Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 18, 1911, Image 4

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, April 18, 1911, Page 4, Image 4',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-4.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-4.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-4/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-4/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 18 April 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-04-18/ed-1/seq-4/>

Newspaper Page Text

SMBT.
Pravzaprav je smrt najindivi
dualnejsi dogodek v življenju člo
vekovem, in ne bi smela imeti
prav nobenega socialnega pomena
— kajti za vsakega umrlega se
poraja obilo nadomestka in Števi
lo ljudi se vendar ne skrčuje.
Vkljub temu pa se je posrečilo
klerizijam vseh konfesij, da se je
smrt posameznika razblinila za
dogodek socialnega pomena.
Pričeli so na ta način, da so
• "dušni pastirji" proglasili za eno
svojih dolžnosti, da odvzamejo
smrti njeno strahoto — kar je po
lagoma postalo prav hvidežna na
loga vse klerizije.
Ta je bila namreč vedno pri
pravljena, da oskrbi posamezniku
"srečno večnost":"toda le pod go
tovimi pogoji, ki jih je narekoval
njen lastni interes. Samo oni, ki
se je udanega izkazal kleriziji, je
smel upati na paradiž: kdor pa se
je upiral, so mu grozili s peklens
kim breznom in s hudičem.
Če pojmujemo življenje pleme
na kot naturen proces, obstojajoč
iz večnega nastajanja in premin
javanja, pa izgublja smrt vso stra
hoto tudi brez pomoči klerizije.
Kajti s smrtjo se neha za posa
meznika vse — prav vse. 1'ostane
prah in pepel in se vrne v splošno
večno iifpreminjavo snovi nature.
To preprosto, tako jasno resni
co so klerizije vseh koufesij iz
kušale že od nekdaj zatreti z vse
mi možnimi sredstvi: naravno,
kajti smrt rndividija je zanje eden
naj izdatnejših virov dohodkov.
Če človeka navdate s "peklens
kim" strahom pred neskončnimi
mukami onega .sveta, pač rad žrt
vuje vse časno premoženje, ki ga
itak ne more vzeti s seboj v več
nost, da odkupi "blagor svoje du
še". Ta dobičkanosni obrt zvršu
je od nekdaj in povsod klerizija.
Zaradi tepa je ni treba niti pre
klinjati. Xjen metier je bas tako
opravičen, kot vsaka druga "po
štena" obrt. 1'streza potrebam
ljudi, katct-e dejanski obstojajo
in prejemlje zato st^jo mezdo. Saj
je dušno pastirstvwprav tako ko
ristna delavnost kot vsako drugo
opravilo, ki lajša in zadovoljuje
slabosti in potrebe človekove. Da
temelji na neresnici, nič ne de. Si
cer pa — potreba po religiji ni
neresnična, marveč je jako reelna
in tudi groza pred večnostjo je
le preistinita« Ako se tudi tedaj ti
potrebi ustreza s sleparskim ho
ku«pok«som: zato ni zadoščenje
nič manj vredno; in če se pregan
ja strah pred večnostjo, z raznimi
prevarami, je odrešenje od stra
hu vendar reelno dobro.
Dušno pastirstvo je torej kot
poklie naturen produkt naturnih
razmer in osobito nature človeko
ve.
Ali se to izpretneni, kol upajo
optimistični svobodomisleoi? Res
nično. nepotrebno je, ubijati si
glavo o bodočih tisočletjih.
Samo eno moramo zahtevati že
danes, da naj dušnega pastirstva
postaja deležen samo. kdor obču
^ ti religiozno potrebo in si želi du
" Snega pastirstva; za druge se ni
treba brigati.
Protikultiirno pa je. tla se dr
žave poslužujejo klerizije za svo
je posebne smotre in silijo moder
ne inteligentne ljudi, tla se pod
vržejo vsem konsekveneam, ki iz
hajajo od cerkev in kultov, vzdr
ževanih od države; to je hudodel
stvo proti človeškemu duhu, kate
ri se razvija in se mora razvijati
prosto po naturnih zakonih.
Države varujejo cerkve, pa o
virajo ta prosti razvoj človeških
duševnih sil, ki ga natura zahteva
in ki bi ga morale pospeševati in
mu biti naklonjene — kakor bi
v bila njih dolžnost.
Religija kot' taka je pač opra
vičena in celo ž njo združeno du
šno pastirstvo in klerizija. Po dru
gi strani je država kot taka opra
vičena kot braniteljiea pravnega
reda. Toda kar je dandanes neo
pravičeno in kar bridko bije v liee
vsem pravičnim zahtevam napred
ne kulture, je zveza države in cer
kve. V prvotnih časih na pr. v
orientalskem starem veku je bila
laka zveza lahko koristna.
Tudi v Evropi, kjer se je v 6.
stoletju, najpreje na Francoskem
uresničila, je lahko imela svoj
globoki pomen. Kako naj bi se bi
la vlada Frankov, ustanovljena z
ognjem in mečem, trajno ohranila
zgolj z fizičnimi nasilnimi sredst
vi? Po pravici se je f zvitemu
nasilniku KI od viku zdelo pomisle
j ka vredno. Že tedaj je bila Fran
j cija "vrtnina ene maše", in zveza
( Klodvikova z Rimom je postala
odslej vzor vsem krščanskim ev
ropejskim državam. Saj so bile
vse ustanovljene z ognjem in me
čem in so se morale tresti pred '
sovraštvom poti jarmi jenih ljud- (
stev; niso se torej nikoli mogle
prav veseliti svojega gospodstva.
ker so pogrešale zavesti varnosti. 1
V takem sitnem položaju se jim
je vsem približala cerkev kot ja- j
ko dobrodošla zaveznica. Oznan
jevala je ljudstvu ljubezen do
bližnjega, proglasila maščevalna
sredstva za pregrešna, oznanjeva
la je, da je vsa oblast od Boga,
da pridejo reveži v nebesa, boga
taši pa v pekel in več sliČnega.
Taki nauki za ljudstvo so bili
zelo prijetni nasilnikom na čelu
držav, ki se niso pomišljali, kot
na pr. Karel Veliki, poklati v e
nem dnevu tisoč ljudi, da le svojo
I oblast utrdijo. Duhovna oblast je
zanje prejemala bogato nagrado,
da, zavoljo svojega občekoristne
jra delovanja je postala deležna
gospodstva.
Nova družabnica pa je postaja- j
la polagoma jako vsiljiva. S svo-1
jim deležem ni bila nikfdi zado- (
voljna in vedno več je hotela
imeti. |
Zgodovina evropskih držav je
v svoji celoti zgodovina bojev po
svetne oblasti s cerkveno. "Dva
meča". ki sta vladala evropskemu
svetu, sta bila večinoma dve sov-1
razni rezili, ki sta se križali v za
grizenem bojn.
Dasi je pa usoda teh bojev bila
jako izpremenljiva: zatiranje, s
i katerim sta obe oblasti tlačili lju
' dstvo, je ostalo vedno jednako.
Kajti v bistvu je bil to le boj za
razdelitev plena : ta pa je bil za
izkoriščance — in to so bila ljud
stva — vedno enak in je postal
le vedno večji. In čim večji je po
stajal plen, za katerega sta se pre
pirali obe oblasti, tem težji je bil
pritisk, pod katerim so ljudstva
ječaln.
Dokler slednjič po stoletjih ni
postal pretežak tistemu ljudstvu,
ki ga je nosilo najdalj, kulturno
najstarejšemu francoskemu: v ve
liki revoluciji je izbruhnila reak
cija proti pritisku kot burno po
žel jen je po "svobodi"'. Hudo so
se represent ant i posvetne oblasti
pokorili za svojo stoletja staro,
ljudstvu sovražno zvezo s cerkvi
j jo. Nič jim sedaj niso koristili
' drago plačani nauki o ljubezni do
bližnjega iti o ponižnosti, o blaže
nosti uboštva. o pregrosnosti ma
ščevanja in blairoslovu odnuščan
ja. Vihar je zatulil in doleo pritr
jevano sovraštvo ter divja osve
ta sta se mogla unesti le v krivico
j zatiralcev. Revolucija je zmagala
, in naposled si osvojila *'svobodo"
Ko pa so si jo ogle.lali natančneje,
so spoznali, <la je bila samo poli
tična svoboda. Stare oblike po
j svetne oblasti, ki so tiščale, so pa
dle: ljudstvo je prišlo do vlade:
vlada ljudstva, republika se je e
tablirala. in vendar ni bila to pra
va svoboda : nekaj tiščečega, utes
I njevalnega, oklepajočega je bilo
ostalo, česar si niso znali pojasni
ti — skrivnostno v temi se plazeča
vlada je obremenjala pri vsaki
kretnji duhove kot strah, kot mo
ra je ležala na dušah in ni dala
vkljub vsi politični svobodi, cla bi
bila pognala zavest prave svobo
de. Dolgo si niso mogli razložiti,
odkod izhaja ta pritisk v svobod
ni ljudski državi, v parlamenta
rični republiki. Končno so našli.
L' čglise c'est 1' ennemi! Ta klic
je odmeval po Franciji in najsta
rejša hči Rima se je odpovedala
| — ne le ti oerkvi, marveč vsem
i cerkvam.
(Dalje prilO
— I* Francije je došla vent,
da so se pripetili zopet velikanski
izgredi v vinogradniškem okraju,
j Senat je sprejel zakonsko pred
logo, da se omejitev meje za
: šampanjski okraj opusti.
Komaj so vinogradniki zvedeli
i za ta zaključek, so sklicali velik
! shod v Epernav. Vlada je takoj
odredila na lice mesta 16. dragon
ski polk in velik oddelek orožni
kov. Ali vinogradniki so jih pre
, hiteli. Na tisoče jih je bilo nnkrat
na potu v Epernav. V Ttfzyn so
razbili sode v kleteh vinskih ve
letrgoveev. vino pa izpustili v
i klet. Druga postaja je bila Ay.
Vladft je vsled teh izgredov iz
nenadena. vseeno pa upa z vojašt
1 vom po stari navadi pomiriti vi
dokazal. da dve deklici, ki ste de
laii v devetem nadstropju, niste
mogle v bežati, ker so bila vrata
zaprta. Del vrat. na katerih je
zapah zapahuen. »o rešili iz po
žara.
Mi ne gotovo ne veselimo, ke
dar kdo mora v ječo. Povemo pa
odprto, da je skrajni čas, da ob
sodijo nekaj podjetnikov v težko
ječo, ki iz požresnoeti do denarja
stavijo življenje svojih vslužben
cev nevarnost. Nikjer na celem
svetu ni življenje delavca tako po
ceni kot v Ameriki.
Najbrž se pa tudi Harisu in
Rlancku ne bo skrivil las na gla
vi. Že večkrat smo doživeli in či
tali, da je državni pravdnik gro
7.il kapitalističnim morilcema na
debelo, da pojdejo v ječo. Ali ve
dno je ostalo le pri grožnjah —
kapitalistični morilci na debelo
so bili spoznani pred sodiščem ne
krivim.
In to je vzrok, da ne verjame
mo, da bodeta Harris in Blank
spoznana krivim, da bodeta mora
la obleči inarogasti jetniški jo
pič.
• •
*
— Iz Montevideio, ki je v juž
noameriški republiki Uruguay, je
došla brzojavka, da je sodr. Emi
lio Frugoni izvoljen državnozbor
skim poslancem. Dr. Frugoni je
profesor na univerzi v Montevi
deo in je prvi socialist, ki je bil
izvoljen v državni zbor.
Socialistično gibanje narašča
povsod. '
• •
*
— Lorimerovo umazano perilo
se ho najbrž še enkrat pralo v
zveznem senatu, odkar je Kohl
! saat priznal, da ji- obstal sklad za
podkupovanje s $100.000., v kate
rega so kapitalisti v korupcijske
namene plačevali prispevke.
lioriincr je bil navadni meščan
ski političar v Chicagi. Včasih je
grmel tudi proti kapitalistom Ali
kapitalisti so vedeli, kaj pomeni
njegovo grmenje: poznali so nje
j gov značaj in kmalu j«* bil njih z
dušo in telesom.
| Ali neumno je, da se kapitali
stični /as ni k i zgražajo nad Lori
I merom. Pri obeh kapitalističnih
1 strankah — demokratski in repu
i blikanski. smrdi blato od neba.
| Pri obeh odloča "graft" in obe
stranki kupujeti pri volitvah gla
sove.
Zgražanje v kapitalističnih čas
nikih nad Lorimerom je navadno
j demagogstvo. ki nima drnzega
nogradnike: sin bo streljal na o
četa ali pa brat sekal brata in se
stro.
• •
— Že večkrat je marsikateri
srni rug. ki je na agitaciji med
kmečkim ljudstvom marsikaj sli
šal in doživel, kar se ne sliši in
doživi v mestih, dejal. da je naše
kmečko ljudstvo glede vražever
stva. vere v vodomce in druge zle
duhove na najnižji stopinji. Ta
trditev je neresnična. Vsak narod
ima percentuelno toliko ljudi, ki
verjamejo v razne "coprnije" in
druge neumnosti kot slovenski.
Ponekod so pa še bolj neumni,
kot na Slovenskem, kar dokazuje
naslednji dogodek:
Xcki kmetici v Wagellve na
Ogrskem je mož. ki živi v Ameri
ki poslal '>000 kron. Svota je bila
poslana na poštni urad Veliki Bit
tse. 1'radnik na pošti ji je pove
dal. da potrebuje dve priči, ako
hoče dvigniti denar. Kmetica se
je obrnila do krajevnega sodnika
(nekak župan), da ji pomnga dvi
gniti denar. Sodnik ji je pa dejal,
da zadostuje ml njega uradno po
ročilo. ampak žena ne sme pove
dati nikomur, da ji je mož potdal
denar.
O polnoči je v hiši kmetice na
krat nastal ropot in prod njo sta ■
so prikazala dva "strahova": pe- i
klenšček in njegova sestra smrt. j
Peklenšček je prisilil kmetico, da
mu je prisegla njemu izročiti j
5000, katere je mož tako po krivi- 1
ci dobil v Ameriki, ker v nasprot- j
nem slučaju jo bode vzela njego- 1
va sistra smrt.
Prngi dan je kmetica z urad
nim priporočilom vzela denar.1
Ker je pa poštni uradnik zalite- j
val vseeno dve priči in ji rekel, j
da brez prič ne izplača denarja,
je kmetica rekla, da ne bo še za i
ilve priči plačevala pot ker bo .
morala tako izročiti ves denar pe- j
klenščeku in povedala je dogo- j
dek. ki ga je doživela o polnoči. ;
T'radnik ji je izplačal denar in ne
«la bi vedela kmetica, obvestil
orožnike.
O polnoči sta zopet prišla pe
klenšček in smrt. Kmetica je pro
sila. naj ji peklenšček pusti vsaj
petsto kron. Ali peklenšček je o- j
stal trdosrčen. Izročiti mu je mo- I
rala vse do zadnjega vinarja. Kr> \
sta pa "strahova" hotela oditi s,
plenom, su ju prijeli orožniki. Bil
je krajevni sodnik kot peklenšček i
in neki njegov sorodnik, ki se je '
preoblekel v smr\
^^TIT^n-rrr , ^
^paiFexpellerI
Najbolj*« Bredrtvo proti bolem, revma- "!M
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjPa vnetje in
mehurje in olajša boleče dele. 1 »ranite se z
njiin zvečer in r.jutraj; diynite »e dobro, da
nrpiilfl lot tr Vnift : :
* * "'""S" I'll
raznih bolečinah, ter je najbolj A i lek
za revmo, giht, vnetje, ohrormloet,
zaprtje, bolečine v Ilirih, za zol*>l>ol
in nearalgiio. Prtxlaja se v veeh lekar
nah po 25 in 5(V. (ilcjte na t<i<lro pri
•teklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Paarl Sl, NEW YORK.
Zdravljenje v 5 dneh Hydrocele
• 9 BRK/ NOŽA
Ozdravim vročega, kdor trpi na Varicoceli, Htructuri; daljo ozdravim
nalezljivo zastrupljen je, živuo nezmožnost, vodenico in bolezni tičoeih
se molkih. >
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike »vote zdravili
koin ne da hi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili
zdravljeni po tucatih zdravnikov. brezuspešno, da posedujem le D T. |
edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v mnj urad in govorit« zaupno, (iovorimo vse jezike. l>obili
boste najboljše nasvete in prednoiti, ki sem si jili i/tekel v moji 14 letni I
praksi kot specialist v boleznih pri moških. če je upanja v vaši zadev i, |
vam pojasnem, kako sc treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Zn neuspešno zdravljenje ni treba plakati).
TAJNE
mo$ke bolezni
Zfuba nagon. r»« le/m v
ledicah m jetrih
/.•lrnvim hitro z« atalno
in tajno. 2iviene ono
inogloati, slabost, napor,
rastrnpljenje in /guon
VOllc.
PLJUČA
nmlulio. Bronchitis, srč
ne bolezni in pljučne
*<lravim po moji najno
vejši metodi
(Preiskovanje brezplačno)
Zastrupljen je
in \*ch drugih kož. ni ti
holeini, kakor ]«riš("o,
lupi je. oiHMnoKlont itd.
Ženske bolezni
hfli tok, liolcOinc v o za
ture, K«rjf. otekline, po
dju in druge organsko
liolezni /ilra v i ni za stal
Zdravljenje za stalno, Je, kar 4ell vsakdor; ozdravim vsakogar, kdor nu
zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram nn
t.»nfnemu zdravljenju in ol>r«>ki lahki. Pridite'danes in olajšajte bole«'i no.
(Nasveti zastonj.)
DR. ZINS, 183 Chicago
Odprto: 8 zjutraj do 8 zvtitr. Ob nodoljah od 8 zjutr. do 4 pop. |
'' NATURALIZA OLJSKI ZA
KON" m imenuje knjižica, ki je
namenjena za tiste rojake, ki že
le postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje
bolj strogi, treba je, da si vsak
nabavi tozadevno knjižico, v kte
ri ae razlaga, kako se postane
ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino
in se jo narodi pri sodr. Fr. Petri
ču, 1830. So. Center Ave., Chica
go, Dl.
Sodrng Josip Bratkovič potuje
za "Prole tarča" po državi Kansas
Pooblaščen je pobirati naročnino
in nabirati oglase za "Proletar
ca" ter ustanavljati socialistične
klube.
Sodrugom in čitateljem pripo
ročamo, da mu gredo na roke.
Odbor J. D. T. p.
DOBRO SLUŽBO
lahko dobi vsak mladenič ali go
spodična na železnici ali pa pri
"brezžičnem brzojavu". Odkar
je ogemurni delavnik postal za
kon in se množe brezžične posta
je, primanjkuje približno 10.000
brzojavnih vsiužbencev. Začetni
ki dobivajo $70 do $90 mesečno.
Naša Sola je pod nadzorstvom vi
šjih brzojavnih uradnikov. Vsem.
ki dokončajo solo s povoljnim
vspehom, so službe osigurane. Pi
šite za podrobnosti šolskemu za
vodu. ki vam je najbližji. Natio
nal Telegraph Institute. Cincin
nati, O., Philadelphia, Pa., Mem
phis, Tenn., Columbia, S. C., Da
venport, la.. Portland, Ore.
Stara navada je zdraviti rev
matizem, trganje po udih, neural
gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter
jevim "Pain Expeller". Pravi
Pain Eacpell- dobi tudi v A
meriki v slel i lekarni za 25
centov steklenicc in se spozna po
varstveni znamki s sidrom. Pri
kupovanju je treba na to paziti.
Slovencem in Hrvatom priporo
čam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK.
1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
Najpripravnejfta in najeeuej&a paro
brodna trta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med'New
Yorkom, Trstom in Reko.
Brn poitni in novi parobrodi
t na dva vijaka:
Martha Washington, Laura,
Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19
milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje
jo ii New York* ob sredih ob 1 po
poldan in iz Trota ob Robotih ob 2
popoldan proti New Yorku.—Vsi par
niki imajo brezžični brzojav, elektri
čno rnzsvetjavo in so moderno urejeni.
—Ilrana je domača. — Mornariji in
zdravnik govorijo slovensko in
hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne
listke obrnite se d« nate
zastopnik« ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.I
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Na|več|a trgovina
z žganjem, vinom in smodkami na |
debelo.
Vse blago prve vrste!
Dve prodafalne:
JOSEPH H. MILLER st Comp , 917
Woodland In 6030—6032 St. Clalr ave.
Cleveland, Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in
Princenton 2002.
Blago poftllj&mo tudi izven Cleve
lnnda.
Pišite slovensko! Cene nizke.
Potrežbn točna!
ROJAKI T WanlteB'°n'
— Cc kočete piti dobre
pijače in se raba viti
po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
714 Market Street, Waakegaa.
Tri njemu je vae najbolje. Kdot
ne vrjame, naj se prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA
v Clevelandu, Ohio
J. 8VETE po domače pri ZALAKJU
6120 st. cuirive
£Vr.i,vx° xxv&irvez
potnikom U«tnlk.
po navodilu slovenska angleike il*,. K
nice, tolmača in angl. ilov. »lovej^ „ 8
lahka r»aki preprosti človek "ff1^ ^
ne, kakor jo v navadnem ^ I
priuči. kar je v tej deieli nuj^, ^ I
trebno ako bo<e kak boljii posel ik I
odvisno iiveti. Knjiga v platno »«~M
■tane saino $1.00 in je dobiti pri .
V. J. KUBELKA,
638 W. 145th St., New Tort.
Nove Pomladanske obliki
v vseh najnovejših
krojih in barvah
$7.SO do $28.00
"PRESTO"
najnovejši pa tentovan ovratnik.
Sukne
p-) krojih Kerseys, Vicuna
in Tweeds v vseh barvah za
moške, dečke in otroke
96.50 do S30.00
$.W Corner 26^6 Centra I Rukfa
Rudolph Layer,
lastnik.
PRVA SLOVKNSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer »e toči dobra vina in iit po rti rano ptlicatkft
pivo. Prodaja vina na galone in na drobna.
Ant. SchnabI,
cor. Trumbull avt. in 26. Str., Chictjo, 18.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H SCHWARTZ,
IS—18 N. Halsted St., Chicafa
Velika zaloga klobukov, čepie, {•>
vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, doli
darilo.
?
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1643 Blue Island Avenut.
CHICAGO, ILLINOIS
Prcraia pohiStvo, premog, drva u
drugo Oglaiiite »e pri niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do
pisnico.
Angleščina IsraS
ca. Tolmač in Angl. Slov. Slovar staat
samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St.. New York. H. Y.
Največja zaloga slov. knjig.
PiSite po cenik!
POZOR! SLOVENCI! P0Z0W
SALOON
s modernim kegljišče«
8t«A* pivo t sodčkih in bataljtai
in drug« runomtat pijače t«r oaijAi
■modke Potniki dob« &*dao pi—i*
6Ht* ta nizko ceno
Poatreiba točna Id tabora*.
Vmui Slovencem in drugim SIotbmm
m toplo priporoma
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicaf«
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.. La Salle. IU
Toči ne, gostilni podrejaM pijafc
inae priporoča rojakom u obtiea mbUk.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen idravnik.
Uradoje od 8—11 predpoldn«
in od 6—9 rvežer.
1842 So. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. DL
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lika in
popravlja. Cene zmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. L
Tel. Lanwdale 1761. CH'caf* I
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
KM 13 MILWAUKEE AVE., KENOSHA. •&
Telefon 1199.

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Page 4, Image 4 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], April 18, 1911, Page 4, Image 4
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??