Proletarec. [volume], April 18, 1911, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
tfPROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSK1GA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj:
Jafoslovanska delavska tiskovna drozba
v Chicjjto. III.
Hiroiniu: Za Air.trico $1.50 » celo leto, 7Vc za
aol i«ta. Za Evropo 12 ta celo leto. ti (a pol leta.
Ofiaii po dtonooru. Pri biralilt*
-• ooltg nor iga nastaniti (udi S T ARI na*lor.
PROLETARIAN
Owned and pnbliahed Every Tuesday by
loath Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glaailo Slovenske socialistične
•rgnnizaeije v Ameriki.
Vnuk t'odllpec. Preatdent:
Jono Petrleh. Hwrptary:
Krnnk JaneilO, Treasurer.
subscription rates: United State« and Canada.
UJO a year. 75c lor half year. Foreign countrtca
$2 a year, $1 for half year.
advertising rates on agreement.
NASLOV 'ADDKESS):
"PROLETAREC"
214»» HIue Islaiui ave. Chicago, 111.
Naše orožje.
ORGANIZACIJA IN ČASO
PISJE.
V zadnjih dveh številkah smo
ovrgli nekatera podla obrekovan
ja. s katerimi ljudski sovražniki
grdijo socialiste. Ako bi hoteli od
govarjati na vsa podtikanja kle
rikalnih in svobodomiselnih ljud
skih oderuhov, napisati bi morali
debelo knjigo. Vzeli smo le dve
glavni točki iz ohrekovalnega se
znama ljudskih izkoriščevalcev,
da uvidijo slovenski delavci, s
kakšnimi podlimi nasprotniki —
ki se ne strašijo nobenega sred
stva, da bi ostrašili delavce preti
socializmom, se morajo boriti so
cialisti.
Delavec, ki eita socialistične
časnike, spise in knjige, se je pre
pričal. da socialisti nočejo uve
ljaviti takih razmer, kot jih kapi
talisti in njih najeti in dobropla
čani pisači podtikajo njim. Dela
vec. ki čita in misli, je prišel do
zaključka, da so vprav socialisti
edini bn* nit olji ljudskih pravic,
da so edini, ki se bojujejo za do
bro vseli ljudi brez razlike na na
rodnost. vero in ^pol.
In kjer je boj. tam se rabi tudi
orožje, ako se hoče zmagati s svo
jimi načeli. Socialisti pa v boju
za svoja načela ne rabijo smod
nik, dinamit, puške, topove in
bombe. Tako sirovo orožje rabijo
ljudski nasprotniki — kapitalisti,
oderuhi in njih plačani najemni
ki. Socialistično orožje je: orga
nizacija in časopisje.
A ko se hoče Ijwlstvo vspešno
bojevati za svoje pravice in proti
krivicam in nadlogam, ki ga ta
rejo in katerih oče je današnji ro
parski kapitalistični gospodarski
red, se mora pred vsem organizi
rati. Posamezni človek ne opravi
dandanes nič. I*rotesti. načela in
nazori posameznega človeka ho
kapitalistom tolik" kot lanski
sneg. Nekaj druzega pa je. ako se
ljudje združijo in imajo skupna
navela in nazore. Ako ljudje svo
je moči združijo za enaka načela,
tedaj postanejo sila. kateri niso
kapitalisti kos. Posamezno šibo
lahko zlomi otrok. Butaro šib pa
ne more zlomiti tudi najmočnejši
odrastel človek.
Dandanes se sploh vse organizi
ra. Državna forma je priznana za
najvišjo in najpolnejšo človeško
organizacijo v kapitalistični člo
veški družbi. V tej organizaciji
imamo zopet razne cerkvene or
ganizacije. ki imajo povsem drug
eiij in namen kot državna orga
nizacija. Polog te organizacije
imamo strokovne delavske zveze
(unije), ki imajo namen že v me
jah današnje družbe varovati de
lavce pred brezmejnim izkoriščan
jem knpitalistov. Zveze podpor
nih društev, jednote. zveze telo
vadcev ali pevcev so tudi organi
zacije, ki imajo določen cilj. Tu
di kapitalisti s«") (rganizirani go
spodarsko in politično, da varu
jejo svoje interese in 1 narije izže
majo ljudstvo. Gospodarsko so
organizirani v trustih, politično
pa v demokratični in republikan
ski stranki. Ako vemo in se zave
damo, da se organizirajo vsi, ki
imajo cilje ali načela, potem je
nekaj logičnega, da se organizira
jo tudi socialisti.
Slovenski socialisti v Ameriki
*0 organizirani v jugoslovanski
»cialistiini zvesti, ki j« SWn so
i\ ^m*wm
cialistu$| trfranke v Ajoeriki.;
Dolžnosfc^t*ftkega slovenskega dt»
lavea p^aP. <!a s«' pridruži lejor
gani/;te!ji. ki se resno borf za
osvoboditev delavcev iz kapitali
st ične mezdne sužnosti. Organiza
cija sestoji iz klubov, narodu i h
odborov in zvezinega odbora.
Vsak del te organizacije vodi za
pisnik o vseli razpravah. Da pa
vsak del organizacije ve. kaj dru
gi zvrši. j«' pa potrebno glasilo.
Za Slovence je glasilo "1'rolpta
rec", za Hrvate "Radnička stra
ža", za Srbe pa "Narodni Glas."
Vsaka organizacija na svetu
ima svoje glasilo, ako hoče izvesti
svoje cilje in mučela. Tudi kapita
listi in s kapitalističnim duhom
prepojeni ljudje imajo svoje liste,
v katerih prikrivajo grehe boga
tinov; ljudstvo, katerega molze
jo, pa vodijo na napačna pota;
delavce pa kujejo v sužnoat.
Delavec naj čita list, ki zasto
pa njegove interese in se bori za
njegove koristi. Kapitalisti sovra
žijo'delavske liste. š<- bolj pa so
vražijo delavske liste ljudje, ka
terim je požrešnost in lakomnost
po denarju iz delavskih žepov ci
tati no obrazu, in ki so poleg še
lastniki kakšnega zakotnega listi
na. Te vrste ljudje hočejo osku
biti delavce še za tisti denar, ki
so jim ga milostno prepustili ka
pitalisti. Delavci! C itajte pazno
liste te vrste! Tu kmalu se bodete
prepričali, da je vsebina v teh li
stih navaden in podel napad na
vaše žepe. Odločati in govoriti ni
mate pravice pri listu. Ne smete
mu določiti smer. Gorje pa one
mu. ki bi se zameril lastniku za
kotnega lističa. Opsoval ga bo
najgrše. Namignil mu bo, da je
tat. goljuf, slepar, če ga že na
kratko ne bo proglasil za moril
ca. ki je komaj ušel vesalom. Ta
ko bo oblatil delavca, ki ga je
mogoče podpiral tri ali štiri leta
s krvavo zasluženimi groši. na
zadnje pa prišel na sled, da last
nik lista nima druzih načel, kot
sebi napolniti svoj žep in nui to
resnico tudi povedal v obraz. In
kaj naj stori delavec v takem slu
čaju? Mar naj gre tožiti lumpa
te vrste k sodišču, in naj dela za
advokate, da bodo za njegov tež
ko prisluženi denar pttšili smodke
prve vrste in pili šampanjca! Ali
naj to zvrši delavec? Ne!
Ako ima delavec zdravo člove
ško pamet, se ne bo zatekel k so
dišču. marveč bo s podvojeno si
lo agitirai proti listu, ki je last
nina lumpa brez vzvišenih načel,
katerega načelo je: delavski žulji
v podobi ameriškega dolarja . . .
v njegov žep!
Kako je z delavskim oziroma
socialističnim časnikom? Ako se
komu zgodi krivica in tnagari če
je nasprotnik, mu bo list v zago
vor na razpolago. Ako se je v li
stu s katerikoli strani zvršil na
pad na njegovo osebo in on do
kaže, s pričami (svojimi tovariši),
da se mu je zgodila krivica, bo
vsak socialističen časnik priobčil
njegov popravek.
Delavci iščite to vzvišeno in
pravično načelo pri lastnikih za
kotnih listov. Iščite! Le iščite!
Kmalu se bodete prepričali, da
vas je lastnik lista božal le dotlej,
dokler ste mu služili za molzno
kravo.
Delavski list zamore hiti le list.
pri katerem odločajo organizirani
delavci. Vsnk list. ki trdi. da je
delavski, v resnici pa odloča pri
listu le ena oseba. ali pa skupina
oseh. ki so se združile, da jim list
nosi dobiček, laže in vara delavce.
Napis na listu in posamezni
redkokedaj pisani članki delav
cem v korist ne spremenijo nič na
tej resnici. Sploh' je pa list. ki pi
še v prilog vsem stanovom : danes
za kralje, carje in papeže, jutri
za kapitaliste, drugi dan pa za
delavce, podoben prostitutki.
Delavsko časopisje je edini bič
za kfipitalistc, sploli /a vse ljud
ske izkoriščevalce in ljudske sle
parje. Delavsko časopisje je edin
zagovornik delavcev, .je javna go
vorica. raz katero govorijo dolav
ci svoje pritožbe in terjatve.
Delavci naročajte i" podpiraj
te svoje časopisje!
Pripravljajte se na proslavo 1.
majnika! Ali ste že naročili večje
število istisov prvomajske izdaje
"Proletarca"?
Podpirajte locialiitično čaao
ptije! Naročajte, čitajte ln Urite
'Proletarca'I Priporočajte hrvat
skim delavcem 'KadniSko Stražo*.
NllUi U BOJARJA.
(Nadaljevali jtO
Skoro-da /o i» hi nadaljevali..
Kur j. ta polegnanl človek /.mlatil
skupaj oslarij iu neznanskih pris
modarij v par zadnjih številkah
Amer. Slovenca", tu že ne za_
služi stvarne polemike ali resne
ga odgovora. Vendar, ker smo že
zabeli, naj gre stvar do konea in
potem — ho mir.
Sojar modruje:
"Ako hočemo, da se človeška
družba preus t roji in da sv delavs
ko stanje izboljša, treha jo vsem
narodom dvojne izobrazbe: izob
razile duhu in izobrazbe srca ali
volje. Treba je najprej V8em do
hro se zavedati. kako je .lanes hu
do na svetu in da hi tako ne sme
lo biti. Itd."
Ootovo, gotovo, Sojar! Ljudem
je tr«'l»a izobrazbe! Tudi mi pra
vimo tako. Toda kakšne izobraz
be* Ali morda takšne izobrazbe,
kakršno premore, oziroma proda
jo Sojar? ttogmc takšna izobraz
ba ne izboljša delavskega stanja
Saj so narodi po veČini ravno da
nes na stopinji tako izobrazbe, ali
•so zato kaj na boljšem! Cerkev
"izobrazujo" ljudi že kakih osem
najst Sto lot in jih lahko "izohra
zuje šo sedem milionov lot. pa
ne proust roji človeško družbe. Tn
Sojar je nehote sam priznal, da
oerkov ne moro izobraziti ljudi ne
proustrojiti človeške družbe. kaj
ti drugače hi ne zapisal, da je tre
ba ljudem izobrazbo. Sojar jo
priznal, da mase tavajo v duševni
temi in da jim je zato t roba do
bre izobrazbe. prave izobrazbe du
ha in voljo. Hvala za dragoceno
priznanje. Ker pa Sojar no pove,
kakšna mora hiti izobrazba, pove
mo mi ponovno, kar vodno in ve
dno naglašamo v "Proletareu":
Proletariat, delavsko ljudstvo
vsoh narodov mora so izobraziti v
•smislu razrednega boja. v smislu
socialističnih idej izraženih po
Marksu in ostalih velikih soeiolo
gili iu začrtanih v programu med
narodno socialistične stranke; iz
obraziti se mora v smislu moder
no vede. da ubije predsodke, izvi
rajoče iz suporatioije ali prazno
verja. kteri ga ovirajo v boju za
gospodarsko svobodo. Solo na ta
način izobraženi in inišljensko do
stopni proletariat vseh narodov
bo za mogel proust rojit i človeško
družbo sobi v korist. Da. delavei
se morajo zavedati, ne samo. da
je hudo na svetu, temveč tudi. da
rešitev iz toga "hudega" zavisi
le od boja delavcev samih. — da
se delavec ne sme zanašati niti na
svoje delodajalce ne na razne So
jarje. temveč na sahega sobo. na
svojo politično in industriolno or
ganizacijo. na svoje tovariše, kte
ri ga vzpodbujajo h pravemu eil
ju. Modema izobrazba je potreb
na ljudem: izobrazba, kakršno za
hteva moderni čas in kakršna ne
l»i tudi tebi škodovala. Sojar. da
se v bodočo ne bi tako nazaronsko
»mešil v javnosti.
Nji enemu mestu svoje dolge
klobase piše Sojar. 'da se z zdru
ženimi m of m i veliko doseže. nko
»i hočejo delavci pomagati d«>
boljših razmer." Drugje p« pra
vi: '"Kako morete socialisti zdru
žiti katoliške, protestant« vske in
poganske proletarce""
Tako modri Tone sani sebe seka
po ustih. <*'im dalje trre, tembolj
je v protislovju sam s seboj. l'a
naj ostane pri zadnjem vprašan
ju. Proletarci se ne smejo druži
ti v boju /a kruli, samo zato. ker
različna verska prepričanja ne
"štimaj#' skup. Tako torej! So
jar sicer ne pove, zakaj se ne sme
jo družiti, toda misli menda, da
l»i katoliški delavci — okužili
a - li, če. bi se koriti »kupno z
brezverskimi delavei zu**voje pra
vici*. Verski i it brezverci delavci
»č no smejo družiti v organizaci
ji, — tlačaniti pa le smejo skupaj
kapitalistom! I)t»laj»> jih le skupaj
v tvorniei in rudniku — katoličan
z Židom rine karo, katoliški dela
vce in brezver»ki delavec vodita
mašiuo lesno drug poleg drugega
— a še niti na misel ne pride no
benemu. da bi protestiral, češ, ne
bom delal tukaj, kjer so brezver
ci. Iu dalje: da - li kapitalist —
naj bo katoliški, protestantovski
ali brezverfiki — vpraša delavce
po veri. kadar vsim enako pritrga
plačo, ali kadar vse jednako. ka
toliške in brezverske delavce, po
sadi na cesto in zapre fabriko?
Kaj. Sojar? Da - li katoliški de
lavci ne občutijo lakote, nko ni
majo sredstev za kruh? Da - li
glad iznira me<1 verami in neve
ro? Da - li kapitalistični umori v
prcinogokopib in fabrikah izbi
rajo t
Delavci! Kapitalisti vas smejo
i/koriščati, pehntl n:i cesto in iz
mesta v mesto, pobijati in žtrati
na živem! Stradati morate z žena
mi in otroci vred. umirati na bo
jišču dela ampak organizi
rati se ne smete, boriti se ne sme
te ramo ob rami proti kapitali
stom. ker niste vsi ene vere! Tako
pravi katoliški duhovnik. Tako
pravi prifrknjeni cliikaški Sojar.
nedelanič, kteri ni še nikdar sku
sil. kaj je prava trpka borba za
kruh. kaj se pravi: biti brez dela
in stradati in prezebati! Tako pra
vi fanatični kranjski pop — da.
k-r-a-n-j-s-k-i p-o-p! — kteri ni še
v svojem življenju skusil, kaj se
pravi: parati 12 ur pri razbelje
nem plavžu ( v peklu") ali tisoče
čevljev globoko pod zemljo napol
nne brez srajce riniti tritonsko
železni» karo rud«'. — kteri uživa
lahke muke kruli, ki mu ca pri
skrbijo s trdim, mukotrpnim de
lom nezavedni, zaslepljeni delav
ci! Tako pravi! —
Za kapitaliste je tak duhovnik
zlata vreden. Kapitalisti ravno to
hočejo; kapitalisti hočejo. da so
delavei nesložni in nezdruženi:
, kapitalisti hočejo, da se delavci
i pisano pledajo, sovražijo in kav
snjo. Kapitalisti ne marajo delav
ske organizacije. ne marajo, da bi
.sr delavei družili v unijah in so
cialistični stranki, kajti to pome
ni nevarnost za njihov sveti pro
fit. a kapitalisti hočejo delavce
izkoriščati naprej, naprej za vse
večne čase, izpiti jim hočejo zad
njo kapljo krvi. Zato pa kapitali
sti podpirajo cerkve — kakor smo
ž.- razložili zadnjič —: zato daru
jejo tisočake za cerkve, da duhov
niki Sojarjevcpa kalibra potem
hujskajo delavca proti delavcu,
da aejejo med njimi versko
nestrpnost, seine sovraštva, po
bojev. družinskih razporov in sa
tanske zlobe. Duhovniki nimajo
nič zoper to. če se kapitalisti dru
žijo medversko — katoliški, ži
dovski. luteranski in brezverski
kapitalisti se lepo organizujejo v
truste —: o. ne! oni hujskajo sa
mo delavce, da se ne smejo dru
žiti medversko. da si ne smejo po
magati drup drugemu v boju t a
kruh. Pa naj Sojar še reče. da ne
polpira kapitalistov. <la ne nas
protuje delavcem.
Da je Soiar navadni hujskač,
zelen kot trava, kar ve tiče social,
vprašanj, in zraven še zarukan in
zaplankan (da rabimo njepove iz
raze') da bolj ne more hiti, doka
zali hotno še bolj natanko prihod
njič. (Dalje v 100 številki.')
Pripravljajte se na proslavo 1.
majnika! Ali ste že naročili večje
število iztisov prvomajske izdaje
"Proletarca"?
Pozor! Majska štovilka. Pozor!
Ne čakajte z naročbatai do zadnjega. .Do 25. aprila morajo biti že vsa
naročila tukaj, tako da vsakdo dobi listo za prvi maj. Naročite takojt V vsa
ko večjo naselbino mora najmanj 1000 iztisov.
Cene so sledeče:
10 Iztisov 45c; 25 iztisov $1.00; 50 iztisov $1.85; 75 Iztisov 12.50; 100
iztisov $3.26; 200 iztisov 95.50 ; 300 Iztisov $8.00; 400 iztisov $10.00; 500 iz
tisov $11.50; 1000 iztisov $19.00.
Tukaj je kupon in vsakdo ve. kaj mu je storiti.
UPRAVNIŠTVTJ '•PROLETARCA", 214G Blue Isl. Ave., Chicago, IU.
Sodmgi:—Pošiljam $ za Iztisov MAJSKE STE
VILKE "Proletarca".
Ime
Naslov
J|JP0pk£, '
Racket, Pa. 6. aprila.
CVtij. uredništvo Proletarca !
Priloženo je $1.00 za 25 iztisov
miajni&ke številke 4'Pro let area",
katere naroča naš kluh št. 29. J.
S. za propagando, tla *e eim
preje zbudi kraljmatjaževa vojs
ka. ki sedaj h«* spi spanje pra
vičnega.
P redno je prišel "Proletaree"
v sv«ji petletniški obliki semkaj,
ni iinel mnogo upliva. za tem pa
je bilo boljši*. Seveda so eni še
daues trdovratni in pravijo: kaj
m i če " 1'rolctarec". jaz mora m
vseeno delati; mislijo namreč, da
je kje na svetu list. ki odpravlja
delo; drugi spet pravi, kaj bom
dajal denar, Proletaree bo postal
bogat. Ko sem enemu od teli ti
čev povedal, da je dr. "Rdeči
Prapor" darovalo nekaj za pod
poro štrajkarjem v Westmore
land ('o. se je pa odrezal: kaj pa
dajete podporo: stem le ljudi
podpihujete, da nečejo iti delati.
To so vam pravi "sukers". Na
takili • le "sukerjih" stoji današ
nji kapitalizem.
Tile "slikarji" modrujejo po
navadi takole: en gospodar mora
biti, kilo bo dal pa delo. Čudno
se mi samo zdi. da take le pasje
nature ne obžalujejo, da se ne
rode eni ljudje z bičem v roki,
drupi pa z jarmom na hrbtu.
Jaz bi privoščil takim knikar
jem prav velik komat.
Jaz sem za gospodarja — do
bre sra gospodarja, in tudi vem,
kako mu je ime; to je soeializem!
Kdor se boji tega gospodarja, ta
je ali neveden ali pa neče tega
gospodarja kapitalistične nature
zato menjati, ker mu nese in ker
ima veselje nad trpljenjem otrok
in žena delavskih slojev.
Zato pa delavei, kvitajmo sta
rega gospodarja — požrešnega in
brezčutnega kapitalizma, in poj
dimo v slu&bo pravičnega socia
lizma.
Želeč. da bi majniška izdaja
odprla mnogim oči. pozdravljam
vse socialiste.
Anton Mrak.
Maryville, HI.
Cenjeno l'.rednix! vn Proletarca !
Zakasnil sem bil z mojo naroč
nino. kur mi bodete oprostili, ko
jo spet obnavljam, Mod tem ča
som som bil namreč z družino na
potu iz Maryville v Naylor. Mi
souri. kjer sem kupil posestvo in
tam naselil »lružino. Sam sem se
z<la.j vrnil v ta kra.i.. da1 še eno
leto garam in služim denar — se
veda največ kapitalistom — ker
si v dobi osmih lot nisem mogel
toliko prihraniti, da bi si splačal
novo posestvo in da bi ostal do
ma. Se bom moral pritegniti za
par avtomobilov in pasjih ovrat
nikov. posutih z diamanti ki jih
nosijo psi kapitalistov.
Veseli me. da "Prnletarec" na
preduje. saj je edini politični de
lavski list v Amer'ki. ki odpira
delavcem glave. da zamorejo do
biti pravo pojmo o uredbi sedanjo
družbe. Marsikteremu je že od
prl oči. in mnogo trdih, kakor be
neški hrast. glav. je omehčal. To
da veliko jih je še. ki so ga bra
nijo z vsemi štirimi: ki nimajo
poželenja po boljših razmerah,
več kruha za otročiče, več časa za
izobrazbo in sploh več svobode in
prosvitlenja.
Vem, da jo to delo težko in sa
mo veseli me. da so ljudje, ki so
tako požrtovalni, da imajo to na
skrbi. Bravo, tovariši!
Le tako naprej: zavedajte so.
da imate že preoojšno četico za
seboj, ki je vedno pripravljena
priskočiti na pomoč, kadar jo po
kličete.
IT koncu pozdravljam vse za
vedne delavce, najbolj pa drago
ea "Proletaroa". kateremu želim
najlepše vspehe. Tudi jaz se bom
potrudil, da pridobim nove naroč
nike. Tukaj nas je osem družin,
in o<l teh imajo štirje "Prolotar
oji " V kratkem so nadejamo no
vodfšleco\ — rojakov, in tedaj
bom gledal, da se ktori naroči
nanj.
Juri Plahutnik.
Yale, Kani? 10. aprila.
t Vnjeno uredništvo Proletarca!
Prosim priobčite v Proletaroa
tole:
7. tlolom ure pri nas bolj po
časi. tako kot po celi "Maleriki",
Tn tako bo šlo — ali pa še slabše
— dokler no bodo delavci spremo
r
nili .svojih razmer. Delavci io'n1,
— seveda ne vsi — sauii kthjj,
morajo garat za malo plačo in daj'
so slabi ca«. .lrf>
(lovori se o slabih ('-asih, jaz pa'
pravim: neumnost; slabi časi so
samo pri delavcih, kapitalisti i
inajo frdamaiio dobre raso in sicer
vedno enake. Ta beseda pomeni
in je ustvarjena torej le za delav
cc. f|
Ampak nekteri delavci mislijo,
da je tako o<lre<lil sam bog oče,
ko je stvaril svet; zato radi trpe
tukaj, da bodo na "nnem sveta"
imeli ocvirke in bolj zal>elj«ne
žgance, pa močnik; ne vidijo pa.
da božji agenti vživajo ocvirke in
piške že na tem svetu.
Jaz ne bi imel nič proti temu,
če je komu všeč biti na tem svetu
zato suženj, da bo na drugem lah
ko jedel ocvirke na žgancih, pro
testiram pa vedno, kadar moram
radi njegovega suženjstva biti za
sužnjen tudi jaz in tisoči z menoj
vred. In to je tisto, ki nas navda
ja. da zbijamo misli iz taeih trdih
buč o ocvirkih na žganeib tam go
ri, ven kaj. Dokler to ne zbijemo.
ne bo drugače. — Vsem delavcem
en vesel 1. majnik'
Frank Šetina.
Pripravljate se na proslavo 1.
majnika! Ali ste že naročili večje
število iztisov prvomajske izdaje
"Proletarca"?
Cleveland, Ohio.
Sodrug urednik!
Znano vam je. da urednik "Cl.
Am." se dela zelo učenega. Sko
ro ne izide številka "Cl Am..', da
ne bi čitali kaj o socialistih. Ti
prešmentani socialisti delajo u
rednikn 'Cl. Am," toliko skrbi.
Ali se boji za kšeft, ali pa da ne
bi njegovo premoženje razdelili,
saj njegova knjiga o socializmu
menda tako uči.
Pred nekaj tedni smo čitali v
"CI. Am." Komunizem: kje je
staknil ta učenjak tiste stare ko
muniste. ko so živeli pred tisoč
leti T To je bilo za počit. Gotovo
je čital v kaki Pavlihatovi knjigi
o komunistih. Ubogi učenjak
menda ne ve. da živimo v 20 sto
letju po Kristu. Oni komunisti so
živeli pa ravno toliko pred Kri
stom. Ali ni to smešno?
Da se ne bode smešil v javnosti,
mu svetujem, da naj si kupi kako
knjigo o komunizmu novejšega
časa. Saj mi Slovenci vendar ni
smo kar 4 tisoč let zadej za <lru
gimi narodi.
Vse njegovo brbljanje proti
Kamunistom in socialistom je e
dino le bav - bnv, naj bi se držal
svojepa sta repa kopita o čemur
jo pončen, <1h bi se ne bilo treba
pečati s človekom, ki je mrtev za
razredni boj. Urednik in solast
nik "CI. Am." je edino za kšeft,
nikakor pa ne more reševati de
lavskega vprašanja, ker pa ne
razume.
V štev. 11. t. 1. zopet piše "No
va stranka", katera bode pobi
jala socializem. Omenja tudi. da
ji bode šel Tody na roko. V Aust
riji so tudi ustanovili tako stran
ko. t« so krščanski socialisti. Kaj
so pa dosepli? — Popolnoma nič:
nekaj kimoveev imajo še. vodi
teljev črne pa rde pod seboj, da jih
farbajo.
V isti Številki poroča "Social
di-mokratični terorizem." Na isto
poročilo naj niu bode povedano
k<>t praktičnemu katoličanu in
uredniku "d. Am.", da v Austri
ji in Nemčiji .so skoro povsod, ali
vsaj po večjih mestih orpanizira
ni livarji kot v strokovni orpani
zaeiji "Eisen nn«l Metalarbeiter"
in kot taki so socialisti. Ako pa
ni bil dotični orpaniziran. so de
lali posiluo. da so pa »pomnili;
in kot taka organizacija podpira
svoje sodnipe za časa brezposel
nosti in na potovanju. Vedi pa.
da so mi razmere v Avstriji in
na On naju bolj znane, kot ured
niku "01. Am."
Da bi urednik "CI. Am." pri
dr/.al več svojih rojakov delav
cev v temi in nezavednosti, ob
enem se pa prikupil farovžu in
kapitalizmu, brska povsod in se
zaletava v socialiste, nikdar in ni
koli pa ne pove. kako bi se rešil
delavec iz. rc-.ti fiženjskepa jar
ma. pa pode btidah'sti in s tem
se smeši v javnosti in očitno ka
že. da on je za to. da delavec o
stane to, kar je danes, to se pra
vi. da pa še nadalje kapitalist iz
korišča. Kdor se z.detava proti
socializmu, on je prijatelj kapita