Proletarec. [volume], August 15, 1911, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
List z« koristi delav
•k«f* Itl'dilVK. Delav
ci to opravičeni do
viega kar producirajo.
This paper is devoted
to (he interests of the
working class. Work*
«ra are entitled to all
what thev produce.
Stev. (No.) 205.
Kut»r»o» .•pond-eiii,« matter. « idoT. »tih«' i«<i <iffi .
»I I Metro 111 uiid^l ti* Ai l . r t Oigr. I- of V »rrl. Sri i »7w
Office: 214i. Blue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
"vjy
Chicago, III., 15. augusta August), 1911.
PAZITE!
na številko v oklt-pa|ti
ki se nahaja polet va
•e«A na«lova. prileplle
nc(!n spoda| ali
na ovit k ti. A ko (206)
je številka
tedai valil s prihodn|o
številko našetfa lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o tako).
Leto (Vol.) VI.
Delavsko časopisje.
Neodvisen boj delavstva — to
je nauk socializma in vprašanje
vseli vprašanj je to:
Ali je brez soeializma sploh 1110
poča rešitev ilelavstva?
Zaveden delavec. ki pozna svo.i
položaj v človeški družin. bo na
tii odgovoril jasno in razločno:
Ne! Soeialicem i<- popoj delavsko
rešitve: dokler je človeška druž
ba kapitalistična, se lahko izpre
minjajo obliko delavčevega živ
ljenja. Ampak ne more se. kon
čati njegovo trpljenje. Ljudje
imajo na zemlji dva stovova. V
enem so tisti, ki so inod seboj raz
delili bogastvo. da jim nosi obre
sti. ne da bi jim bilo treba truda
in skri>i: v drugem so oni. ki ni
majo nič drnzega kakor svojo de
lavno moč in jo morajo žrtvovati,
da ustvarjajo drugim nova boga
stva. parnim sebi pa komaj za si
lo ohranijo borno življenje. Xa
eni strani se kopiči bogastvo tako.
da ne more posameznik 11 žit i svo
je pa d/oleža. naj «i tudi izmišljuje
najbolj rafinirane užitke, na dru
pi strani je pomanjkanje in stra
danje Kdor ne deta. s«> lahko na
slaja ob vsem. karkoli daje svet :
kdor dela. poeostoma nima dosti
kruha.
('••Iti m* t" godilo vsled kakšno
ga skrivnostnega. večno nerazum
ljivega zakona. Šolaj res no Iti ka
zalo ni«"* dmzega. kaki r vdati so
v božjo voljo in žalosti .".-tkati,
kaj 1h>. Toila razlog toga nezasli
šanepa in neznosnega razmerja
nam jo znan. Nobene skrivnosti ni
več v njem. temveč natančno ve
(rao. da so kapital -ti gospodarji
dela in vseh sadov zaradatega. ker
imajo v svojih rokah delavna
sredstva. Dobro vemo. da jo dela
vec v najknit' jši odvisnosti zato.
ker ne mor«- sam razpolagati s
svojo delavno močjo, marveč jo
mora prodajati onim. ki so si pri
lastili stroje, tovarne, žel ozn foe.
ladje, rudnike. gozde in polja. In
ker nam jo znano to. tudi vemo.
da bo delavce svoboden še lo ta
krat. kadar bo konec kapitalistič
nih monopolov -. takrat, kadar bo
ljuiVtvo j»o«po lar delovnih sred
stev in vsled toira gospodar svoje
ga dela in njegovih sadov.
Ker imajo kapitalisti gospodar
sko vlado, imajo tudi politično.
Zakaj politične i izmere niso nič
dmzepa kaknr zunanji izraz go
spodarskih razmer. Dokler jo de
lavec suženj v tovarni, v pretno
goikopu, na lokomotivi. je tudi su
ženj v državi, v deželi, občini. Po
litična osvoboditev je odvisna od
gospodarske.
C« nam je pa vso to znano, te
daj ne smemo kakor fatalisti ča
kati. da si* enkrat morda po boirve
kakšnih čudežnih potili zruši ka
pitalistični sistem in zašije na<l
njegovimi razvalinami solneo so
cializma. Spomniti so moramo, da
je vsak uspeli v človeškem živ
ljenju odvisen od mo.'i. Potrpe
žljivost in polo upanje še ni ro
dilo nob on o zmage; odločevala je
vedno moč.
Kapitalizem no vlada "po mi
losti božji", temveč po milosti
svoje sile. Tn vladal bo. dokler se
ne izkaže, da je proletariat mo
čnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj
da vrže delavstvo kapitalistične
ga mali k a ob tla: ampak brez ko
ledarjev in preročanstev je goto
vo. da je konce zlatega teleta ti
■ti hip. ko je (Viavska moč večja
®d kapitalistične.
Z bojem si mora delavstvo u
•tvarjati in zbirati tisto moč. ki
potrebna, da zmaga. In v teh
bojih je delavsko časopisje njego
vo najodličnejše orožje.
pwjc in od njih bi se lahko učili.
Velikanska jo moč časopisja in
Workoli Sl. bojuje, jo je spoznal.
^Mopisje je izzvalo vojne in skle
palo mir; postavljalo in urilo je
vlade: pripravljalo je pot kapi
*h«tičnemn izkoriščanju in zapi
to je trge. Brez časmpisja ne bi
Hocel kapitalizem živeti in vla
kakor ne brez želoznie in pa
rohrodov, kakor m* brez hrzojava
in pošte. kiikor iif liro/ borz In
bani:. Časopisje je njepov ščit in
meč. n.i«-,'iiv plasnik in prerok, s
časopisjem vlada krepkoje kakor
i vladar z ži/Iom in škrlatom.
' <>dk: :ir so jo delavstvo začelo
tlramiti. spoznavati svojo naloiro
in zliiraii svoje mori. ima pa kapi
j talistično i-n.sopisjr šo poseben na
men : Zapeliavati ima ljudstvo. lia
bi so odvrnilo od svojih potreb
in interesov, pa so vproplo v sIuž
Imi kapitalističnih eiljev. Nobena
/vijačn ni preslaba, da ne bi jo
kapitalistično ea^opisjo porabilo
vta million. Tu pisari dolgovezne
mile članke o veri in o nebesih, o
eerkvi in o papežu. da bi ljudstvo
pozabilo n.i 'omoljsko življenje in
njepove naloge ter izgubilo izpred
oči jiotrebo svojepa. delavskega
protiknpitali^tičnopa boja. Tam
poje navdušene himno narodnosti
in slavospeve jeziku in razglaša
narodni boj. da se no hi (lelavst
1 vu zasvetilo, kako spretno potop
ne \eiiiee Neineii. Slovoneo Slo
veneu. Italijan Italijanu kožo čez
plavo. če more. K jer se jo začelo
delavstvo zavedati, zmeša med sto
laži eno resnično vest o soeializ
iiiii. da bi tem lo/.e preslepilo <V
lavee. češ. da jo vsem slojem pra
vilno. Danes se laska ljudstvu,
jutri pa preslepi. Resnično služi le
tistim, ki mu dajejo kruha: proti
d< lavskomu kapitalizmu.
^prii'o vseira teira up more osta
ti slepo slovensko delavstvo.
Razvoj iiaš<>ira časopisja do tiste
stopnje. »la ho ko< meščanskemu,
.jo popoj delavskim uspehom in
končni delavski zmaei. \* svojem
časopisju si mora delavstvo ustva
riti tako orožje. ki se lahko uspe
šno viht i. Na - časopisje se mora
tako izpolniti, da Ho lahko služilo
vs»>m svojim namenom. In teh je
m no po na vse strani.
Prva naša nalopa v tem <>ziru je
tedaj, da povzdipnemo in razširi
mo davni slovenski delavski list.
plašilo jugoslovanske socialistič
ne zveze za Ameriko "Proletar
ea". ki je tednik. N'aroeajnio tu
di "Zarjo" i/ stare domovine, ki
je edini slov. sur dnevnik.
Nezdr ženin moramo najirej, da
dohitimo nasprotnike na vsakem
polju in d,i jih prekosimo.
V ta na nii' 11 ji- treba. da izvrše
tudi »Via vei svojo dolžnost. Poli
tično časopisje jo potn-hiio za po
litični hoj.
Sodrupi! Kako »• hočete pouči
ti. kaj se podi v ameriškem kon
presii. v deželnih zborih. v obči
iiiih. kako hočete izv«-«leti, kaj se
podi doma. po svelu iti v stari do
movini. če ne •• i tate svoj epa poli
ti«'-nepa časopisja '
Kako hočet «• razumeti v«'like
• 'mpodke, ki zasedajo v naše živ
ljenje. r-e ne berete svojepa poli
tir-nepa časopisja
Odkod 8nM*«*t«• zajemati svojo
znanje, kako se hočete izobraže
vati, kako razširjati svoje obzor
ji
In kdo ima zastopati Vaše po
trebe, Vaše interese. Vaše stališče
proti nasprotnikom, kdo Vas ima
braniti in zapovarjati. kadar Vas
hudobno napadajo, če nimajo mn
čnepa časopisja ?
In kdo na j vpliva v Va«em smi
slu na javno življenje, na politi
ko. na mišljenje inditVrentnih de
lavcev in nas|>rotnikov. ee ni na
še politično časopisje krepko in
ostro?
Vse te nalope, od katerih je
odvisna sedanjost in bodočnost
delavstva, zasleduje in izpolnju
je v Ameriki " Proletaree", v mii
ri domovini pa "Zarja", edini
slovenski socialistični dnevnik.,
in zato j«> važno, zato je neizopib
no. da izpolnit«* tudi Vi svojo dol
žnost listoma.
— Bombe je našla ruska poliei
ja na kolodvoru v Kijevu. Pravi,
dii so jih pripravili anarhisti za
sprejmi earja. ko pride v Kijev.
(*'e le niso tisti "anarhisti" do
ma pod kakšno policijsko streho!
4ji.
Splošen pregled.
— V Nemčiji j<' od vsakih >:<»
I delavcev tk«>iii enega l«*ta eden
j \ liit »li pa tako težko poškodo
' van. tla vsled poškodb le#V. več
kot tri moseee.
Ako je \ Veinčiji ml sto «1«1;»\ -
•ev na l-to eden \ 1 »it ali pa težko
i laM.jfii. koliko iili je vl»itili v ame
riški 11 * p 111 > I i k i. kjer se eeni živ
l l.ii ii.j«' mule višje kot delavea ?
V Ameriki nimamo ilo danes še
statist ne«_M urada, ki bi beležil
poiicsr. »"•)»♦• delavcev. Tudi v tem
oziru sinu m* /a Kvropo. Ako l>i
ameriško ljudstvo imelo prave
podatke ti vseli nezgodah, ki ji!i
doživijo delavci pri delu. tedaj bi
Kilo splošno ogorčenje tako veli
ko. da 1 • i se aireriške podjetnike
prisililo /. /akoni napraviti var
nostno naprave za delavce.
• •
— Kako nastane čudež? V rev
ni gališki vasi pri Sanioliorjn sta
j pred nekaj dnevi opazili mladi
' pastarii-i skriviinstiio luč nad va
škim studeneiMii. — (.'ude/! <'u
dež"! Takoj sta pohiteli v vas
na/.nanjat metom veselo novieo.
Ilabjeverni kmetje zazijajo, pa
hajd k studencu. kjer popadajo
na kolena pred "čudežem". O tej
čudni "luči" ji- zaznala tudi vsa
bližnja okoliea in nepregledne pn>
eesi je vernikov. prepevajočih
psalme in svete pesmi, so .so vali
li- k studi neii občudovat "čudež
božji". V luei so •videli" mater
božjo, druge vojne trume arhan
treijev in keruhiuov ter vse svet
nike. Ku.sinski pop pa je porabil
čudež v denarno špeknlaeije in
začel zbirati mile darove za novo
eerkev. 7.a tu početje so se začele
zanimati oblasti. ki so preiskalo
"elide/" in ugotovilo, da jo neki
navilianoe vtaknil v ra/poklino
studenea offbilalo. ki je potem oil
bijalo suliieiio žarke in tako pov
zročilo dozdevno '"sveto lile".
Kabjevorni ljudje pa še vedno ve
rujejo v "čudež" ter pridno zbi
rajo za novo eerkev.
Poslednja volja Pavla Sin
gerja. "Vorwiirts" p>roen: Po- j
knjni sodmsr Paul Singer jo imp- :
nova! v svoji poslednji volji sodr !
Avgusta Tti'hla in Hugo Ilidman-1
na /a dediča svojo /apuškino s tem
določilom. ila se po izplačilu ra/.- |
nili volil in ol>v.-zn..s:i porabi n
stalina /a namene. katerim jo on 1
l>il posvetil svojo življenje. Zapu
ščina jo sedaj urejena in sta so- j
druga Itebel in Tlcimanu izrodila '
strankini blagajni 4^.054 mark &7
pfenigov. K tej notici pristavlja j
liberalni "Rerliner Tageblat ": |
"Tu navedena svota je majhna i
in so nikakor ne njoina s trditva
mi. ki si i se rita le osobito v na
zadnjaškem časopisju o "milijo
narju" Sintrerjn. <>ni. ki so Sin
•Terja osebno poznali, niso razoča
rani ob nizkosti njegove zapuščine
ker vedo. da jo že davno poprej
izdal večji del svojega promožen
j:i za stranko, dobro namene in
/a podpore preganjanim sodru
iroin. Sam je živel zelo priprosto.
• • •
m
Največji siromaki v ameri
ški republiki so lastniki železnic.
!<i si> v svojem tarnanju podobni
av-trijskim agrarecm, ki tudi ve
dno kričijo. da jim trre slabo. r»ri
tem pa odirajo avstrijske delavce,
male obrtnike in male kmete rta
je jo j. V resniei so oboji postavni
roparji.
Vaše železnice so mnogo zakri
vile. da imamo draginjo, ker so
zvišale eeno za prevažanje vovn
ra. l>ennr jim trre na kirp od vseh
strani. Ako poslušamo in verja
memo vodjem železnie. tedaj niso
še nikdar imeli tako majhnega do
bi«" ka kot lansko leto. Pritožujejo
tudi. d« so jih vlada in občin
ske uprav« šikanirale nepostnvno
in jim provzroeile nepotrebne
otroške. Ali meddržavna promet
na komisija nam pa podaja pov
sem drugo sliko.
Kosmati dohodki od
milj železnic so znašali v zadnjem
lftu >-!.><•! "iS."».<MiO. torej
Ids.iKM1 vir k<>t !«'t;i 1!M»M. Cisti
dobiček jo zn; šal *}>1!>.0<i0.000.
torej *•">•>,W17 vir kot v projšiiom
I<• t o. Na «1 i \ il<-iidali so izplačali
>•_»7-1 t• j fl(1 i27.<NHI voe
kot l«*tii 1 ••<»«».
In ]" I .ill i. ki .if r:./delila 1 a -
',0 ojrromoii • lolk mod .seboj.
ill so »iroinnki.
Ni> • -in maki marveč so pre
drzni. kdar *iti postavni r<>
I ni.ji!
• »
— Perzijski cksšah Mohamed
Ali Mir/a se in* uda prav nit'- ne
lin ni. Ii i t • vlada razpisala pre
mijo 11a nii-srovo <rlav<>. Po hrzo
javnili poročilih jo /o v prvi bitki
por&zil vladne čete. Ali značilno
/m današnjo dobo je. da vlada na
jcnia ni« rilce da bi umorili tek
meca.
Kapitalistična družba. ki raz 11
me zmo/nos'i vsakopa posamez
nika tako fino izrabili. do <tane*
so ni profo-imielnih morilcev iz
rabila v produkciji. Dovolila jim
jc. cci >.<• vi čkrat i/.vršcvali svo
jo obrt 11:1 •»kodo družiti. Zdaj bo
drupaeo! Perzijska vlada — nko
smo prav razumeli brzojavko -
hoče služiti za zel cd v kulturno
reforiuatorienein ožini za potre
b< sedanjega časa.
Morili ' nastavljajo. mopočo bo
do izdelali zanje se plačilni si
stem. IV n vslnjžbenjc morilcev
je moL'in'c le navaden poskus. Ako
se <»biiesc, bodo kmalu sledile tu
di drugo države, (o pojile tako
naprej, bon u kmalu čitali ogla
se v dnevnikih: "Morilci se sprej
mejo v službo proti dobri plači.
Delo stalno. Prcdmost imajo, ki so
izvežhani v orožju."
Kdo !ii mislil, da pridejo tudi
morilci do uirloda. v kapitalistični
človeški dnižhi je pač vso mopn
— Štrajk skladiščnih «lolavoev
v Londonu r:««• Zdaj stavka pri
l>ližn«t 100.000 dolaveov. V I,on
< Ion 11 vsled stavk«* primanjkuje
kruha.
Tudi v Livorpoiiolu j«1 štrajk
/c]«'Z!ii«"arjf>v ustavil skoraj vos
promet Sfrajkarji no'-ojo preva
žati živil. Vs]«'<l t«>L'a na stotin«*
ton rib. ovooja in «1 ruir živo/., ki
s«' kaj rad spridii. črnijo.
• •
*
— V Šnaniji i. na bojni la
iliji " N'uinancia" spuntalo 27.
mornarjev. I'odr«d>n »sti o puntu
ni.so jasno. Vojno s»Nlišoo jo nit
sndilo vs"h 27. pomorščakov na
smrt in vlada jo dala tudi /vrniti
smrtno obsodbo.
Vlada z«laj trdi. d;i so usmreeni
pomorščaki republikanski zarot
niki. Kategorična zvršitev smrtno
obso«ll>o jo izzvala povsod ogorčen
je. V Cadixu so hilo na «lan usmr
«"•«•11 ja zaprto vso trgovine. oostna
železniea ni vozila, z hiš so pa vi
s« li> v znak žalosti orno zastav«.
Dola v. i so korakali v množioi
pro«l palačo guvernerja in proto
s-tirali proti zvršitvi smrtno oh
so«lbo.
Mogoče jo to zadnjo podlo de
janje monarhistične vlado. Vrč
bodi po vodm. doklor so no raz
bi jo'
• •
*
— Iz tajnih listin, ki so jih za
plenili j»ri nokom jezuitu na par
niku " Aranguaya ". jo razvidoti.
da hočejo kraljevi privržonoi na
jeti v Braziliji 000.000. da bi
kupifi ono bojno lad i jo. topove in
puško. «la bi toliko lagljo. upad
li na Portugalsko. Iz listin jo tu
di poznati, da so nekateri častniki
na suhem zapleteni v zaroto.
• •
*
— Napoloficiczna "Reiohs
post". plašilo nadvojvoda Franc
Ferdinand«, avstrijskega presto
lonaslednika pravi, da jo Avstri
ja solidarna z Xcmoijo glede ma
roeanskeea vprašanja. "Reichs
post" in nadvojvoda Frane For
•linand so la!ik<« navdušujeta za
klntiviteško poh.'»«le nemškega ee
sarja \ Maroko. Dokler imajo ta
ki načrti privaten značaj in no
tvorijo nevarnosti za vojno, »i ta
ke šiilc /<• lahko dovolijo.
Ako |>:> "lajl»/nrnal" na« 1 \«».j
vii.!;i | ripoveduje kaj takeirn oh
r-asii i .1 s,, strnil«' naprti' v K v ro
pi in najmanjši plemcnček lahko
prow.i'o.'-i pi /ar. je pa to unvadno
llllloi'i 1st vo.
• •
*
V South Frankford, M i»*li. j
M "i sr pri ohčinsk ill volitvah zdru
žil' oho meščanski sranki. < 1 :i 1 >i
vrirh' socialiste. Ali ko je prišel
v .'i r je l ilo i/vol jenih 1 t soeia
listov. 1."». je pa imel enako šte
vilo / meščanskih nasprotnikov.
Zreh je pa odločil /a socialista!
<). smola!
• •
♦
— Pri ponovnem uradnem štet
ju pin sov v St. Ijoiiis, Mo. se je
izkazalo. da je socialist ilohil š'i
ri plasove več kot republikanski
kandidat za občinskepa svetoval
ca. 7daj ho treha. da še sodišče
potrdi razmerje plasov.
Ta protest sodrttcov v St Lor.i
sti ;e radi tepa važen, ker doka
z.uji' meščanskim tatovom plnsov.
da socialiste ni tako lahko it grun
ti v kozji rop.
• •
*
— Socialistični učitelj« v Zdr.
dr/ hoiV) imeli sedaj priložnost
podučevati šolsko mladino stroiro
v smislu -nanosti in vede. Kjer
koli imajo socialisti šolsko upra
vo v rokah, so i;:dali poziv, naj
se /glasijo socialistični učitelji
za poduk v šoli. To sc je sedaj
/vršilo v IJoircrs Ark. in lienton.
llarlmr. Mich. Sulska ndadina se
ne hode torej navduševala /a na
pačen patriotizem.
Zračni poleti v Chicagu.
Zadnjo soboto 1t. in.) otvor
jeiii< je v (*lii«*«iirn mednarodna
t < k i i i.i ii\ iatikn v. Sc>li so se slov e
<"i letalci i/, vsili krajev Ameri
ki' in tu«li i/. Kvropc. Letališče je
v (irand-parku «.*» Michigan ave.
na obali j«*z»*ra. Takoj prvi dan
i nudili so nam letalci s svojimi
(Lr/tiimi in vspešniiui poleti zani
| mive prizoi li ogromni vdelež
> bi pol miliona glodaleev. Drugi
dan v nedeljo so liili zračni pole
ti še zanimivejši. Nad trla vami
7<X).(Hhi .in niiii.inh* gledalcev je
krožilo 1 I aeroplanov. kteri so s.»
kosali, kteri bo najdlje vzdržal v
zraku. Razen dveh Bleriotovih
inonoplanov tenokrovnik) bili so
j vsi ('nrtisovi in Wrightovi bipla
. ni (dvokrovnik . 1'rvo nagrado
j je dobil ta dan Anglež Toni £op
; with za največjo hitrost, brzo dvi
J ganja in za enourno vožnjo dveh
' pasažerjev. Najdlje se je obdr
l žal v zraku Francos Rene Simon
iri ure. :» minut in !J sekund, Glo
dalcem m' j« najbolj prikupil Sop
■ \vitho\ v zraku kot hrošč z razpe
timi krili v širokih kolobarjih nad
I parkom : zdajpazdaj je zavil nad
j jezero ali pa nad nebotične pa
lače ob Michigan ave. Veliko po
zornost je obudil tudi Wrightov
hvdroplnn. kteri so je po kratkem
poletu spustil na jezero in plaval
kot čoln. TTvdroplan je pol aero
plana in pol čolna 1 Najbolj vi
soko se je povspel Amerikanec
Brindley; plaval je 900 čevljev
od tal. tako da bi se bil kmalu
izgubil v redki megli, ki je pre
progi a nebo. Prva dva dneva po
letov sta minula skoro brez vsa
ke nesreče.
Ker traja aviatiška tekma do
prihodnje sobote (20. avgusta),
priporočamo čitateljem v Ohicagu
in okolici, kteri še niso bili zra
ven. da naj nikakor ne zamudijo
te lepe prilike in si ogledajo zra
čne polete. Poleti so vrše vsak dan
od polu četrte do šeste ure po
poldne.
Človek, kteri nasprotuje jedna
kopravnosti žensk v politiki, mo
ra prokleto slabo misliti o svoji
materi, ženi in o svojih hčorah.
Ste že obnovili naročnino "Pro
letarea"? — Če jo še niste, stori
te to takoj, da ro Vam ne ustavi
lista.
Iz polja delavstva.
Štrajk! Xe iščite <!•>I:i v pre
m« •" >kop li \ kalina County, lili
iiois! Prciiiogarji v tem kraju so
ii.i Strajku /> per lomljenje in na
1< 1;t<1 rtii j.* premoga na nočnem de
lu.
\ l.iverpo .]n na angleškem
j«- /bruhnil veliki štrajk prist a
i i - • 11 i 11 ilfliivcfv 14. t. m. je pri
;!> Mu v< likih nemirov, ko -o po
licaji skušali ruzgnati shod Straj
'. irj<-\. .leden policaj je l>il ubit
in .Iva is, t ranjenih; večalimanj
ranjenih je bilo tudi če. 150 štrnj
karjev.
Strajk izdelovalcev pohištva
v (irand Ifnpids. Mirli., .se bliža
h koncu, (lun Furniture Co. so je
prva udala in '-!'•<> štrajkarjev je
Slo delat pod pogoji. d«a jim druž
ita da <10 urno plačo za <r»5 urno
delo na teden. Osrtale družbe bo
do najbrž sledil«'.
Tz Canade prihajajo |>oroči
la. da v tamošnjih zapailnih kra
jih potrebujejo 40.000 delavcev
na farmah za žetev. Došleeem o
hetajo najlepše ugodnosti. V res
nici je pa drugače. Delo na polju
traja le nekaj časa. in ako bi se
r«-s zgrnilo tamkaj toliko delav
cev. znaš-la bi se kmalu ogromna
večina brez dela. nakar bi bili pri
morani iskati zaslužka drugod
pod poiroji. kakoršne bi jim že
stavili cauadski kapitalisti. 1/. ve
rodostojnih virov prihaja vest. rta
za tistimi, ki najbolj vabijo de
lavec i/ Zedinjenili držav v Cana
do pod pretvezo, da jih rabijo na
farmah, »e skriva predvsem Ca
nadian Pacific železnica. In želez
niška družba bi potem delavce,
kteri bodo privandrali cd/ daleč,
in ostali brez dela in sredstev, iz
koristila pri gradnji nove progi*
/ uprav sramotno plačo itd. Ne v
Canado!
Zn prihodnjo spomlad se
nam zopet obeta velikanski pro
mopnrski Strajk. Tako kažejo vsa
znamenja. Plačilna lestvica pre
mogarske organizacije poteče pri
hodnje leto in promogarji so zelo
nezadovoljni z delovnim položa
jem. Tz. okolišev trdega premoga
prihajajo dandanan pritožbe, da
premogarski baroni neprestano
naskokujejo unijo. Na poljih meh
kega premoga se dela povprečno
le tri <Vi Štiri dni v tednu. Pre
m o ga rji bodo zahtevali priznanje
unije v okoliših trdega premoga,
večjo plačo in mogočo tudi šest
urni delavnik. Ako za.Strajkajo
delavci na trdem in mehkem pre
mogu. tedaj bo to največja stavka
kar jo je kodaj videla Amerika.
Okrog fiOO.OOO premogarjev bo
j»ri zadetih.
NAZNANJAM
iln som se preselil iz. Hiicapro v
Milwaukee Wis., kjer sem otvoril
svojo pisarno.
Izdelujem vse v notarski posel
spadajoče. konzularno potrjeno li
stino. kakor: pooblastila, kupno
poirodbe. odpisna dovoljenja, iz
brisno pobotnico dolžna pisma,
razno izjavo, vloge in prošnjo na
sodišča in drugo oblasti, — prev
zemam v iztiranjo dolgove. dodšči
no. odškodninsko slučaje. izvr
šujem sploh vso oivilnopravno in
zoniljoknjižno. zlasti pa vso voja
ške zadevo.
Ker sem služboval dalj časa pri
ces. in kr. generalnem konzulatu
v Chicngi, v stanu som dana na
ročila izvršiti dobro, hitro USPE
ŠNO in v polno zadovoljstvo oon
jenoga občinstva.
Nasveti in pojasnila brezplačno
Ivan Kaker,
2*201 -f. (Jrovo St. Milwaukee. Wis.
Vse konzularne in notarske za
deve (civilne in vojaške) prevze
ma v hitro in uspešno izvršitev
Ivan Kako-.
2201/. Oovo St.
Milwaukee, Wis.
Sot by hand»
Nezadovoljnost napoveduje bo
ljšo ease.