WW
K®
Llal u koriiti delav
ili«gtl|ud*tvft. Delav
ci to opravičeni do
vaefia ker producirelo.
This paper i« devoted
to the intercuts of the
working class. Work
era are entitled to all
what they produce.
Štev. (No.) 187.
mau.r, l)*v * .1 t hr i>obI offi r
ncMgo III. uucj»»i th«> Act o(i'oogr«i*of M*rch Srd I*7V
Office: 2146 Blue Island Ave.
'Delavci vseh dežela, združite se". -»jggjSk-:
Chicago, III., 11. aprila (April), 1911.
PAZITE!
na itevilko v oklepa|u
ki se naha|a poleg vn.
• ega naslova, prilepil«,
nega s poda) ali
na ovitku. Ako (IHH)
|e številka
ledni vam a prihodn|o
številko našega linta po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o tako).
Leto (Vol.) VI.
Shod v La Salle dobro
obiskan!
VELIK VSPEH.
V zadnjem "Ani. Slov." je či
kaški S«) jar obe.sil < I regorčičev
spomenik socialistom na vrat. In
da l>i irrda in ostudna laž včinku
joče delovala na slovensko delav
ce in obrtnike v Ameriki, je po
hvalil sirov napad nekaterih za
slepljenih ljudi na socialističnem
shodu \ Waukcganu. S to pohvalo
je Sojar bujskal indirektno slo
venske delavce in obrtnike proti
socialistom. Priporočal je indirek
tno sirovo silo: čašo, stol. jajea.
nož. sploh sirove poboje po stari
navadi jezuitov: namen posvečuje
sredstva.
Priporočilo čikaškega Sojarja
ni vleklo v La Sallu. Res, je sodr.
Zavertnik dobil v petek ekspresno
in svarilno pismo brez podpisa v
katerem ga neznanec svari, naj ne
hodi na shod. ker pa ne čaka nič
dobrega v La Sallu. Tudi po La
Sallu so nekateri, na katere je
včinkovala hujskajoča pisava v
"Am. Slov." govorili odprto, da
bodo sodr. Zavertnika okcpali z
jajei na železniški postaji, ko sto
pi z vlaka. Ali ostalo je le pri be
sedah in grožnjah. Najbrž bo do
tičniki. ki so grozili, prišli do pre
pričanja. da sirovi napadi ne ko
ristijo na ugledu ljudem, ki jih
xvrsujejo in opustili so vsak na
pad. Mogoče je vplivalo na nje.
da se slov. laselski župnik ni vde
ležil te hujskarije in prepustil sod
bo o socializmu svojim faranom
naj sami sodijo, ko bodo slišali so
cialiste govoriti na shodn, je h ko
ristno za fHov. delavce pridružiti
se socialistični stranki m glasova
ti /.h social iatičue kandidate ali
ne.
Točno popoldne ob treh je pri
jel shod. Prvi .je govoril aodr. Zn
vertnik o splošnih zahtevah socia
listov in o socialističnem progra
mu za občine. Tiazobložil je zakaj
socialisti hočejo dobiti upravo
mest že (Lindanes. k<» živimo še v
"kapitalistični družbi, v svoje ro
ke. 7. dokazi je podpiral svoje iz
vanjanje o koristili, ki jih imajo
delavci in olrrtniki. če v mestni
upravi o lločajo zastopniki delav
cev in obrtnikov, kar pomeni, če
je mestna oprava socialistična. V
končnem govoru je pa priporočal
politično organizacijo slov..delav
cem in sieer v socialistični stran
ici. Glede časopisja je pa dejal.
Kot socialist vam ne smem in ne
moreni svetovati, da bi ne črtali
protidelav^kih in prutisocialistič
nih listov. Taka priporoeba bi bi
la nemieiaTistlčna. Ali priporočam
vam. da citate pazno s prevdaT
kom in premislekom, da tem hi
treje spoznate, na kateri strani je
reRuiea, na kateri laž. f*itajte pro
thlelavsk-e in protisocialistične
časnike, ali ne podpirajte jih. ko
_ ste se prepričali, da vam škodijo
in podpirajo delavske izkorišče
valce — ameriške kapitaliste, ki
so nas —- delavce vkovali v hujšo
siižnost. kot je bila srednjeveška
tlaka, \adalje je povdarjal. da je
dolžnost vseh slovenskih volileev,
da dne iS. aprila glasujejo za so
druga Valentin« Potiska, ki kan
didira na podlagi socialističnega
programa za občine za mestnega
svetovalca. Vzroki so dvoji. Poti
*ek je kot premogar skusil vse do
bro in slabo, kar skusi vsak dela
vec. ki si mora s težkim delom slu
žiti vsakdanji kruh. On pozna do
pičice porje in težnje delavcev.
.Ako so bodetc obračali do njega s
pritožbami on vas bo razumel in
pomagal, v kolikor bo v n jegovi
moči. Potisek bo pravi zastopnik
delavcev in malih obrtnikov, ker
kandidira psi programu sociali
stične strinke. tiste stranke, ki se
\ rosno bori za osvoboditev delav
» mt iz kapitalistične sužnosti. Vaša
dolžnost pa je, <bi dne 18.
aprila glasujete za njega — v ko
rist sebi, svojim ženam' in otro
kr>m.
njim »o govorili sodrugi
\ ogric, l'ueek. Novlan in Kulo
vie I'rva dva sod ruga sta v glad
kem in dohroprcmišljenim govo
ni ra/.liist rila razmerje hum I voro
in socialistično stranko. V poljud
ni besedi na podlagi neovrgljivih
dokazov sta ovrgla stokrat pogre
lo la/. s katero prihajajo nasprot
niki delavcev ponovno na dan, «1 it
hočejo socialisti vzeti voro ljudst
vu. Oba sodruga sta priporočala,
da m' navzoči najlnžjc prepričajo,
če socialisti razdirajo vero. ako
čitajo socialistične časnike, spise
in knjige, ritnjte in sodite! Ako j
ste se prepričali, da vas socialisti
učijo nekaj slabega. tedaj jim o
hrnite hrbet in ne pridružite se
jim. Socialisti ne silijo nikogar,
da l'i l>il njih pristaš Vsakdo lah
ko njih vrste zapusti, ko se je
prepričal, da so socialistični nauki
slahi in škot lljivi.
Sodr. Xovlan je povdarjal, da
se ni treba nikomur sramovati, če
je delavec, saj delavski razred
vendar živi s svojim delom vse.
Vsakdo bi še moral biti ponosen,
da je delavec in ne pripada med
lenuhe — milionarje. S pozivom
na navzoče, naj se pridmžijo soc.
stranki, da čim preje pride dan
osvobodenja in vstajenja za de
lavce je končal svoj jedernati c«v
vor.
Sodr. Knlovic je slikal. kako
kapitalistični sistem vstvarja po
habljene delavce in starčke, ki ob
cestnih vogalih prosijo delavce
miloščine. <la si bi bila dolžnost
kapitalistov skrbeti /a žrtve ka
pitalizma.
Oglasil se je še enkrat sodr.
Zavertnik in je v kratkih besedah
reagiral na obrekovalna podtikan
ja socialistom, ki jih trosijo v Rvet
meščanski časnikarji, ki so nas
protniki delavskih teženj in pra
vic.
Predsjednik je na to pozval na
v/oče naj se oglasijo k besedi. Po
vdaril je. če se kdo ne strinja /• tr«>
vorniki. naj govori, ker je na so
cialist ičn shodih navada, da se I
posluša tndi nasprotnika mirno in
dostojno. Ker se ni nihče oglasil
za besedo, je predsednik jiad dve
uri trajajoči shod zaključil, ki se I
je vršil mirno in na katerem so
navzoči s ploskanjem in odobril
vanjem izražali da se strinjajo /
govorniki.
Shod v La fellu je tudi doka
zal. da je med domačimi sodrugi
precej dobrih govorniških moči.
ki poznajo bistvo socializma skoz
inskoz. Želeti je le, da bi se tak'
shodi vršili večkrat, da bi domači
sodrugi nastopali kot govorniki,
razpravljali o programn sociali
stične stranke in o socializmu
Ako bi take shode imeli večkrat,
bi kmaln v ljudstvu zginil stmh
pred socialisti in ljudstvo bi se
pričelo zanimati za socializem.
Končno še omenim, da se je na
sprotni kandidat, sodrnga Potise
ka, ki je rodom Tree, izrazil pred
pričami: "Eh. kaj se bom trudil.
Avstrijskim (menil je namreč Slo
vence in Poljake) bedakom bom
kupil zadnje dni pred volitvami
par sodček o v piva in zmagal
bom.'*
Tako se je norčeval Irec iz slo
venskih delavcev!
Slovenski delavci in obrtniki!
Izpite pivo. ki vam ga bo knpil
Iree, glasujte pa za 1'otiseka. S
tem bodete dokazali, da je Tree
bedak, vi pa zavedni možje, ki za
rušo pivo tre prodajate svojih gla
sov.
Zmaga je odvisna od slovenskih
glasov. Poljaki so se večinoma iz
razili. da bodo glasovali za Potise
ka, tako se izražajo tndi delavci
ilruzili narodov.
Slovenski delavci in obrtniki
dne Is. aprila zvršite svojo dol
žnost.
(Jlnsujtc za Valentina 1'otiseka
Poročevalec.
Podpirajte socialistično časo
pisje! Naročajte, čitnjte in iirit«
'Proletarca'1 Priporočajte hrvat
skim delavcem 'Radničko Stražo*.'
Zmaga za zmago.
Socialistična stranka pridobila
mnogo postojank v volilni
bitki.
—o—
NAPREDEK V CHICAGU.
Volilni boj je končan.
Izid županskih volitev v Chini
irn j«* sledovi:
Sodr. \V. K. Rodriguez. kandi
ilnt za župana j«' 11 ol>i 1 24.7."»!) gla
sov (neuradno poročilo) : sodr.
•lolin C. Klora, kandidat /.a kler
ko. 1 Ti• glasov : sodr. John M.
Collins, kandidat /a blagajnika.
2.'?. 711 glasov. A Murmansk i kan
didat jc imajo skupno 24.677 gla
sov.
Z. izidom smo zadovoljni, »lasi
sin«) pričakovali več glasov. Pri
/ikIiijih županskih volitvah leta
1!M>7 ji' dobil naš kandidat 1 .'1.429
glasov; glasovi so se torej od zad
njih volitev malone podvojili. Da
ni bilo letos večjega uspeha, je
krivo to. ker so se delavci po sta
ri navadi dali zopet zapeljati po
svojih br.'znaeelnih linijskih vo
diteljih in se vmešavali v srditi
boj med demokratom in republi
kaneem.
Najhujši boj j«* bil v *27 wardi.
kjer ima naša stranka najmoč
nejšo postojanko. Sodrug (»eo.
Koop. kandidat za aldermana je
ilobil tamkaj 4244 glasov, ve5 ka
kor kteri kandidat kedaj poprej.
Toda boj *e bo nadaljeval s
podvojenimi močmi. Vsake volit
ve so za nas nova šola : marsiktera
taktična napaka se nam i>dkrije.
Čimveč poskusov, temveč izknš
nje. Končni uspeh, končna zma
ga pride gotovo.
Županom je izvoljen demokrat
Carter TT Harrison z večino 17.
Ofx» glasov. Republikance Mer
riam je z vsemi Bussejevimi hor
dami grdo pogorel. Chikaški de
lavci se pa bodo enkrat že naučili
koliko je razločka med kakšnim
ITarrisonom ali Rnssejem.
SOCIALISTI ZMAGALI V
OSMIH MESTIH.
Sijajno je zmagala socialisth"
na stranka v malih mestih na de
želi. V par dneh je izvoljenih osem
socialističnih županov. Drugod so
prodrli kandidat je za alderoiane
in druge lokalne uradnike, dosta
vila so se sledeča mesta:
Berkeley, Calif. Rodrng d. Stitt
Wilson izvoljen županom r večino
JSM glasov. Obenem sta izvoljena
še dva socialista v mestni svet.
Volitve so bile 2. aprila.
Butte, Mont. Pri mestnih volit
vah 3. aprila so socialisti osvojili
| eelo mestno vlado. Sodr. L. d.
Duncan je izvoljen županom z ve
čino 1KH4 glasov. Izvoljen je me
stni blagajnik. policijski sodnik
in pet aldermanov izmed devetih.
Župan Duncan je unijski duhov
nik. Hutte je veliko rudniško me
sto. v kterem so bogati bakreni
rudniki. Tamkaj je tudi večja
slovenska naselbina.
Flint, Mich. Sod rug A. C. Men
ton izvoljen županom. Njegova
večina znaša čez 500 glasov. Da
lje so izvoljeni trije socialistični
aldermani, dva šolska zaupnika
trustees), jeden supervisor in
več ostalih kandidatov na socia
listieJiem tiketn. Menton je to
bačni delavce.
Greenville, Mich. Izvoljen je
socialistični župan in večina osta
lih kandidatov na strankinem ti
ketu.
Beatrice, Neb. Pri volitvah 4.
aprila je zmagal socialistični kan
didat za župana, sodr. W. E. CJrif
fen. z večino 127 crlnsov. Mesto
ima 10.000 prebivalcev.
Wymore, Neb. Edward Mauch,
socialist, izvoljen županom s pri
memo večino. Dalje so izvoljeni:
mestni klerk. blairajnik in dva
člana mestnega sveta. Vsi sociali
sti Mesto šteje 2700 prebivalcev.
Red Cloud, Neb. S®dr. Edward
Fol. kandidat za župana, izvoljen.
Victor, Colo. Vsi kandidatje na
socialistii'iit'iii tiketu so izvoljeni.
Victor je rudniško mestece in ru
darji so soglasno volili za sociali
ste.
Nadaljne zmage.
V Fort Scottu, Kans., so izvol
jeni triji- socialistični aldermani
in mestni pravnik. Županski kiin
dnlnt ji* propadel le z neznatno
manjšino.
Meit*<«e Girard. Kana., kjer je
»lom "Appeal to Reason -a naj
bolj i.izsiljenega socialističnega
teilnilcii na svetu, se je tudi pri
družilo ostalim osmerim mestom
II. I' Ilonghton, socialistični žu
panski kandidat je zmagal z ve
eino 7.~> glasov.
V Grand Rapids, Wis., je izvol
jen jeden socialistični alderman.
V Manitowoc. Wis., so zmagali
vsi kandidat je razen enega na so
cialističnem tiketu.
Število glasov je primeroma
povsod zelo naraslo. V Taeoma.
Wad), je naš kandidat za župana
dobil 3863 glasov, še enkrat toli
ko kot pri prešnjih volitvah. V
Kalamazoo, Mich., je socialistični
kandidat ostal v manjšini le za
par sto trlasov.
BOJ V MILWAUKEE
Združitev republikancev i»> de
inokrHtoN v Milwaukee proti so
cialističnim kandidatom j«' pri vo
litvah zadnji torek za enkrat
vspela. Socialisti so bili poraže
ni. Kandidat za sodnika, sodr.
.lohn C. Klcist. je dobil 11.0;»-^
plaaov, njepov nasprotnik Halsey
pa 25.954. Sodr. Minklev. kteri j©
kandiiliral za je<lno izpraznjeno
aldermansko mesto, je ostal v
manjšini /a 11.727 plasov. Ravno-j
tako so ostali v manjšini kandi- j
datjo /a šolske zaupnike.
Stari politični nasprotniki v |
Milwaukee so se enkrat vstali iz j
svojih probov. Zvlekli so skupaj i
vsi- ostanke razbite republikanske
in demokratske stranke in jih mo
bilizirali proti socialistom. V Mil-1
waukee sta danes sani" dve poli-j
ti."-ui stranki: socialistična in an
tisocial i stična. Prot »socialistična
asritacija je na nopah že eno leto.
odkar ko soeialisti osvojili mesto, j
Bojna taktika antisocialistov je
na.jsrrše blatenje in* obrekovanje j
mestne uprave. Pri tem umaza
nem delu pa pridno sodeluje ka
toliška duhovščina. l*opje so or
iranizirali nekakšno "( atholic So
, iiil Pnion". ktere edini namen
jo: pobijati socializem. Pstanovili
so posebni tednik, v kterem raz
širjajo najpodlejše laži in sramo
tenja o županu Scidelu 'n ostalih
! članih delavske uprave. Sedaj
pred volitvami so popje narav
nost podivjali. Njih slavni namen
j., bil že od nekdaj, da dobe kon
trolo čez javne šole. Ker imajo
pri volitvah za šolske zaupnike
tudi ženske pravico do plasovan-!
ja. zapnali so pop.jc na voliSča
vso ženstvo. kar pa imajo na vr
vici. da plasuje proti socialistom.
V avtomobilih in kočijah «»> vozi
li ženske na volišča. Stari združe
ni kapitalistični politikarji so na
ravno sprejeli popovsko hando z
odprtimi rokami, in ni čuda po
tem. da se jim je za enkrat po
srečilo. poraziti delavske kandi
ditte.
Soeialisti niso niti malo vzne
mirjeni nad nepovoljnim volilnim
izidom. Delavci so doslej sploh
premalo uvaževali antisocialistič
iio apitacijo. Mnopi so bili tako
trotovi zmaire. da — kakor poroča
jo eelo niso šli volit. A odslej
l>o dm trace. Sodr. Edmund Me-1
biis. predsednik mestnepa eonnei
|a. je rekel po končanih volitvah:
"Veseli me. da se je to pripetilo
ravno sedaj še o pravem času.
napaka je bila. dn mnopi naši so
dnici se do sedaj niso dosti hri
puli /n napade nasprotnikov. Se-,
daj so se nekaj naučili in časa je
So dovolj, da to napako popra
vimo."
Socialisti «o zdaj tudi sprevide-1
li. da jim vzlie najboljšim apita
toričnim sredstvom, ki jih imajo
lilt razpolago, «še iirkii.j manjka :
• 1 ti«* v 11 i k. Naert ji' /<• izdelan z«
obširen socialist ini dnevnik, k t •»
ri izide 1. oktobra. Časa j«- torej i
še dovolj, <la s«' ukrene vse po !
trebilo za draipo pomlad. ko se vr- !
še zopet županske volitve. Boj b«»
.takrat naravno hu< 1. kajti vsi na j
sprotniki bodo zopet združeni v j
eno samo nntisoeialisti<*no stran
ko.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
— Štra.jk premogarjev v ("ana
di .je sedaj malone splošen. Pet ti
si«'* mož v Alberti in liritifib Co.
bimbiji je ostavilo delo po 1. a
prilu. Canadska vlada namerava
prieeti n preiskavo, da dožene
vzrok štrajka. Lastniki premotro
kopov oglašujejo v Zed. Državah
za št rajkolomee. Čuvajte se agen
tov. ki nabirajo skebe iii lažejo,
da v Canndi ni štrajka. Ne v Ca
nado!
People's Com I Co. v Browns
ville, Pa., .je 10. t. m. /sprla veli
ke peči. kjer pečejo premog',
vsi eel če«ar je 8(H) «lo ?)(¥• premo
tiš rje v oh delo.
Občinska plesna veselica v
Milwaukee v prid brezposelnih
delaveev. ki je bila prirejena v
Auditoriumu 7. aprila, izpadla je
/ velikanskim vspehom. Okroe 5,
(HMi oseh je napolnilo dvorano. ta.
ko da ni bilo prostora za ples. So
cialistična uprava je vpeljala po
leg plesnih veselic še deseteentno
gledališče, kterega čisti dobiček
je namenjen za brezposleee.
— Premolar ji v Benldu in Gil
lespie. 111., so še vedno na Straj
ktl.
— American Steel and Wire
Co. je odprla delo s polnim pa
rom v vseb svojih žičarnah in že
bljarnah v Chieagu, Jolietn. Clc
velandu in Pittaburmi. 'Tako po
ročajo kapitalistični listi.)
Zveza delodajalcev (Emplo
yer's Association) v Clevelandu
je izdelala načrt za boj proti de
lavskim organizacijam. Kapitali
sti v Clevelandu hočejo "odprto
delavnico" v vseh oddelkih indu
strije po vzgledu v Los Angeles,
Cal.. 600 develandskih delodajal
cov je organ i/i ranili v "zvezi", a
njim nasproti stoji okrog 100,
<>00 delavcev, kteri pa se hrezdvo
mno ue bodo tako zlepa pOdali.
BI i zo 200,000 delavcev in de
lavk se je vdeležilo tihe demon -
straeije za več varnosti v tvorni
eah proti ognju v New Vorku za
dnjo sredo Demonstrant je so se
obenem vdeležili pogreba večjega
števila žrtev zadnjega požara v
tvorniei Triangel Waist Compa
nije. kjer je zgorelo 14*2 delavcev
in delavk. Takega pogreba še ni
videl New York. Vse delo je po
čivalo. Aalm-ga obhoda se je
vdeležilo do 100.000 oseb. a vrsta
bi bila še večja, da ni bil dež. Ko
je dolga vrsta demonstrantov ko
rakala mimo pogorele tvorniee —
kapitalističnega morišea, kapale
so mnogim solze iz oči. Med kora
kajočimi stotisoSči je vladala po
polna tiliota. Nihče ni izpregovo
ril niti besedice. Bil je molčeč,
grozepoln protest užaljenih in o
gorčenih delaveev proti kapitali
stičnim morilcem.
Glavna posojilnica v Ljubljani
v konkurzn.
Deželno sodišče v Ljubljani je
proglasilo konkurz če/, premože
nje Glavne posojilnice v Ljublja
ni. Likvidacijska razprava se
vrši 1f> maja. Opozarjamo čitate
lje našega lista, ako ima kteri kaj
denarja niilož.rnega v omenjeni
zavodu, da prijavi svoje tirjatve
do HO. aprilu deželnemu sodišču v
Ljubi jnni. Poslati je štev. vložne
knjižice in /nesek. Prijave se
sprejemajo tudi kasneje, a mora
dotičnik stroške sam trpeti. Vsak
prijavitelj naj točno označi svoje
bivališče v Ameriki, da ga more
sodišče potem obvestiti. Toliko do
znanja.
"Nazaj z armado!" za
hteva Berger.
Sodrug Merger .j«- že govoril.
Takoj drugi <l;m zasedanja kon
gresa je predložil resolucijo. s
^tero zahteva, "ilu senat in za
stopniška /Inirnica hrcz o\ inkov
priznala ameriško doktrino samo
vlade in proglasita, da se zvezi
na armada odpokliče z. meje in
mornarica z. meksikanskega obre
žja in tla Zed injene države zavza
mejo neutral no stališče za časa te
kočega konflikta." Dalje zahteva
Merger v resolueiji. da mora Taft
takoj predložiti kongresu vse do
kumente in poročila, na podlacri
kterili je ukazal mobilizacijo čet.
Zdaj ima ln«edo Taft.
Demokratska večina v zbornici
smatra Mergerja /a člana minori
tete (manjšine kakor republikan
ee in v zborničnih odsekih mu lio
po<leljeno mesto kot članu manj
šine.
Kongresu i k Berber je ob svojem
prihodu v Washington izjavil:
"Res je. dn sem jedini poslanec
svoje stranke proti 500 drugim v
obeh zbornicah; nikakor ne mo
rem pričakovati, da bom sam sam
cat revolucioniral deželo. Ker pa
zastopam t»00.000 ameriških vo
lilcev. imam pravico, zahtevati,
da se mi da prilika, predočiti na
še socialistično stališče, kadar pri
dejo na v^sto važni zakonski pred
logi. Podpiral bom, kakor socia
listični zakonodajni zastopniki po
celem svetu, vsak predlog, hrez
ozira kdo ga predloži, kteri bo
jamčil več politične svobode in
gospodarskega blagostanja za de
lavstvo; kteri bo zagotovil delav
cem več varnosti pri uelu, kteri
bo odstranil žensko in otroško delo
iz tvornie in kteri bo olajšal bre
me revščine med delavstvom."
?
KATOLIŠKA MORALA.
Morala verskih fanatikov: Ako
ne moreš pobiti nasprotnika t be
sedo. zaženi mu trla ž ali jajce v
glavo.
Katoliški duhoven Sojar pa do
daje: "Tako je treba ! f'ast jim !"
(*'ast tistim, kteri prav po "'šiškar
sko" mečejo plaže, jajca, dviga
jo pesti proti mirnim ljudem, kte
rim ne moremo do živega z bese
do. To je popolnoma katoliško!
•Temlejo na /nanje: duhovnik So
jar javno v "Amer, Slovencu"
odobrava nasilne napade kot je
dini vspešni katoliški argument
proti socialistom.
Pomilovanje! Pomilovanje! —
Mister So.jar. koliko "odpust
kov" dobi tisti, kteri pretepe so
cialista ?
Majska številka.
Naročila za majsko številko
prihajajo redno, Poleg čikaškega
toe. klubu so naročili jugosl. soc.
klub Mladi Vrh št. 1.*] v ftvgan.
Pa., 200 iztisov; jugofd. soe. klub
št. 25 v Indianapolis. Ind.. 100 iz
tisov; dr. Sloga št. 16 S. N. P. .T.
v Milwaukee, Wis.. 100 iztisov;
dr. Bratstva št. ti S. N. P. J. v
Morgan Pa.. 100 iztisov; jugosl.
soe. klub št. .34 v Prontenac,
Kans.. 100; več drugih klubov in
društev je naročilo po 50 in 25
iztisov. Vsak dan prihajajo nova
naročila. Ce ho šlo tako naprej,
je prav gotovo, da se bo majni
ške izdaje tiskalo čez 10.000 jzti
sov.
Kdor želi imeti majsko Številko
Prletarca. ki bo bogato ilustrira
na. polna zbranega, poučnega in
leposlovnega gradiva, tn naj ne
zamndi poslati naročilo. Naročilo
se imajo poslati na uprnvništvo
najkasneje do 21 aprila. Na poz
nejša naročila se ne bo oziralo.
Ml delo torej, zdaj je čas zato!
UMETNOST IN KNJIŽEVNOST.
Samosvoj, izvirna drama Ethina
Kristana se je prvič uprizorila v
ljubljanskem slovenskem gledali
Sču v soboto dne 25. marca zvečer.