entitled to all
what they produce.
Yu0".?"?*" »••• «. IW7. »I tb* p«.i Off! -.
* ***• und*r Act of t'oogr«*ta of March lrdl*7»
Office: 2146 Blue Island Aire
Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na številko voklepa|u
ki »o naha|a poleg v«,
aega naslova, prilepi)«*
nega spodaj ali
naovitku.Ako ( 1H6)
te številka
teda) vam a prihodn|o
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o takoj.
Štev. (No.) 185.
Chicago, 111., 28. marca (March), 1911.
Leto (Vol.) VL
Delavci, glasujte
za delavce!
Prihodnji torek 4. aprila vrše
se županske volitve v Chicagu.
Obenem se imajo izvoliti ostali
člani mestne uprave in alder
manov, kteri tvorijo mestni svet
ali 'City Council".
Županov termin v Chicagu trn
ja štiri Iv a. Precej dol pa doba.
Za velemesto kakor je Chicago
pomeni ta doba dosti. Zlasti za
delavec. Od župana in mestnega
sveta je odvisno, čegavi interesi
so zastopani v mestni hiši: inte
resi kapitalistov ali delavcev. Do
slej je bilo vedno tako. »da je žu
pan zastopal interese lokalnih ka
pitalistov. Delavci so pa stali pod
kapom.
Po zadnjem registriranju je
približno 42<UHMl volileev v Chi
eagu. Ogromna večina teh so de
lavci. Ako bi se torej vsi delavci
zavedali svojega razreda, kakor
se zaveda manjšina, bil bi lahek
račun s kapitalističnimi stranka
mi.
O kapitalističnih kandidatih
smo že pisali. Demokrat Harrison
je Hearstov izvoljenec. Hearst sra
ima v žepu. Kot bivši župan chi
kaški. I>il je verni sluga lokalnih
trustov. Za dclavee ni storil niče
sar. Republikance Mcrriam je iz
voljenec velikih interesov. Nje
govo kamlid: turo podpira plinov
trust, elektriški trust in eela vrsta
ostalih korpi.ra< i"T Kar .ie bil do
slej Hnsse. to l>o odslej Merriam.
ako bo izvoljen. Izkratka: najbo
Harrison ali Merriam — za nas
je vseeno- jeden kakor druiri za
stopa interese sedanjega zločin
*k«*t»n sistema, Delavčev ulas za
Hatrisona in M> rriama pomeni
še štiri leta poupodarske sužnosti,
kapitalistične strahovlade in po
licijske brut; Inosti ob času štraj
ka.
('hikaški delavi i imajo v t o ret
spet lepo priliko, da se postavijo
dh svoje noire. Priliko imajo, da
izvolijo kakor delavcih Milwau
kee svoje može. kteri hodo V me
stni liisi zastopali njih koristi, ne
l>a koristi njih zatiralcev. Willi
am K. drigu«*z. socialistični
kandidat za žtipana. je mož, za
kterega mora glasovati vsak de
lavec. ako hoče sam sehi dobro.
Delavci' Radi štrajkate. kadar
gre za vaš«1 pravi«*-*, in s studom
prezirate tiste, kteri vas ovirajo
v boju: skebe. Zapomnite si: glas
za socisiIiste na volilni dan pome
ni več kakor pa št raj k. Delavec
pa, kteri glasuje nasprotno svo
jemu razredu, je politični skeb.
Delavec, kteri glasuje za republi
kance ali demokrate, ni nič bolj
ši od navadnega skeba ob času
štrajka!
Ne sramotit«* torej svojega de
lavskega razreda. Ne glasujte za
kapitalistične kandidate! (Mnsu.i
te za delavca! Volite socialistični
tiket!
Slovenski d«davc1 \ ('hieagu.
kteri mate volilno pravieo, vsi
kakor en mož glasujte za kanili
date socialistične stranke!
Naprej za zmago delavstvn!
VAŽNO ZA VOLILCE
Vsak volilec, kteri je pravilno
registriral 'vpisal svoje ime v
septembru m. I. ali 14. marca t. 1.
naj na noben način ne zanemari
glasovanja prihodnji torek 4.
aprila. Po zakonu sme vsakdo
opustiti delo za dve uri, da irre
volit.
Volišča so odprta od (i ure zju
traj do 4 ure popoldne.
Socialistični tiket je na četrtem
mestu na glasovni«"!. Tiketi sn
uvrščeni takole:
Repub. Dem. I'roli Socialist
( ) ( ) ( ) 00
Dobro torej poglcdajte ula*ov
nieo. predno nar« dite križ, «la se
ne zmotite. Vsak volilec snu* l>iti
P*'t minut za zagrin jaloin. kjer s«'
voli; časa je torej dovolj, da vsak
do prav glasuje. V obročku na
vrhu pod napisom "Socialist
napravit«' križ (x) — kakor gori
označeno — in s tem glasujete za
vse kandidate, kar jih je dol ua
listi namreč na socialističnem ti
ketu. Zganite glasovnico skupaj
in jo sami denite v "ballot box".
Voliti sme naravno le tisti, kdor
je državljan Zed. držav, *21 let
-tar in kdor je že eno leto v dr- i
žavi Illinois. !H> «1 ni v Chieagu
oziroma v Cook Count v in 30 dni j
v dotičnein preeinctu ter kdor je
pravilno registriral svoje ime in ,
naslov v septembru m. 1. ali 14. 1
marca t. 1.
IZ DELAVSKEGA SVETA
Po statistiškem poročilu š«j
ta na državnem oddelku za ru- j
darstvo v Penna. je na vsakih
231 ,9f»tf,670 ton premoga ubitih
11 'J.") premoga rje v. Ponudilo se!
glasi:
Produkcija mehkega premoga:
14s.ii!)t;.T7ti ton: premotrarjev
vposlenih: 187.711: ubitih premo
•-' rj.-v: ">27: produkcija trdepa
premoga: S3.2t«9.2'l4 ton: premO
irarjc* vposlenih: 16J.927; ubitih:
598.
V M<»uldu, III., je izbruhnil
štrajk premoparjev /adnji teden.
Kompanija je hotela pomnožiti
število delavcev, kar je proti po
godbi med premoga rji in opera
torji in sledil je štrajk. Operato
rji so proti volji ondotnega šerifa
iu župana najeli m i lica rje, toda
štrajkarji se niso dali preplašiti
od boja. Milica je hila naravno
nepotrebna ;ii vsled protesta pre
bivalcev v Meuldu jo je gover
nor v petek odpoklical.
Senatna zbornica v Oalifor
niji je 23 t. m. sklenila zakon, po
k tereni je v bodoče v omenjeni
državi *\s;;k t. zv. obrambni nalog
ali "injunction" v slučaju štraj
ka neveljaven Delavstvo v Cali
forniji je s tem veliko pridobilo.
Simpntiški štrajk pr-mmirar
jev na Iztoku se nadaljuje. 22.
marca je opustilo delo sim mož v
Wheelingu. W. Va. Atrajk bo
najbrž trajal do 1. aprila, ko po
teče Ijewisova doba in zasede
predsedništvo preniogarske orga
nizacije John P. White. V štraj
kovnih okoliših vlada popolni
mir.
Po poročilu zveznega štev
skesa urada je v Zedinjenih dr
žavah vposlenih čez dva miliona
dečkov in deklic pod 16 letom
Kapitalistični umori.
\ Tlazel-preinoeokopn v Kast
Oanonsbnrjjn, Pa., .jo /adn jn sro
<lo ubilo dovot proniosrarjov. osem
itiozonioov in ^nojra Amerikanoa.
Ponosroeonoi so se pel jali v jamo
v vozi<"kn, kleri je skotil s tira in
pi iilrl vee stebrov, nakar j-"« pa
«l< 1 kos stropa na njo in jih pobil
«lo smrti.
V \o\v Y nrku so zaštrajkali
vozniki in nji h poinagači I "nitc«l
States in Wils Farso ekspresa.
2O.000 mož jo na štrajkn. Eks
p ros ne družbo so trdovratno bra
nijo. /višati plačo in oglašajo za
skobo. Policij« ji* dobila nalojr oli
va t i in braniti štrajkolomoo s kn
lioi.
Strajk premoyarjev trrozi
po vsi zapadni f!anadi v Crows
West okolišu. Plačilna pogodba
mod premofjnrji in operatorji po
tooe 1. aprila in prvi sedaj za
btovajo voo plaee. Tritisoe pre
moga rjo v bo prizadetih. ako pri
do do boja.
V Torre Haute, Ind.. zboru
jojo to oni premoga rji iz 11. o
krožja organizacije United Mine
Worker*. Konvenciji prisostvnjo
i*o/. 100 delegatov, kfori zastopajo
H.ooo premogarjov. Vprašanje o
mezdi jo izključeno, kajli sedan
je pogodbo so veljavne do aprila
1012.
Jeklarski tru*t namerava
postaviti v fiarv. Ind.. sto novih
dvonadstropnih liiš. ktero potem
odda v najoin delavoom. N'ovo hi
šo bodo stalo $150.000 in trust je
ntirodil. da so irrado po sistoniu
"odprto delavnice", t. j. da so ne
vpoštovajo linijski stavbinski do
lavci. Organizirane Ktavhinske
delavce v Gary čakajo torej zo
pet novi boji.
SOCIALISTIČNE ZMAGE.
•— Zopet en socialist it"ni župan!
V Two Harbors, Minn., je iz
voljen smlr. Alex Ilollidav župa
noin s precejšnjo večino. Volitve
sn bile '2'\. marca. Kužen župana
so izvoljeni 111« I i štiri je socialistič
ni alderniani, mirovni sodnik in
davčni kontrolor. Nasprotni kan
il idntje starih strank so st* /dru
žili na jednem tikctu, :i kljnb te
lim so propadli.
Drutro sijajno zmago so iz
vojevali socialisti v mestecu So.
Krnn k fort. Mich. I'ri mestnih vo
litvah. ki so se vršile *24. t. m., je i
izvoljen ves socialistični tiket ra
zen enega samega kandidata, kte
ri je pa dobil jeduako število gla
sov / nasprotnim kandidatom. I/
voljeni si. sledeči sodrufcri: Kr.
Oetell. mestni predsednik: II.
HartleM klerk A. 'Idttle. bln
| gaj n i k : Charles Carr. kontrolor:
| i Tarry G-reemvav. John Sexton,
I zaupnika.
i < iiblje giblje.
BF,RGF,R JIM ŽF BELI GLAVE.
\/. Washiiigtona poročajo: De
I niokratsk odbor /a odseke v no
vem konirie.su si je 10. marca eno
eel.i uro belil '-'lave s vprašan
! jem "Kaj storiti s tistim socia
listom i/ Wiseonsina"? I'o dol
gein posvetovanju v kteri odsek
j l»i porinili kongresnika Bergerja,
i je odbor stvar odložil do drugega
j tedna. Neki član je predlagal, da
bi to /.ailevo prepustili republi
kancem. Odbor za sestavo zbor
ničnih odsekov je prišel do pre- j
pričanja, da najti primerno in j
varno ' mesto /a Bergerja ni .
lahka stvar. Za "/dene" kongres- j
nike se navadno ilosti ne briga
li ; porinejo jih kamorkoli in za
dovoljni morajo biti /. vsakim j
opravilom v prvem terminu. Toda
Bergcr je socialist, in to je. kar
dela preglavico starim članom
zbornice. Oni vedo, «la soiir. Bcr
ir. r dobro razume politično igro
in se bori odločno, česar se popri
me. *
"The Washington Times" jav
no pozivlje demokratske voditel
je, da naj dajo Bergerju mesto
v d ust ri k t nem "komiteju, kteri
vlada mesto Washington. Ljudst
vo v Washingtoiiii prizna Berger
jeve zmožnosti pravi omenje
ni list , zato je pričakovati, daj
zbornica pokloni socialističnemu
kongresniku to mesto.
DAVEK ZA SAMCE
I'ravi odmev današnjega blaz
nega sistema j«* zakonski pred lop
v iUinoiški postavodaji, kteri na
laga davek za samce. Ce ta pred
log postane zakon, bo moral vsak
samce v- ti državi s .'{5 letom pla
čati letnega davka zato ker*
Ne lieče. ali pravilnejše, ne more
oženiti Obenem nalaga ravnoisti
predlog. da država izplača vsaki
materi sto dolarjev nagrade za
vsakega novorojenca. ako pa po
rodi prej kot vsake dve leti.
Zares, krasna slika današnje ei
vilizHeije! Ce.sa si vsak telesno
zdrav in normalen moški bolj že
li, kakor ravno družinskega kota
in očetovstva: in kje je večji in
stinkt v naravi, kakor je ravno
pri normalnih ženskah instinkt
materinstva ' A kljub temu. kljub
potrebnim naravnim nagonom se
ogromr.o število moških ne ženi
in ~e večje "levilo žensk se brani
otrok. Zakaj? Naši "modri" po
stanodajalci ne v edo odgovora:
kajti če bi vedeli, ne bi prihajali
s takimi neumnimi predlogi.
Vprašajte pa marsikterega stare
ga samca, in povedal bo, zakaj.
Seveda so izjeme med sani<-i. toda
redke so.
Kako se naj siromašni delavec
pri najboljši volji ženi. ko mu pa
borni zaslužek nikakor ne dopu
šča. da bi polteno preživel svojo
familijo? \»ak siromak je danda
lies zločinec ako se oženi Ženo in
otroke pahne v revščino in trp
l.jenje Hudodelstvo je, spravlja
ti <*roke na svet. če jim oče ne
mori- ničesar dati. Hudodelstvo
je. napolnjevati fabrike z majhni
mi. nedolžnimi otroci, kter: pri
stariSih nimajo kruha
In zdaj hočejo "modri" posta
vodajalci kaznovati reveže, kteri
so toliko pametni, da nečejo biti
hudodelci. Ti blufarji hočejo pla
čati ženskam,' da bi bile matere.
Ali ^i morete misliti večjo blaz
nost ?!
Plačati /eni. da postane mati!
Tak ie današnji gnjili sistem.
Bolj nizko več ne more pasti.
Socialistom »■ očita, da hočejo
razdreti rodbino. Ako bo kapitali
zem s«, pur let tako haračil — ne
bo kaj "razdirati" Razdrta in
Pozor! Majska številka. Pozor!
Prvi majnik. mednarodni delavski praznik, se bliža. Razrednozavedno
delavstvo so že povsod pripravlja, da dostojno proslavi svoj pomembni dan
••Proletarec" je doslej vsa*o leto izšel za prvi maj v slavnostni obliki. Le
tošnja majska Številka • • Proletarea'\ ktera izide
25. APRILA.
bo pa daleč nadkrilila vse številke prednjih let. Izide na OSMIH ali DVA
NAJ8TIII straneh — čimveč naročil, temveč strani — opremljena z najizbra
nejšo vsebino in okrašena z mnogimi slikami. Za prvo stran smo naročili
posebno alegorično sliko, ktera bo zavzela celo stran in bo pravi kras prvo
majsko številke. Uredništvo sploh Jamči, da bo prvomajska slavnostna šte
1 vilka "Proletarea" nudila najbogatejši material za propagando razredne
zavesti in socializma in najprimernejše čtivo za izobrazbo sloVenskega do
! lavca v Ameriki.
Uredništvo in upravniStvo se je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bo
največ mogoče — drugi del naloge morate pa izvrišti vi. sodrugi. Na delo
takoj, vsi! Ne zamudite niti minute! Majska številka mora v roke sleherne
mu slovenskemu delaven v Ameriki. Na delo agitatorji, zastopniki! Na delo
socialistični klubi in napredna društva! Od vas pričakujemo najboljših uspe
hov. Ako vam je^bilo mogoče naročiti in razpečati 7000 iztisov zadnje novo
i letne številke, mi upamo in se zanesemo, da se bo majska številka tiskala in
| razpečala najmanj v
10.000 IZTI3IH.
Ne čakajte z naročbami do zadnjega. Do 25. aprila morajo biti že vsa
naročila tukaj, tako da vsakdo dobi liHte za prvi maj. Naročite takoj! V vsa
ko večjo naselbino mora najmanj 1000 iztisov.
Cene so sledeče:
10 iztisov 45c; 25 iztisov $1.00; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100
iztisov $3.25; 200 iztisov $550; 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $10.00; 500 iz
Itisov »11.50; 1000 iztisov $19.00.
Tukaj je kupon in vsakdo ve. kaj mu je storiti.
I
UPRAVNI&TVU '' PROLETARCA"'. 2146 Blue Is!. Ave. Chicago. 111.
Sodrugi:—Pošiljam $ za iztisov MAJSKE ŠTE
VL.KE "Proleearca''.
Ime
Naslov
porušena bo sleherna rodbinska
ve/.. In porušena je 2e danes. Na
postavni način j» že rušijo.
Socializem ho ohranil <iom in
rodhitutke vezi. Povzdignil jih ho.
Socializem ho ilal priliko vsake
mu zdravemu moškemu, da ho
imel svojo rodbino; socializem ho
dal priliko vsaki zdravi ženski,
da ho imela svajega soproga in
otroke.
Socialisti ne bodo ponujali že
nam sto dolarjev, če hoče hiti ma
li. Ka . ."i je mogoče le v (hi
bi hi' "'a kapitalizma!
K »j t akcija je mogoče le v dobi
krščanske civilizacije in morale!
Otrok mora hiti plod materin
ske ljubezni in materinskega čuta
ne pa plod želje po prekletem
dolarju!
KAPITALISTIČNI UMORI.
Najst rašnejši kapitalist ični
umor. kar jih pontile Amerika iz
za katastrofe v elierryskem pre
lliojrokopll, sc je izvršil /lldlljo
soboto popoldne v New Vorkn.
Zgorelo je desetnadvtropno po
slopje Triangel Waist-kompanije,
kjer so izdelovali obleke, in v
plamenu je našlo strašno smrt
1 4'2 oseb. Ogenj je nastal v šestem
nadstropju ravno ko so delavci
in delavke puščale delo. Plamen
se je širi! kot veter po kupih ob
leke in suknenega materiala,
(tro/.ua panika. Delavke so se v
divjem diru gnjetle proti eleve
tru in vratom. Rlevator je bil
kmalu zaniašeu s človeškimi tru
I»1 i. da ni mogel voziti. Ostala so
jedina vrata, ;i ta vrata, okovana
v železo, bila so zaklenjena, a
poleg tega so se odpirala na !1
znotraj. Trajalo je več minut,
predno so v -dlni gnječi deklet,
ki so tiščale ven. o7q«rli vrata na
kar se je ee| val živili trupel vsul
1»> o/kili stopnicah v dim in pla-,
men. Nesrečne /rtve so padale
druga če/ dntga dokler niso mr
liči v par trenutkih zajezili ost«
lini vsak izhod Ostala so še okna
čez. ktera so delavke v divjem o
bupu skakale na ulien. Pločnik je
bil poln trupel. Rešilo se jih je
joko malo. Med 14'2 /rtayami je
samo 16 moških; večinoma so sa
ma mlada dekleta nd leta na
prej. Med njimi je tudi jedna
14letna deklica, ktero je beda po
gnala v tvornieo za kruhom in v
smrt. Rešilnih naprav proti
ognju ni bilo nikakršnih. Poslop
je je imelo samo jedno uhajališče.
in še to slaho. nerabno. Dotična
železna vrata, ktera so se odpi
rala na znotroj — kar je krimi
nalno . bila so zaklenjena samo
zalo. ker tvorničarji niso zaupali
delavkam: nobene niso pustili
ven poprej, predno je niso pre
iskali. češ. da ne hi kni ukra
dla In tako so topovski kapitali
sti največji tatovi! -nastavi
li peklensko past za uboge mezd
ne sužnjiee Lastniki dot i "-ne
tvomiee so naravnost odgovorni
za 1421; rat ni umor Ro-li se jim,
skrivil las na glavi?
Zakaj smo socialisti?
Pri protidela vskih kropili je
prišlo \ navado, <la sr toži. Iflkn
so delavski razred vedno bolj ra'.
vaja in hoče vodno imenitneje /i
veti. 01» t C'j tožbi se n;mi zdi .i.i • •
primerno opazovati, kako so Icu
pi<"ijl> milijardo in milijardo v ro
kah maloštevilnih izkori8čoval<'v.
V ta namen si hočemo Oglodati,
kako je razdeljeno bopastvo \
Prusiji. Seveda, kar velja za Pi 1
sijo. volja za vso d ni po države,
kor vlada v vseh državah enako
kapitalistično pospodarstvo.
Leta 1002 .!<• imelo v Pru«iji
183;") najhopatejših ljudi vsepa
vkup deset milijard premoženja,
to je deset tiso«"* milijonov. Leta
lfHK pa je imelo to opromno pro
možen ji ■ /«■ -.11111» 1107 na jhopate.i
šili ljudi. To se pravi, da je prišlo
leta 1002. 11a vsakepa izmed teh
kapitalistov 5,396.000 mark: leta
1008 pa že devijt mi I iono v mark.
Teh 11"7 bopatašev je imelo leta
1!M>2. okolo osem milijard; torej
se j«' njih premoženje (Himnožilo
v teku šestih let nič manj kakor
z a »Iv«* milijardi. To da na leto čez
IWO milijonov. Vzemimo, da nare
di proletanv v enem letu z« bOO
mark več, kolikor se mu izplača
za delo; torej mora delati vse le
to (>»>0.000 proletareev, da napol
nijo 1107 kapitalistom njih žepe
s :130 milijoni.
Leta 1902, je s|>ravilo 17 boga
tinov eno milijardo premoženja
vkup, to je 1000 milijonov; leta
1008 pa jih je zadostovalo /.a to
krasno vsotieo samo devet. Torej
si- j«* pomnožilo povprečno premo
ženje teli denarnih kraljev v še
stih letih /a .'»'2 milijonov!
•Jako zanimivo je tudi, kako se
j<- večalo število milijonarjev. Le
ta 1 S!).'., jih je hilo samo ."»'J;")!;, le
ta 11)08. pa 8377.
Največje dohodke ima na Pru
skem cesar Viljem II. Za njim pa
pride takoj Herta Krnpp s svoji
mi 17 milijoni letnih dohodkov.
Največji bogataši na Pruskem
so: Herta Krnpp s ls>7 milijoni,
knez IIenckel von Ponnersberg s
177 milijoni, vojvoda l jest s 151
in pl. (ioldschinidt - Rothschild s
lo:{ milijoni mark.
Največje letne dohodke imajo:
Herta Krnpp 17 milijonov, knez
1 Ienckel von Doniiersherg 12 mili
jonov, 1 'jrst 7 milijonov, grof
Tiele • Winekler ."» do tj milijonov,
l>l (ioldsehmidt - Kothsehild 3 do
t milijone. Krnst pl. Mendelssohn
•'{ milijone mark.
Tako se knpiči to pravljiško ne
verjetno bogastvo v rokah malo
številnih kapitalistov. In prav to
kupieeiijc je tista moč, ki mora
vedno več ljudem odpreti oči in
jih uveriti o potrebi socializma.
Saj to stanje se tudi ne more
vzdržati v bodočnosti, ker je po
polnoma brc/miselno in nasprot
no razvoju človeštva Zato bode
takega krivičnega družabnega re
da preja lisic j konec, in sicer ga
bodo vrgli tisti, ki zaradi njega
trpe.
In zato smo soeialist i!
" Rudar."
Listu v podporo.
Prebitek o<l prodanih kart 10«,
ostanek na mizi K'«-. Anton Mi
lHilie, k»>r sem prodni malo knjig
prodni ($4.3ri> ~>0 erntov.
fliisliolm. Minn: Andrej Knjt
iiii: ct. — K. Palestine. O.: Ker
snu> plesalci "» et., pa ni parov 5
et., kokoš in škarje ."»ct: Poštar
T-»jji 10 ct; poštarici •"> et; za acri
taeijo •"> el : in še lOct. J. ('ernilo
gar.
Volitve!
Kandidatje
socialistične stranke
za mestno upravo v Chicago.
WILLIAM E. RODRIGUEZ
linijski bnrvfir
za župana.
JOHN CALVIN FLORA,
linijski mlznr
za mestnega klerka
— ..
JOHN M. COLLINS,
linijski mnAInlmst
za mestnega blagajnika
Polna aldertnanska lista
Volitve 4. aprila 1911.
Slovenski delavci, glasujte za delavce!
Glasujte "straight Socialist ticket"!
Chicago delavcem!!!

xml | txt