Proletarec. [volume], August 15, 1911, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj
Jugoslovanska drl«»slu tiskovna druiba
» Chicago. III.
Maroiaina: Za Amcricofl 50 ta celo leto. 75c n
9*1 leta. Za Eeropo U za cclo leto, SI za pol leta.
P* dot/otoru /Vi tprmtnbi hiralUfa
wm vl*g nonga Miunlli tudi STARI nestor
PROLETARIAN
Owved and published Eveky Tuesday by
SMth Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
Vrauk I'odllpw. 1'renldent;
Frank Podboj. SoiToturv;
Krhiik J.tiifllo, TrmtMurer.
Frank Fotrič i direktorij.
Joa. Itratkovič ( J
IVBSCR1FTU>n rates: United States and Canada.
UJO a year. 75c lor half year. Koreijn couutrici
$2 a year, $1 lor half year.
i^TBRTisiNG KATPS on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
mPROLETAREC"
»1 4»; Mine Island ave. Chicago, 111.
Bergerjeva penzijska
predloga za starost*.
7. zakonsko penzijsko predlogo,
katero .i«' sodrug 1 t*»rjr«*r pr> dlozil
zvezni zhorniei in t> kateri smo
poročali že v /adnji izdaji. se .:<■
prvikrat v zgodovini Amerike
zvršil resen poskus, uvrstiti ame
riško republiki* nuni eiviliz.irane
države, ki ln»čojo še pred uveljav
ljeni socialističnih načel. odstra
niti barbarski značaj kapitalisti«"
ne družite. Ali se naj ne zgraža
mo nad človeško družbo, v kateri
umirajo <rladu oni na stara leta.
ki >o skozi eelo življenje delali
trdo in vstvarjali nova hngatsrtva '
Zrlo slaba lastnost ameriškega
ljudstva je. ki se pa da tolmačiti
po zgodovinsko političnem in gn
s]> ilarskem razvoju dežele, da ne
razume kulturnih nalog, da se pri
reševanju takih nalog obnaša kot
novorojeno dete. Iz tega tudi sle
di. .la zaostajamo za drugimi dr
žavami. ki stremijo po poti ku'tu
re naprej do popolnejše čin vešk«
družbe. Xeve.'a in doimšl j:; v«>st
voditelja oziroma merodajnili
fakt >rje\ aim' iike-ra ljudst\:i,
ki noč.-ju priznati, da kapitalizem
rod tiste 'rodle \ Ameriki, ko
je postal doM>a<\ kot .jili vstvarja
v Kvrop! sta največ krivi, da je
ponesrečil vsak predlog. ki je
imel varovati milijone delnveev
pred ško lliivost jo kapitalizma,
ali da so vsak tak poskus smatrali
za dobrot vorstvo.
O«'jto«! prihaj i da naše zakono
ilajstvo za socialno zavarovanje
ni vredno pišlcavega orelia. kar je
za našo republiko zelo žalostno
spričevalo. Ako bi se boržunzni
posla nei demokrat je in repi t hI i
kanei zavedali svojih dolžnosti
kot ljudski zastopniki, imeli bi v
ameriški republiki že zdavnej
skrajno dovršeno socialno zavaro
vanje, ki l»i lahko služilo vsem
evTopejskim državam za zgled.
Ali meščanski poslanci niso sreni
li; treba je bilo. da je prišel so
dnig Rerger v zvezno zbornico in
spomnil te "ljudske zastopnike"
na njih dolžnosti.
T>okler ni bila socialisična
stranka tako močna, da je posla
la enega pravega zastopnika ljud
stva v zvezno zbornico. je upalo
socialno zavarovanje spanje pra
vičnega med staro in obrabljeno
snro. Kdo se bo brigal za ilelavee.
za njih muke, trpljenje, bedo in
žalost, so menili republikanski in
demokratični poslanci, ki nihče ni
motil njih krogov in so nemoicno
sanjali o svoji lastni sreči in bo
gastvu. "Apre- nous le deluge"
(za nami vesoljni potop . po zna
menitem izreku markiz,e pompa
dour. so zastopali koristi ameri
škega ljudstva, ki sestoji po o
gromni večini iz delavcev, dokler
ni.so v izvolitvi sodr. Rergerja za
pazili. da vesoljni potop za kapi
alističn odrir/bo že prihaja. <Ta
lahko nenadoma prihrnmi čez noč.
ako ne skušajo zgraditi umeten
j«-z v ohHki socialnih preosnovov.
in ga tako odvrnejo vsaj za dobo
njih življenja.
Predloga sodr Hergerja je zelo
skrbno izdelano delo na podlagi
tozadevnih skušnnj iz družili dr
žav. Predloga je s socialističnega
stal-iča konzervativna, ker se o
mejuje s praktičnega stališča le
na to, kar *e da dandanes dose
či. Sodr. Berger bi bil lahko sta
vil radikalnejšo predloiro Ali s
t «< Iv«> predlogo I »i ne bil koristil
delavcem, ker bi jo meščanski po
slanci /avrjjli. (ilavno je. da j«' l«»«I»
prebit. Iti t<> je /vršil sodr. 1W
>rer s svojo predlogo.
Najznačilnejše in hvalevredno
jo pa v Uergerjevi predlogi. da
m* zahteva peniije 1«' za mezdne
delavee. marveč za vsakega, ki
je spolml šestdeseto leto in nima
sredstev za življenje.
Nevarnost, da l>i sod i še a progla
sila zakon neustavnim pa skuša
sodr. Berger odvrnili s tem, da je
predlogi pri«!»jal poseben odsta
vek. v katerem prepoveduje naj
višjemu sodišču anulaeijo zakona,
sklicujoč s»> na dogodek iz pre
osnovne dobe po državljanski
vojni.
Mosjitn', da si> bo v naših v rstah
našel kak sodrug. ki bo zopet kri
tiziral delo sodr. Iterirerja. \!i mi
že ilanes opo/arjamo. da je fran
coska socialistična stranka na
svojem zborovanju \ Niniesn m
struirala *<>c državnozborske po
slanee. da naj irlasujejo za pen
z.ijsko predlogo, ki takrat še ni
bila sprejeta. ko bo pa sprejeta,
naj pa takoj predilo/ijo drugo in
boljšo Tudi v Avstriji zahtevajo
| socialist i. da sc najprvo reši soei
! aluo zavarovanje, ki nima in ne
I more ui tjer imeti dni/ega name
| na. kot zc \ mejah kapitalistične
| družin- varovati delavce pred har
1 barskim značajem kapitalizma.
\ Ameriki j.- pa prvi korak
bolj potreben kot v katerikoli
drugi državi. Družabni preobrati,
strmoglavi jenje starih nazorov.
in predsodkov se ne vršijo
čez noč s strajnim vspchom. Hip
niiu preobratom sledi vedno reak
eija / zleuii posledicami
ZANIMAJTE SE ZA POLITIKO'
V pulitienem življenju sedanje
ga easa stoje po vsem eivilizira
u«*m svetu parlamenti v ospredju
in igra parlamentarizem najvaž
nejšo vlogo. Urez nataneneira po
znavan ja parlamentarnih institu
eij ostane človek v>led tega pra
\i tiljee v politiki. Tiitli \ svojem
lastnem položaju v družbi ne u o
re dol,iti iasllei/a pojma Najvaž
nejši .|io_r .,1; mu ostali- -jo ji
\ lii. <'asopis |<j („,!•
ineiitariiein del i in o parlan • 11
I turnih bojih. mu je pre\ > ■ .
I pretežko in vsled temi ne| :«ni•
' i • iieza 11 i m i VO I 'osle iiee r |
n> /uanja .so pji ja . , žalos' :
opazujeiini i:li posebno lahko v. ii
Slovi-iiei.
! '• • I it ika je . L i te > vsak m
kruli /a vsakega elovekn ; n.
je bila le potiea /a razne v»djake
I in odlienjake. Vsako. torej tu<li
I politieno znanje se je smatral •
privilegij plemenit a še v in bogati
nov. Polagoma se pa le ra.
spoznanje, da poseza politika
življenje vsega ljudstva in da je
navsezadnje tudi odvisna oil ljud
stva. Y svojem jedru ni politi i
nie drugega kakor gospodarsko
eeloto in velikih skupin: Države
dežele, ohein itd. i iospodarst vo
pa ji- podlaga vsemu družabnemu
življenju in vsem njegovim p'.ta
vom.
Ne brigati se za politiko je to
rej greli mul samim seboj in nad
svojimi. Kdor se ne briga za po
litiko. tudi ne nvore vplivati nan
jo. I*ae pa jo vodijo tisti, ki se
vedoma in namenoma bavijo ž
njo. a vodijo jo seveila sami sebi
v prid. Cim vee pa hoeejo koristi
ti <*'bi, temvee morajo škodovati
drugim, naniree tistim, ki ne mo
•rejo oilloeevat i. ker ge ne 1»ri
ga jo.
\a žalost je mod našim ljudst
vom še velikansko število onili
ki tu* poznavajo politik«'. Veeino
m a si mislijo: '•('rospodje, ki so
za to. hodo že opravili." Vidi so
pa. <La "gospodje. ki so 741 to",
vendar no opravijo, kakor hi že
lelo ljudstvo, oziroma kakor hi
koristilo ljudstvu. Vzomimo 'na
primer davfce. Kieer jih menda ni
hee m- plneuje posehno rad, ven
dar pa ljudje vsaj nekaj temno
vedo. da mora vsaka skupnost,
tudi država, dežela it«1. iin-ti do
hodke in vire zanje. Toda kdo «fci
loea davke, nnein ohdaeonja. raz
vrstitev hrenuMi itd., je veliki ve
čini nejasno in človek, ki ohčuje
z ljudstvom se mora čuditi. če jmi
sluša. kako si pogostoma ljudje
ne le v hrihili. ampak eelo v me
stu. razlagajo taka vprašanja.
soe in tisoč jrlav še misli. da pred
pisuje eesar davke, drnci znajo
povedati, da jih zahteva davka
rija. nekateri govore kar o «<>
spodili" in monla naj ver j«- ti
t istih, ki sploh ne razmišljajo o
tem.
Vsekakor pritrdijo ljudje. ee
jim kilo ra/.lajra. da s„ davki po
trebni. In to je naravno v easu.
k<> je vsako gospodursvo lire/ «!e
narja nemogoee. Toda kdo l»i se
upal tiiliti, tia so hremena in ko
risti davkov razdeljeni po resnič
nih ljudskih |>otrehah.' V. nobeno
reejo ni ljudstvo tako nezado
voljno kakor z davki; a prav ma
lo je takih, ki vedo, da ima vpliv
na to in da t>i sami lahko o<y<x'ali
kako da se imajo davki plačevati
in kako porabiti.
Kakor s tem. je pa tudi z dru
gimi javnimi vprašanji. Ljudstvo
ne pozna politike, si' ne zanima
zanjo, jo prepušča "tistim, ki ><»
za I o poklicani" in poslediea je,
da se vodi politika proti ljudst
vu in proti njeira resničnim inte
resnni. 1'olitieiio neznanje je naj
\ eeji polit leni sovražnik ljiuKtva.
"Zarja."
Dopisi.
Seattle, Wash.
(Konec.)
Kakšen ilohieek |>a so imeli de- j
i.-i\ ci oil te slavnosti Ui so za \ so
to neumnost prispevali Din* 'Ji.
julija si jih videl erle '.'nin1 z. ža
lostnimi obrazi /. vim svojo lastni
no na hvhtn. i\i so klaverno marki
rali o.l .ur. nt ni <• •!»» aunituiv. ila
s., s.- sinc'i po dovoljenju slepa rs-I
kili atrentov vračati zopet \ svojo
prosto stanovanje j o i milo ne- i
ho. ."»ii.niMi j i! i j«- tn^a.i na zapadli,
ki stalno pt eiiaeu jejo poil milim
nebom. I'a »«• uiisl te. da vsleil gor
k«'«a poilnehja «* ne! Ptiee imajo
svoja iriif/ila. lisiee s\ .je brloge,
'suženj amerikaiiskega kapitnl sta
pa nima kam »vnjo irlavo položiti.
"I l.ett von This is tli' .sweet land
of Liberty " Sreeen j.- bil 5e oni,
ki je zamogel zn drair >lenar delo i
kupiti, kajti irrat'terji s., v teh!
ilnovih sistematično oilirali ljud
stvo. Policija je bila p minožena j
za mo/ in snli-m detektivov v '
eivilu '/.» k;ir ti ni i ropal sladko
hesedni sal-oier. t> je oropal še /a
os*alc i . iite poliraiski \oz. 1'otem ,
pa ličili pis i,.: i • S i / •. UMI
do "J'hi milj oddaljene Catnpe. med 1
• • :ii ' o so >| t i .i -• i: ha.ii! ii i 11 1 -
•
za ptv\ .i /i 'i i' lenih t r >>\ I > si
[ravno s(- m> manjka v Seattle, ka-j
\o' v letovisi'tii'iii mestu autonio-1
hi!ov. vendar jih je hilo premalo.
Ta slnvnost je bila znkljueenh s;
pravo sniloimi in •ropioro. Kaj slie
ii' iM se n ;_'o.li niti \ 1 m i > !i uli
• *ah prosti' i«■ i j • -. kar se jt • ! ognja
lo na glavni 111 i < •'. na 'Jiiil Ave. v!
m '-i -'2. julija oil 10 do :2 ure eez
pohioe Mnogim ženskam so vso >
obleko globoko <lol <".•/ prs« pote
irnili. da .se je pokazal eel paradiž
hiijnih oblik. I.e e udi t i se je. ila se
najde toliko nedostojno>ti v eivi
Ii/.iranom svftu. <ilaviio vlogo so
seveda igrali tisti pohotne/i. ki
imajo priložnost ilnti duška svojim
strastem. Ker je bila gnjoea tie
zniinskii, s<» je tudi kradlo. da jo
hilu veselje. I)v;t neznanca sta no
ko boljšo damo vsiljivo motila, a
tretji jo je pa okral /a #1t>.000
diamantov. Drncri slučaj s.- jo po
javil ravno na tisti ulici Neki
Burn jo izmaknil v zlatarni za
$2.~.000 diamantov. Do pomola št.
14. jo jo srečno popihal, a v tre
nntkn. ko jo mislil v morje skoči
ti. ga je ugrabil tukajšni operator
pisalnih strojev M. Sterlinger. l*ar
ur pozneje splazili so s«' trije ma
rkirani možje v trgovino "Lon
don". ti so hili pametnoji. Nočne
ga čuvaja so dobro premikastili in
nemoteno odnesli $7000 v gotovi
ni. Drugi dan je po eeli ulici iz
gledalo. kot da hi sneg zainedel.
V.a pest na d»ehelo j. hilo po vsem
tlaku črešn jevemu ovetju podob
nega papirja, ki se je prošnji ve
čer nedostojna druhal obmetava
la ž njim. Pa pravijo, da so to
slavnost priredili, da delavoi po
zabijo na slabo ease. Fino kaj'
Torej delavec. kedar nima kaj v
u^ta djati in je napol krepan. mu
je treba le na ustne orgeloe zaigra
ti ali pa pokazati konjička s ku
rjim repom in mine ga vsa otož
nost Hežito no! Delavee ni več ta
ko neumen, da bo verjel takim o
tročarijam. so preveč resni časi za
delavski obstoj.
/enske v Seattle so dosegle lep
rekord, odkar imajo volilno pra
vico. S 1 junijem jo bilo vpelja
no splošno 3 urno žensko delo vseh
strok. Potrebovalo se bo *»<M> do
S(Hi vee žensk odkar je osemurno
•telo. Plača ostane tista kot prej.
Tukaj naj l»i se delavci učili «»«1
/••nsk. Zmaga je lahka, samo služ
nosti je treba. — Dne 13. julija
j je govoril tukaj najboljši agita
tor \V. Haywood /a osvoboditev
bratov Me Naniara. ki jili križelj
na kapitalistična .svojat namerava
umoriti. Haywood, ki potuje po
vseh večjih mestih Zed. dr. agitira
najbolj vsjm-šiio /a brata. Njeinu
je znano, v kakem stanju si, če
padeš kot nedolžna žrtev med kri
/eljne /veri v človeški podobi.
Shod hi l.il prav dobro obiskan.
Prihajala je množica v .številu, ki
so se /.hirali okrog "Kagle" dvo
rane. da ne bi priče! par sto ko
rakov o(| nasprotne strani razsa
jati velik požar, ki je :!J družin
popolnoma osiromašil. Ivlino. kar
so mogli rešiti, je t»i I • • življenje.
Poleg je bilo vničeno vso imetje
desetim trgovcem razne vrste.
Škoda .se ceni če/ -omhiini
Afera znanega >am«»paštieža po
i nitritu Wapcnstoin. 5e zdaj ni kon
i-iiiia. V nori. juliju ob 11 uri
je oUstal, da .i«' res kral kot sraka
in sleparil mostu Obsojen je t > i I
11:i clcsct 1< t toške je.'-.- ,\ 1 i njeifo
vi /a{»ovnrniki. ki I»«»• 1«» najbrž lop
denar otl njeira prejeli, so vso
»t\ ar zanikali in i/ja\ i!i. da se na
inerava eel a zadeva le potlaeiti.
In l>ilo j.- /opet \ s. pri starem.
Si dba je Kila nev I javna in priee
!e so se nove obravnavo. Zadnji
leden s, je elllo. da .je afera Žo do
eela iloirnana. da mu no ni<le tri
>'.< t deset I« t zapora. Ta brezsrena
duša. ki j.- l>il največje irorjo z a
tnk. soe. yovorniko. hn najbrž.e
prost kot ptiea \ /raku. sprehajal
!m| J)0 Mk«| ttleških Imnlevnrdiih
l»re/ vsake kazni. S projšniin ž.u
panom *■ ill. sta si bila v tesni pri
jatrlski /ve/i. Ko sta upelj.ila pro
stirui'ijo prav na oh- rno. sta si
I*>n "lila tudi lepe pr ivizije. (Ki
vsako posamezne prostitutke sta
v 1 • !; I ji -lo nie.seeno. /raven pa še
veliko podkupnino od la>tnikov
ra/npitili liiš. To ^o vam ptiei. da
jim ni para! Možu* za obširni bla
ifor. kaj?
Ni um menda ni« sta tia svetu, da
bi sr nbilis; • volitve tflko noro
st" \ i 1 . kakor v Seattle. Na vsa
' ib -*•••■ ali o«cin mes»-eev imamo
tnk: no v i' \ <>!itv Sliši se. da že
/ i pet »toziio smrdi v obrit -k n
/astopu N \ .• oIm** ins* \.. I i t \ • -
/ ipet skrhan na *> septembra
•Mvrsrli bod. /opet inn; rja I'i!
litija i • i tri Counoilniane. Eden
:m je prepatri' • • • n. druiri pa
preradi\:il. n. Kakšneira vrasra bo
do izvoliti pa soda j. je še vprašan
i ', i Sotovo pn bodo tmli /.i soeiali
st volitve zanimive. Tudi sociali
sti no bodo držali križem n« . Me
stna npiava v Seattle ne bo prej
v rodu. dokler ne pride soeialist
na krmilo. Soeialistieni govorniki
s.i marljivo na delu: tudi mod žen
skami se je prieela širiti soeiali
stiena ideja. Ženske prinesejo se
deže s seboj tor se uvrstijo v ve
lik kolobar okroff srovornika. Mar
sikteri ženi se odtrne solza nad
resni enimi besedami govornika.
A. Werslinijf.
Cleveland, Ohio.
Izjava.
I'rednik "('lev. Amerike'" so jo
v št. t'.l zagnal v mojo osebo radi
dopisa. kterejja som poslal v list
" IVoletaree". o parati i ran ju tir.
sv. Aloj/ija. tor ilr. žalostno ina
tero božjo, naziva joe nio ''jrriner
ja". pritoponoa it ti. Daljo pravi
ta olovok. da bo treba razbiti jjo
tove stvari, premalo korajže ima
to kak siiirmlaub proti onakiin
predrznostim, bi bil dobro do
Sol'\ _
Kor jo prostor v listu predra
irooon. no bom na doli?o odgovar
jal zmošaiiemu fanatiku, katerega
srodstva so laž in obrekovanje
poštenih ljudi, tor surovo šeuvan
jo na pretep žo itnk prenapetih
ljudi.
Tako torej l'ire! To jo višek
tvojo easnikarske dostojnosti; na
korajžo klioeš. po razbijanju '«
jo /olja; protep Iti rati imel. to jo
torej oni vzjjojevalni nauk. o ka
tereni blebeoeš, da prinaša tvoj
list. Ali to ni sram. I'iro. ali so
morda najde šo kje kak urednik,
k t or i bi bil tebi v podlosti kos*
<'o se čutita omenjeni društvi
ros prizadeti in užaljeni, naj skli
oeta javni shod, tor pozovoto mo
no na odgovor, na kteroga sem
pripravljen vsaki fas. Ti pa pv
rabi tvojo "oajtenjfo" za rokla
klanio in kar piši: toga in topa
dne se vrši javni shod. na kterem
hočemo posvetiti temu "griner
ju", poživljamo ga na javen od
govor. tla !>■> pomnil, kaj se pra
vi v likati se v naše zadeve.
Torej naprej!
Vineene .InriiMin.
Conemaugh — Franklin, Pa.
I>ne L'M. julija j«' minulo ti me
secev. o«I kar smo rojaki na Frank
linu prvič resno sprožili misel, ila
Iti si tukajšnili šest slov. društev
postavilo svoj lastni dom. Danes,
t. j. v kratki tiiobi <» meseeev, pa
/.»• stoji naš "Dihu" popolnoma
dovršen, in dne 4. septembra se.
l»o vršila slovesna otvoritev iste
ga.
"Slovenski Izobraž Dom", ka
Kur smo ilii 11 i in«* našemu skupne
mu zavetišeu, sme pav hrezdvom
110 služiti kot v/.irled našim ameri
škni naselbinam. kaj premore
slo/nost meil rojaki. Dasiravuo
moramo prištevati našo naselbino
me*i najmanjše. kajti ne šteje ni
ti 1 ."»O nselt. vemlar se nismo stra
šili niti stroškov, ne druirih za
prek. ker smo Itili preprieani. tla
nam l»o slojja in vstrajnost pripo
uio'jla. i la homo premagali \ se.
še tako limle ovire. Nahajalo se
je par \ naši okoliei in eelo med
nami samim nekaj oseli. ki sn de
loma z m/aiipanjem. deloma r.
ne vošTd j i vost jo opazovali naše na
predovanje eeš ; \ M« vaše priza
devanje ho rodilo nemara takšen
saili. kot «_r.i (Uise/e uni. ki mlati
prazno (daino. A danes? - Z za
čudenjem trledajo prvi na naš
"Dom", z zavistjo se ozirajo nanj
druiri. a mi. ki »mo 1 >i 1 i od poeet
ka vstrajni \ svojem delu. s po
nosom zremo vanj. kajti dosejrli
smo svoje cilje, dasiravno so se
IDI m stavile 11 a pot pogostokrat
skoraj mpivmagljive zaprek'-.
Dose.laj nismo hoteli javnosti
jxiroeati •< napredovanju našega
•Donii,". toda zdaj. ko je isti po
polnoma dovršen. je pri>el eas. ila
ga predstavimo tudi <lrn;:iin ro.
jakotu.
I>ne L'f). januarja I'M 1 si-je skli
cala izvanreilna seja v>eh ti dru
štev ter se j.- navzočim pojasnil
veleva/en pomen. ki ga bo mel
skupni "D iin". ako se uresniči
i.leia o lije'.'OVrNi se/iilii|iju. V> -
• In je >pi /lini. !.i 11 i I »i 111 11 res
čeli je tega načrta zares velevnžno
/a n. laljni razv.-i na^-c t.
n« Zato st;i . tudi navili ~i'i i'
in po/r'ov:t 111< -t rasti;, oii *1:i- do
line. iM /I' \ te',|| pr\ '_';t : • mv:
>e je nabrala '.i ok'og 121HI
dolarjev. Vi i na t »\ote se je
nalirala m«- 1 IrVankiiučan - a > i, i -
mi. vendar v. veliko žrtvovali tu
di rojaki i/ okolice t-t njih prija
telji in sicer potom " kolektorjev "
ktcrili je Min izvoljenih dvanajst,
da nabirajo prispevki- /a "Dom",
l>ot'ji»i kot darila. Iio.lisi kot poso
jila.
I/, te po/.rtovalnosti .smo spozna
li. dii se nam ni treba t>ati. da M
naše upanje splavalo po vodi in
takoj smo prestopili k realiziran
jii naših idej. — Na najlepšem
prostoru Franklina, odkoder je
"Doni" danes viden daleP na vse
strani, sino kupili zeinljišee in na
njeni stojePo hišo /a $3200. Pr
votno se je nameravalo hišo le
nekoliko prezidati in le toliko pri
zidati, da l»i se mogla narediti
primerno velika dvorana. Ce l»i se
l>ili ilr/ali tejra naerta. hi se Itila
otvoritev Doma vršila najbrž že
pred par meseei. Toda že nie<l
gradnjo smo izprevideli, da hi l>i
la takšna stavha v doglednetn Pa
su premajhna, in zato smo spre
menili naPrte v toliko, da se je
prizidalo veliko ver, kot se je na
meravalo prvotno. Stavha ima se
daj dve nadstropji pri obsežnosti
:Wx4f>. V pritlieju je velika dvo
rana z odrom, "bar room" in
klet. v 1 nadstropju pa zhoroval
na dvorana. Ostale prostore v 1.
in "2. nadstropju, -mio za se<Uij od
dali v najem, da se more s stana
rino pokriti obresti dollar toda
v kratkem ho treba uporabiti pai
sob za knjižnieo za literarni od
delek I'ev in Izohr. dr. "Bled"
ki je v najtemnejši zvezi z "Do
mom".
Za Pasa konvencije S. 1). I'. V...
ki se je vršila v Conemauffh od
10 do 20. julija t. I. je posetilo
naš Boni vee delegatov, posehno
dne 12. julija, ko je bil njim na
east prirejen od dr. "Zaveznik"
št. 3. banket v prostorih Doma.
Navdušenje «V'lej?atov za naše ide
je je bilo velikansko, in ponovno
se je povdarjalo. da sine in mora
služiti Pranklinska naselbina kot
vzgled slovenskim naselbi-V*
nam z ozirnin na služnost in na- I
predek. j
|)a napravijo prostori Domača
, vsakega oliiskovalea tem prijet,
nejsi vtis. sta veliko pripomogli
i naša .I«miava slikarja .lo*. Ukv
in .los. ltricelj. I'rvi je s prt rim
umetniškiin okusom okrasil ibo- i
invalno dvorano s i>okrajiuskimi i
slikami naši' stare domovine, a 11
dvorani ji* naslikal dve krasni
al»»irorii"ni sliki, kterih prva pred.
stavlja prostost in bratstvo, dni
ga pa izi»l»ra/lK»: drugi je pa tudi
zelo okusno i/vršil v vseh prosto
rih dela. ki spadajo k pleAant
vu.
j Stroški /a eelo stavilo presega
j,, vsoto Ker nas je priblii
iii» saimi okrog l."»0 rojakov tukaj
: / nrnzinami vred, je razumljivo,
da vzlie vsej p<>/.rtovalnosti ne
moremo spraviti >kii|iaj v iloglcd
11 < -111 >*a-'i 1.1 svott; zato smo se ■
namenili potrkati nn momijieek in (i
1 usmil i'-nj'- ""ili rojakov, katerim ]
je mar napredek našemu naroda,
i » tem ne moremo razpravljati na
1 tem mestu pne pa prosimo, d&
I nam ne lmdete zaprli svojega sr
j .-ji takrat, kadar Uoste. prejeli to
zadevno prošnjo.
Uratski p ' lrav \<(-m prijatel
jem napredka'
H. Z.
Canmore, Alta. Canada.
< • n.i » Itml' ■ i'1 'nil '
I'p'vti. ij.i : i \ !->»t i t «• t.- vrstice
v nas <l«*|:ivs i list " Proletarec",
(•»i i.i/nanim trpinom sirom Ame
riki- :n ( '.«11:11 i«• lukaišne razmer«
T.. . i »• vedno štrajk in to
: 1. april i tu ji- /.<• štiri me
si■ • *i-. a Ui>n« a nam m- vi- še nikdo
povedati. I', k'ln ,ie tepra kriv:
Dela ve. in-- ji- kriv kapita
list. ki mid akii Ki trpini «lali
siih par pi--" • nt v. potem ne lii1'
• »*i sam i r>'l tu! k • milijonov na
1 t Mi sin - • tolažili s tem. da
-11 * t •• > > i t iil»iišiiik«nii /.<• /manjkal«)
pivnnma. kar s.i «_m im«-li na ku
pili al' zmotili sm«i sr. Oni dobi
va in pivm« m "1 ilriieoil. Od kje!
1/ Dulutlia in š,- ' enetra drugega !
kraja. kj--r i-- vsaki IX 1 teli odda!- j
j. h ! • 1J si milj. Vidiš de- ■
1 aveo ili.cj trpin, kako te tuiMt
:• .l"'»-i ; ' api'.-il.-t. te'»i ne da ni- j
ti 11 1 »tiij. ki pa«le z njeuowj
i>'■ 'ovalu*- /•-. Kapitalisti dolu
\, i. ; l '-iii- ! dale • in dražjt
s; • vtuo da uniH
\ t i \. par i' se vse
! I-s II« stoji ti
rdi. k««t .»d trli vammtier.
p>.- i - J it i i«' pa tudi na to. di
..ni s.i I. .eli in pulili, mi pa *n!n
in evrsti in si- f.i li ne damo*
j.... j n. me tako. kot s: mislijo si
Zvedelo jo tudi. da dobivaj«
prcinoL' i/ taeih krajev. k.ier ni
unijo. t ore j iz -keltskih ina.jn.Nij
|, pojenjajo kav lioeejo. saj jio
'•> no bo šlo doliM. Tukaj ni ziiw
kakor v WVstmorclandu. da hi ei
držali kar If! moseoev : ne. ne.ee
ravno pravijo, da so si konipanšt
\ /lahti in onimi / WVstniorelaD
da. I.i- malo pomisli delavec is
videl bo& ka.j .jo to za ona "žlah
ta". To .jo sorodstvo, kjer imajo
kapitalisti tudi svoje unijo in dr
žijo skupaj: drupraoo boljo neg«
li dolavoi so združujejo vsi sko
paj. da nas vnioujejo. Mi jih p»
seveda srledanio. mesto, da bi *
tudi nii združili in jim šli naspw
ti. da l»i liili nam prisiljeni d*ti
našo zahtevo. Mi v oni o do*bro, <H
koinpanist no bo prišel v jantf
in rokol: ti slabo zaslužiš, dam ti*
toliko in toliko zraven, da bo»jj
imel svoj "Ion". Zaslužil boš ve?
kot drujri tvoji tovariši. Ako m'
pa še kaj voo poveš, si pa k vital
To ti jo kapitalist, katoremu j*
voo za ono mulo kot za tebe. Se
veda. ako nni mula ali konj
jfino. mora kupiti druzejfa. pote*
mu že primanjkuje toliko, da ni
ma svojejya milijona v banki. Cf
pa tobo vbijo. mu ni pa nič. mirf
si pa o. saj pride ilrujri. ta je &
itak slab in zdelan, ni voo zAme:
dobiti hoee dnizesra, ktori jo m«
oan. mlail in ovrst ta mu bode vei
skupaj spravil.
tu jo oddaljeno mesto Cv
ffnri mislim f>0 milj in tam stan'
sedaj ena tona premoga $14. Ju*
slito si. ali moro dolavoe. ki M*
služi na dan $1.7.°» <!<> kupi"
ti premoga za kurjavo® .Taz mi* k
slini, da no l*a mi bo kdo rekel,
naj pa z lesom kuri. saj rajši ff°*
ri neiro premoij. ali drva so tli«*
strašno d»raco. Sodu j naj pa vsak
delavce sam sodi. kakšne so te
razmere radi kapitalizma.