Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 18, 1911, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 18, 1911, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 18 April 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

UK m koristi lUlav
ifcega l|ud»tv». Delav
ci eo opravičeni do
kar product rajo.
This paper i* devoted
te the intereeta of the
working claea. Work
era are entitled to alt
what they produce.
»yat-aliM.BiWM, D.-. «. IB07. *1 ibt post off! •
»t Chteaco III. and" lb* Act of < ou*r-,. of M.reb «rd. IK7»
Office: 2146 Blue Island Ave.
Štev. (No.) 188.
Delavci vseh dežela, združite se'
Chicago, 11L, 18. aprila (April), 1911.
PAZITE!
na številko v oklepafu
ki ee nahafa pole« va.
Aega naelova. prilepile,
nega epoda|aii
na ovitku. Ako (189)
|e številka . 7
tedal vam a prihodn|o
številko našega lieta po
teče naročnina. Proxi
mo ponovite |o tako|.
Leto (VoL) VL
L Hadaljne socialistične
j zmage
Poznejša poročila o socialistič
nih zmagah pri volitvah dne 4.
j aprila:
Leslie, Ark. Sodr. John Clark
izvoljen žnpanom z večino treh
i glasov.
Niederland, Calif. Vsi kamli
datje na socialističnem tieketu iz
voljeni.
! Roekford. 111. Dr. O. Fred Ol
son, socialistični komisar za par
ke izvoljen. »
Belleville, 111. .leden socialistič
ni kandidat za nldermana zmagal.
I Galesbury. 111. Socialistični gla
Isovi: pri jesenskih volitvah 150;
letos 4. aprila 1200.
k Coalfox. Iowa. Sodr. Fr. L.
I Evans izvoljen aldermanom in
Thomas Hind v šolski svet.
f Fred on i a, Kans Izvoljena sta
dva socialistična aldermana.
Anna, Kans. So«lr. Evan Mor
gan izvoljen županom. Dalje so
izvoljeni štirje sodrugi v mestni
zbor in jeden za sodnika. Peti al
dermanski kandidat je ostal v
manjšini samo za en gla^.
Curransville, Kans. Sosialistič
ni župan izvoljen.
Rosedale. Kans. Socialisti zma
gali s svojim kandidatom v mest
ni svet.
Mechanics Falls. Maine. Dva so
cialistična aldermana izvoljena.
Preti enim letom so imeli sociali
sti v tem mestu samo tri glasove.
Holland, Mich. Socialistični al
derman izvoljen.
Tenstrike. Minn. Sodr. James
Stnrdevant izvoljen županom.
La Porte. Minn. Socialist izvol
jen za župana.
Devils Lake. N. Dak. Izvoljeni
so trije socialistični aldermani.
Mc Allisfer. Okla. Dva sociali
stična atderimrnska kandidata
zmagala. tretji je propal samo z
dvema glasovoma manjšine.
Racine, Wis. Dva socialista
zmagala. J eden v mestni svet, in
drugi za mirovnega sodnika.
Elroy, Wis. August Weisse, so
cialist, izvoljen predsednikom Al
loue/. Count i ja.
Dne 1. 3. in 4. aprila je izvolje
nih v celi republiki najmanj se
demnajst socialističnih županov,
40 aldermanov in čez 20 sodrngov
v razne druge javne urade.
Delavstvo se zaveda. Socializem
raaršira.
NAJLEPŠA BODOČNOST SO
CIALISTIČNE STRANKE
Nikdar poprej ni bila bodoč
nost socialistične stranke v Ze
dinjenih državah tako svetla in
obetajoča kakor je danes. Kar se
nam je zdelo pred par leti skoro
nemogoče, vidimo dane«, da se
ima vsak hip vresničiti. Že po
prej. nredno je 1. aprila padlo
mesto Berkeley v Oaliforniji v ro
ke delavcev z izvolitvijo sociali
stičnega župana, pričakovali smo
z gotovostjo, da letošnje pomla
danske volitve bodo prinesle ve
lik napredek za socialistično
stranko.
Smo se - li varali? Brzojavke od
vsih krajev dne 4. aprila, prina
šajoče vesti o sijajnih zmagah so
cialističnih kandidatov, so <loka
znle. da se nismo.
Da so bile zmage res markant
ne in napredek velik, dokazuje že
predvsem kapitalistično časopis
je, ktero je letos nenavadno oži
velo. Donlej so kapitalistični in
razni ostali brezbarvni listi nava
dno ignorirali vsak socialistični
'ispeh. izvzemši zmago v Mihvjui
kee pred enim letom. Seveda, sto
rili so to tudi letos, toda spomnili
*o se na dolpo in široko pur socia
lističnih porazov. In to je dobro
znamenje. Dokler nasprotniki pre
zirajo molče naše aktnelne vspe
he a z največjo slastjo hlastnejo
P" naših nevspehih, dokazuje to,
da napredujemo in da bo jutri go
tova /masra. kjer je danes poraz.
f>ni(ri znameniti napredek so
cialistična stranke, nič manjši ka
kor dobljene bitke v volilnem bo
ju. je niirastek strankinega član
stva. Glasom poročila osrednjega
tajnika sodr. Barnesa šteje danes
socialistična stranka okrog 78.000
plačujočih članov. Koncem de
cembra 1910 je bilo nekaj nad
52.000 članov; v treh mesecih je
torej stranka narasla za 20.000
članov. Če ni to velikanski korak
naprej, potem ne vemo kaj pome
ni beseda: napredek. Niti malo se
torej sod m g Barnes ne vara, ko
prerokuje, da bo pričctkom pri
hodnjega leta (19121 stranka ste
la 100.000 članov.
Bodoče leto. leto predsedniških
volitev, bo torej našlo socialistič
no stranko podkrepljeno in po
mlajeno za nove boje. Bodpče leto
mora biti leto vspehov. kakršnih
Se ni bilo. Ako naraste stranka na
100.000 članov tekom tega leta —
in razloga ni. zakaj ne bi — po
tem ni tudi nobenega razloga, za
kaj bi ne bilo pri bodočih pred
sedniških volitvah najmanj milion
socialističnih glasov. Stranka na
Francoskem je imela pri zadnjih
parlamentarnih volitvah samo 63.
358 plačnjočih članov, a plasov so
dobili socialisti nad poldrugi mi
lion. In kar je na Francoskem
mogoče, zakaj bi ne bilo mogoče
tudi v Ameriki.
Korajžo. sodrugi! Le naprej,
naprej! Bodočnost je naša.
BLAZNI SISTEM.
Kdor čita ameriško dnevno ča
sopisje, mu ni treh« drugega ci
tati kakor debele naslove dnevnih
vesti in dogodkov, in Je je trezen
mislec, imel ho takoj dovolj ja
sno sliko današnjega blaznega si
stema. Tnkaj slede naslovi dnev
nih vesti objavljenih v velikih
newyorSkih dnevnikih v enem sa
mem d ne vil:
JSZpr* slika:
'"Davi« M<Vfat. kteri je umrl
na Iztoku, je zapustil $40,000,
000."
"$.">000 nagrade tistemu, kteri
zve za tatove, ki so ukradli dra
gulje v vrednosti $125.000."
"$5000 na leto komaj zadostuje
za ženske obleke."
"Pri voznini na podnličn: že
leznici prisleparili 60 milionov do
larjev."
"Plemenita opica zahavaln 'sti
ristotere' v Waldorf - Astoriji."
"14 letna dedinja ima $7500 na
leto."
"Mrs. Drumond zahteva en mi
lion dolarjev za potovanje v Lon
don h kraljevemu kronanju."
"Železniška družba razpisala
veliko dividendo."
"Koliko potroši dedinja. —
Miss Louise Elkins pravi, da $20,
000 na leto ni dovolj."
Druga slika:
"Rodbina devetih glav strada:
čakati mora še en teden za po
moč."
"Brezposelnost uničila rodbino.
Oče brez dela, mali umrla, otroci
so bolni."
"Brez dela — mlad delavec se
je ustrelil."
"Brez dela — dva sta izvršila
samoumor.''
"Brez zaslužka in bolan — u
smrtil se je."
"Stradajoča mati kradla živež
za otroka."
"Šolska deca nima kaj jesti."
"Sestradanega otroka našli na
truplu mrtve matere."
"Tobačne delavke morajo je
mati otroke seboj na delo."
"Mnogo dtlavcev v Pittsburgu
brez dela."
Dovolj. —
Bog blagoslovi tak sistem!!!
RAZREDNA JUST^CA.
— Arthur Fortner. mizar brez
dela v St. Loiiisu, je bil pred ne
kaj trdni na odlok od sodišča z
ženo in petero otroci izgnan iz hi
še. Cela družina je bila izpostav
ljena sedem ur na planem v sne
ženem viharju, predno je zadobi
la zatočiftčo pri nekem prijatelju.
Fortnerjev edini pogrešek je bil,
da je bil brez delu in »la ni mogel
plačali stanarine.
j — Charles Hilling, tretji pod
predsednik Bronx National - ban
ke v New York«, je poneveril tri
| deset tisoč dolarjev v banki. Do
J bil je 1"» mesecev ječe. Isti dan in
i v istem mestu pa je bil Emil Je
geman. voznik, obsojen na 13 me
' seeev ječe, ker je ukradel petde
set dolarjev. Zakaj tolika razli
ka T
— Governor North Caroline je
pred par dnevi pomilostil nekega
1 Blaeka. kteri je prisleparil $28.
| 000 v trgovini z. žganjem. Obsojen
je bil na $2000 globe, kar bi imel
' odslužiti v zaporu. Sedaj lahko
brez skrbi slepari naprej, saj ga
governor lahko še pomilostil
— Frank O. Bigelov, bankir
milionar i/. Milwaukee, je bil ob
( sojen na deset let znporn v zvczini
i kaznilnici v Leavenworthu. Kan«.,
ker si je "prilastil" milion tlolar
jev. Sedaj je poiniloščen. V rav
no isti kaznilnici pa je bil zaprt
i meksikanski revolucionar Aranjo
' radi propagande proti Diazu. Pre
sedeti j«> moral eno leto. ne da
j bi ga kdo pomilostil. Zakaj toli
I ka razlika!
BEROER NA DELU.
Socialistični kongresni k. sodr.
j Bcrger. je dobil mesto v odseku
j za District «>f Columbijo. To me
j sto sta mu podelila v sporazumu
i Underwood, demokratski pred
j sclnik odseka za pota in sredstva
j in Mann, predsednik republikans
ke minoritete v poslanski zborni
ci. češ da ima Bcrger že precej
skušnje v zadevah munieipalne
vlade. Sodr. Bcrger je zadovoljen
s tem oosloni.
Bergerjeva prva resolucij;' za
odpoklic vojaštva z meksikanske
meje je zadobila silni odmev iz
delavskih vrst. Dan za dnevom
romajA peticije s tisočerimi pml
pisi na Bergerjev naslov v Wa
shington, zahtevajoče, da Taft
odpokliče čete. Peticije bo Bcr
ger predložil v kongresu pri prvi
i priliki.
Kongres je zadnji teden sprejel
predlogo za direktno volitev zve
zinih senatorjev. Sedaj je na vrsti
trgovinska pogodba s Canado in
revizija carinskega tarifa.
ODPRTO PISMO:
V poduk slovenskim delavskim
slojem in slovenskemu narodu v
Ameriki sploh je priobčil Vaš ča
sopis članek tičoč se slovenske
duhovščine v Zedinjenih državah.
Kolikor jaz poznam slovensko
duhovščino, bila je ona še vedno
meti prvimi faktorji, ki so se po
tegovali za zboljšanje razmer de
lavskega stanu in za zboljšanje
njihovega želodčnega vprašanja.
—r- Ce slovenski soeijaliTem ne se
ga dalje, potem sem jaz prepri
čan, da je vsak slovenski duhov
nik ne le socijalist, temveč celo
vodja socijalistov. Ker g. "slo
venski duhovnik," ki je priobčil
navedeni članek, pozna slovensko
duhovščino /. druge luči ga pro
sim, da naj razdeli duhovščino v
navedeni kategoriji ne le splošno
(generično) temveč tudi posamez
no (specialno). — V imenu resni
coljubnosti in ljubezni do rodnih
bratov Slovencev poživljam g.
kolega naj nadaljuje svoje po
dučevalno delo ter priobči imena
vseh posameznih duhovnikov (a
komentarjem), razdeljena v dve
označeni kategoriji: da bodo vsaj
enkrat vsi resnicoljubni Slovenci
na jasnem glede njihovih duhov
nih voditeljev.
Z odličnim spoštovanjem
Rev. Ant. Schiffrer, župnik.
Rock Springs, "Wvo.
— V Milwaukee se kapitalistič
no časopisje v zvezi s klerikalci
poslužuje tako umazanih, obrek
ljivih in lažnjivih poročil o socia
listični admistraciji. kakršne si
moremo misliti le izza čaRa predno
je izbruhnila francoska revoluci
ja. V istini, če bo kdaj krvava
revolucija, za ktero socialwti ni
kdar ne propagirajo, tedaj jo bo
do provzrooili kapitalisti s svoji
mi umazanimi sredstvi. Nenasitna
svojat hoče po sili držati ljudi v
temi in jih izkoriščati. Z drugimi
besedami bi se to reklo, da se i
grajo s potrpežljivostjo izkorišča
ne in sestradane mase. Take igre
so pa čestokrat nevarne.
«
— Katoliški župnik Sojar hvali
javno v katoliškem listu ljudi, ki
mečejo v sodelavce gnjila jajca,
zato ker niso vstanu pobiti z be- j
sedo zavednega delavca. Stem pri
znava Sojar sirovo silo, jo odo
brava in hvali javno. Nas samo
veseli, da imamo v rokah dokaz ;
ščitvanja. Pri prvi priliki, ko bo j
prišel kdo na javni socialistični j
shod s surovim obnašanjem, bo- j
um vedeli, kje je krivec in ga dr
žali tudi za tako obnašanje odgo
vornega. in sicer tam, kjer se pri
de takim tičem do živega.
Sojarju bomo v takem slučaju
pokazali, kako se slovenski socia
listi -zavedajo svojih državljans
kih pravic.
— Zadovoljnost je sovražnica
napredka. Zadovoljnih z današ
njimi razmerami je dvoje vrste
ljudi. Prvi so nezavedni, drugi so
pa tisti, ki se na njih račun do
bro žive in bogate. Nezadovoljen
j z današnjimi razmerami je člo
| vek pravičen in napreden.
Pripravljajte se na proslavo 1.
majrika! Ali ste že naročili večje
število irtisov prvomajske izdaje
Proletarca"?
I
IZ DELASKEGA SVETA.
— V Mirscantine, Town, so za
Stra.ikali izdelovalci gumbov. De
lodajalci so brž najeli petin«lvaj- i
set razgrajačev i/. Chicage, kteri j
so izzivali št raj kar je in povzročili j
nemire. To je dalo povod gover
norjn Carrolln. da je poslal 14. t.
m. četo miličarjev v Mnscantine
in razglašeno j«1 bilo obsedno stan
je. Prebivalstvo mesta, ktero sitn
patizira s štrajkarji. je silno raz
burjeno in opetovano je zahte
valo. da se vojaštvo umakne. Ohi
eaški profesijonalni hujskači so
morali oditi čim je prišla milica.
Delavci štrajkajo vsled tega. ker
je družba znižalo plačo.
— y Portland. Oreg., štrajkajo
mizarski in tesarski delavci od 12.
aprila. Zahtevajo $4. dnevne pla
če rn osemurni delavnik.
— Štrajk premoga rje v v Oana
di še vedno traja. Zadnji teden so
se vršila mirovna pogajanja v
Fernie. B. C., med zastopniki o
seintisoč štrajkarjev in dominion -
vlado, toda sklenili še niso niče
sar. — Proč od Canade!
— Državna poslanska zbornica
v Colorado je sprejela zakon za
osemnrno delo ženske.
— Navadnim delavcem vposle
nim od mesta v Portlandn, Oreg.,
je zvišana plača od $2.50 na $2.75.
Potom brezplačne municipalne
posredovalnice za delo je mesto
lansko leto vposlilo 27.593 oseb.
BOJI V MEKSIKI.
Zadnje tri ilni vršili so se vroči
boji me«l ustaši in federalist! —
vrše se se danes — v okolici me- j
sta Agua Prieta uprav na meji
države Arizone. Ustaši — 1.400 po
številu — so osvojili imenovano
mesto zadnjo soboto v nepričako
vanem napadu na federaliate, kte
re so po kratkem boju razpršili na
vse strani. Bitka se je vnela vprav
na meji med Zedinjenrmi država- j
mi in Meksiko in leteče krogle, i
ki so padale v mesto Douglas na
ameriški strani, ro ubile tri Ame
rikance - gledalce. Oddelek ame
riške posadke v Don glasu pod
vodstvom kolonela Schunka )». j
sredi najhnjseora boja. ko ro revo
lucionarji podili premagane Dia
zeve vojake, udri čez mejo in za
povedal mir radi varnosti prebi
valcev na ameriški strani. Fede
ralist so se pa pozneje vrnili v
večjem številu in ob času. ko to
pišemo (v pondeljek) se najbrž
vrši še druga bilka za poaest me
sta Agua Prieta.
V Washington!! silno razbur
jeni radi sobotnih dotikov, ko
ho hili irHinrčeni trije ameriški
gledalci. Taft «e je zagrozil me
ksikanski vladi in vodstvu revo
lucije, da bodo ameriške čete na
mah prekoračile mejo. ako se bit
ka še ponovi kjerkoli blizo meje.
Mogoče, <hi se ta grožnja že iz
polnuje v tem času, ko imajo či
tatelji list v rokah. Poveljnih pre
maganih federalistov je izjavil na
protestno noto, da so si Aineri
kanci sami krivi smrti, ker se ni
so umaknili v zavetje, ko so pa
dale krogle.
V Texasu se je organizirala če
ta "divjih jezdecev" pod vodst
vom Arthura Williamsa in odri
nila čez mejo. kjer se je pridruži
la vstasem.
Francisco P. Madero. vodja re
volucionarjev. je zadnje dni, po
novno izjavil, da o miru sedaj še
govora ni.
MAJSKA ŠTEVILKA.
Prihodnji teden izide.
Posebej naročene iztise odpo
šljemo pravočasno, tako da jih do
be tmli najbolj naročniki še pred
nedeljo 30. aprila. Omenjeno ne
deljo pred prvim majem morajo
vsi sodrugi in klubi, ki so naro
čili večje število iztisov, dobro iz
koristiti. Začnite /.podaj in razde
lite liste med rojake, kteri še niso
naši naročniki. Skrbite, da pride
slavnostna številka v roke vsem
že pred 1 majem, da jih opomni
na mednarodni delavski praznik.
Prvomajska številka "Proletsr
ea" bo posvečena edino sociali
stični propagandi potom krajših
in daljših a«itstoričnih in pouč
nih člankov in leposlovnega čtiva:
zraven bo tudi mnogo drugega za
nimivega gradiva, in več slik. Te
denske vesti in vsaka polemika
izostane. Ne maramo, da bi slav
nostno prvomajsko izdajo omade
ževalo ime kakšne ničle kot jo
Sojar itd. Izide na osmih straneh.
Klubi in posamezni sodrugi.
kteri še niso poslali posebne na
ročbe za več iztisov. oziroma kteri
nameravajo naročiti, naj to store'
nemudomn, dokler je še čas. Sicer
bi bilo grdo. da bi vas ponovno
opominjali, kajti vsak sodrug*
kteremn je naše prepričanje pri
sreu. ve sani. kaj je njegova dol
žnost. kadar gre za izvanredno
propagando socializma med našim
delavstvom v Ameriki. Ne zamu
dite torej! — Do 15. aprila je bilo
naročenih okrog 4000 iztisov, kar
se tiče posebnih naročil. "Well do
ne! Če vsak sodrug zvrši svojo
dolžnost, v desetih dneh se mora
to Število podvojiti. S tem mora
biti vsak delaveo v naših vrstah
več kot zadovoljen.
Rezultat je v naših rokah. Živel
mednarodni delavski praznik!
Pripravljajte se na proslavo 1.
majnika! Ali ste že naročili večje
število iztisov prvomajske izdaje
"Proletarca"?
— John Mitchell, prejšni pred
sednik organiziranih premogar
jev (Unite Mine Workers^ je re
kel glede katastrofe v premogo
kopu v Pennsylvaniji in Alaba
mi, ki »o skupaj uničile preko 180
človeških življenj naslednje: "Te
vesti sem se res vstrašil. Ako so
dim po časniških poročilih, tedaj
zaključim, da je bilo mogoče o
gniti se obeh nesreč. Nesrečn je v
tem, da se varstveni zakoni v var
stvo delavcev ne izvedejo strogo,
dokler se ne zvrše katastrofe."
Ako jo John Miehell res vedel,
da bo zakoni za varstvo delavcev
lo na papirju, zakaj pa ni svoje
prijatelje — kapitaliste v Civio
Federation opomnil ra toT Saj so
kapitalisti, oziroma njih profits
željnost, krivi, da se dogajajo ka
tastrofe s strašnimi včinki.
Bogastvo ne prid« ne od varč
nosti. ne o*l spižnosti.
Liga socialistične mla
dine v Chicagu
priredi štiridnevni bazar,, katere
ga čisti dobiček je namenjen v
podporo socijalistienerau dnevni
ku Chicago Daily Socialist.
llaiaf se vrši 27. 28. 29 in 30.
aprila v Schweitzer Kalli North
Clark & Kinzie. St. Vs.opnice k
bazarju stanejo 15c. in j h je do
biti pri tajništvo JugOBl. <oe. Zve
zej 1830 So. Centre Ave
SODRUGI V CHICAGU, POZOR 1
Glasom sklepa seje izvrševalne
ga odbora JTugosl. soc. Zveze dne
5. marca in pozneje 16. aprila t. 1.
prirede slovenski in hrvatski so
drugi v nedeljo dne 30. a«prila do
poldne
JAVEN LJUDSKI SHOD,
v narodni dvorani, 1802 So. Cent
re Ave., na kterega se vabijo vsi
jugoslovanski delavci v Chicagu.
Na shodu bodo govorili sloven
ski in hrvatski govorniki o pome
nu 1. majnika, kot mednarodnem
delavskem prazniku po svetu.
Ustopnina prosta.
Tstega dne popoldne ob 2. uri
pa priredi hrvatsko Udruženje št.
G. v gornjih prostorih dvorane ve
liko majniško veselieo. z godbo,
petjem, deklamaeijami in nago
vori.
Ustopiiiee za to veselico stane
jo v predprodaji 10 ct., pri bla
gajni 15 ct. Vstopnice se dobe pri
tajniku Zveze, 1830 Centre
Ave.
I
Listu v podporo.
Frontenac. Kans: Math Maren
$1.00. Mike llogataj 75 ct; Josip
Radelj 25 ct.. Martin Katzman 25
c., Jakob Klauza 10 ct., John Kru
m in c.
Witt. 111.: Fnmk Skubic 25 ct.,
Oregon City: .losip Zorman
50 ct.. Neimenovan »odrug 25
ct.. Kranjski socialist Janez,
zato ker Tone Sojar vtika nos v
socializem 5 ct., zato ker zagovar
ja neumnost 5 ct.. zato ker se mo
ra njegovim klobasarijam (vsak
smejat 5 ct., pa še 10 ct.. ker sem
Jožev klobuk zmočil 5 ct. — Vsem
hvala!
— Sodrug Braga, ki u red nje so
cialistični časnik v Empoli na Ta
lijanskeni je bil obsojen na deset
mesecev ječe in 000 lir denarne
globe, ker je baje žalil armado.
Ta "zločin" je zvršil s tem. "ker
je kritiziral tolovajski napad o
rožnikov na ljudstvo v Bari.
Sodišče v Raveni je obsodilo 112
sodruginj. ker so šle na njivo ob
času štrajka poljskih delavcev,
na kateri so delali garjevci. So
dišče je obsodilo polnoletne so
druginje zavoljo prestopka proti
svobodnemu delu na 6 mesecev
ječe. mladoletne pa na tri mesece.
V istem času je pa florentinsko
sodišče obsodilo neko princezin
jo, ki je šiviljo ogoljufala za 900
lir tudi le na šest mesecev ječe.
Sodnik je pa obsodbo pridržal.
To pomeni, da blagoro*dni goljufi
ci ne bo treba v ječo.
Sodniki' Le tako! Vi ste naj
boljši agitatorji za socializem. Ta
ke obsodbe odpirajo ljudstvu oči,
da spoznava, da so sodišča v ka
pitalistični družbi golo orodje ka
pitalistov: zaeno pa rodijo na sto
tine socialistov, novih bojevnikov
za strmoglavljenje kapitalistič
nega zistema.
Listnica uredništva.
J. Mihalič. St. Louis, Mo.: Vaš
dopis objavimo prihodnjič! Po
zdrav !
TELEGRAM PROLETARCU.
LaSalle, lil.
Val. Potisek dobil pri volitvah 92
glasov, Brennen 115.
J. Bratkovich.
O izidu teh volitev poročamo
nntanjko v št. 100 "ProMarea".

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??