Proletarec. [volume], September 05, 1911, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
List ca koristi delav
•k«g»lltidtiva. Delav
ci so opravičeni do
vsega kar produclra|o.
This paper is devoted
to the interests of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
»' Oitc»*.. Ill Ulld* ,i,/ic^,}?o„;,^n?VX,','irV,iH7; Office: 2146 Blue laland Are. "Delavci vseh dežela, združite se ".
PAZITE!
na številko v oklepaju
ki ae nahaja poleg va
ie«* naalova. prileplje
nega apodal all
na ovitku. Ako (209)
I« številka
tedni vam ■ piftiodnjo
številk o našega lista po
teče naročnina. Proai.
mo ponovite (o takoj.
S|cv- iNo.) 20. Chicago, III., 5. septembra (Sept.), 1911. Leto (Vol.) VI.
Napredek.
Izza tistih časov, ko j«* človek
bival po brlogih, ki .jih jo napra
vila priroda. pač nt' z namenom,
da hi ljudem služili za stanovanja
pa do današnjih dni. se je na sv«'
tu resnično mnogo izpremonilo.
Polagoma, skoraj neopiiženo se je
izpreminjalo. ali vsota vseli i/.pre
inenih je tako velikanska, da jej
sedanje -ivljenje ljudi komaj ><
podobno nekdanjemu. Treha j«' le ;
premisliti, kaj j«- vse izumil in
pridobil človek v neštetih tisočlet
jib. ki so minila, odkar je pr\o
bitje začelo hoditi po dveh nogah
in iztezati dvoje rok. Prav toliko
je nekdaj imel človek kolikor /i- j
val: kar mu je dajala priroda su
ma. Našel je najsirovejšo hrano.
Ali že obleke ni zdelovala nobena i
prirodna sila. 1'stvarjala ni orod-i
ja. gradila ni hiš Nobenih pripo-'
močkov ni bilo. da bi bil mogel '
človek shranjevati pridobljene is-j
kusnje in jili oddajati poznejšim
generaeijatn. Kakor človek ni
imel ne srajee ne čevljev, tako tu
di ne črnila ne knjisr.
I e/.Ko nam je danes zamisliti
življenje prvih ljudij in njili po
ložaj na svetil. IWnjaki iščejo
primerov med takozvanimi divja
ki. Ali pravih divjakov dandanes
ni skoraj nikjer na zemlji. Tisti,
ki jili Kvropejec in Atnerikanee
navadno tako imenuje. ne zasluži
jo tega zaničevalncga naslova
Tudi če nimajo naše kulture, na
ših vseučilišč, naših topov, bojnih
ladij, vendar nimamo pravice, da
hi jim kar odrekali kulturo, ker
imajo pač svojo. Mnoga ainerikan
ska plemena, ki so jih osvojevalci
in priseljenci iz Kvrope uničili, so
stala kulturno eelo izredno viso
ko. vnuirsikaterem o/.iru više ka
kor njih zatiralci. Kitajska k u 11 • i -
ra je popolnoma različna od fran
; coske ali nemške, toda velika iti
temeljita je vendar. In niti o za
morcih se ne more reči. da so hrez
' kulture, celo o tistih ne. ki stoje
na najnižji stopnji. Družabno
življenje imajo urejeno, seveda po
svoje, .'••••iiiljo znajo obdelovati,
nauk imajo - - če s<- to smatra za
znamenje kulture — tudi orožje
znajo sukati po gotovih pravilih.
Na nekem otoki; v Tihem mor
ju so baje zasledili pleme, ki živi
še popolnoma divje življenje in
tudi nekod na Kitajskem pravijo,
da prebiva š«> tak rod. a natanč
nega s** ne ve o tel) ljudeh skoraj
nič. ker so tako plašni, da je bilo
do zdaj skoraj vsako opazovanje
I nemogoče.
Toda na različnih stopnjah kul
turi' stoje različni narodi pač. In
znanost, ki opazuje njih različne
uredite in še<re. vsaj lahko primer
ja in izvaja posledico. Tudi izko
pine pra.'lov. ;kih ostankov omo
firoeiijejo. da se sklepa o življenju
prvotnih ljudi v davnini, ker jo
človeški mu komaj doseže.
Kakšna velikanska razlika! Da
se je človek sinu izpreinenil. ne
more dandanes nihče več utajiti.
Norčevali <«« se iz "pitekantropo
s« ' ooienejfa človeka ki je
po mnenju nekega resnega učen
jaka živel na otoku .lavi. Tisti pi
tenkantropos je ) > i I morda zmota.
Ali kdo I»i danes moifel reči. da ne
kažejo človeške kosti. |<i jili je
profesor Kramherper (Jorjaiiovič
našel pri Krapini. očitne opične
znake" In kdo l>i moifel t<• zanika
ti o poznejših podobnih najdbah
na Frnneoskem. v Ameriki in pred
nedavnim na britanskih otokih '
Dnnašji človek je tisti, ki je živel
pred piir st-otisoč leti se razlikuje
ta kakor tioč in dan. In vendar
Hta oba človeka !
Ali kako se šele razlikuje zu•
nanje in notranje življenje mo
dernega človeka in prvih ljudi!
'V se zamislimo v te velikanske,
neizreene razlike, nas morajo ob
hajati čuvstva. katerim ne more
no dati imena. Kakor živalsko kr
delo seje klatila tolpa dvonožoev
Po zemlji, polna strahu in nezaup
ljivosti Njene misli niso segale
dalje kakor potrebo želodca in ob
rambe golega življenja, irolega v
najpopolnejšem smislu besede. Iz
grla s«- je tem bitjem izvijalo ne
koliko komaj razločnih glasov.
Sovražniki so jih obdajali vsepov
sod. priroda jim je nastavljala pa
sti. nevarnost jim je zijala na vseli
koncih in krajih v oči. To življen
je. polno najkrutcjših, nensmilje- •
nih liojev z zverinami, z drugimi
tolpami, z n.•razumi i i \ i m i prirod
iii 111 i silami, je bilo res divje, /i
valsko.
In danes* . . . Ta zemlja, nek
daj po našem pojmovanju pusta,
je obdelana. kjerkoli *.ivi človek.
Povsod vasi in mes'a, po njih pa
lače. cerkve, vsakovrstna vseuči
lišča. bolnice, delavnice, tovarne,
vojašnice V Sil emlja .je prepre
dena f. železnicami, z žicami /a br
zojavni in telefonski promet, po
vseli morjih velikanski parohrodi. ,
nepretrgane zveze vsega sveta od 1
enega konca do druz.ega. avtonio ;
l.ili | >o cestah. letalni stroji po zra- i
ku. družba urejena na podla tri ve
likanske. vse življenje obsegajoče
organizacije in zakonov. Ljudje j
govore čudovito razvite jezike, ki
lahko izražajo vsako misel in vja- j
mejo celo fantazij" v besede. Vsej
izkušnje, vse znanje neštetih ge
neracij je zbrano v knjižicah, v
arhivih .da »i ga novi rod lahko
prilasti in nadaljuje tam. kjer je
prenehal stari. Tsočeri pripomoč
ki. čudoviti stroji, v svojem sesta
vu podobnim umnim bitjem, nes
končno povečajo plodovitost dela.
ki dan na dan ustvarja neprecen
ljiva bogastva: premagovanje pri
rode. kjer je njena trma največja,
prodiranje v njene skrivnosti, iz
umi dajejo življenju neprenehoma
nove zmožnosti. Človek zna pre
magovati najsovražnejše bolezni,
odvračati grozečo smrt. pa tudi u
uieevati bolj grozno kakor sov
ražni bogovi stalili časov. (V/ naj
večje reke in nnjglobokej.še pre
pade zna graditi mostove, pa jih
tudi hipoma razdevati. Odganja
ti /.na nalezljive koze in kolero od
svojih hiš, ali tudi ubijati zna lju
di na kilometerske daljave. Pota
zvezd, ki >e prikazujejo enkrat v
stoletju, zna meriti kakor vaško
pot in njivo in v umetnosti se dvi
guje do božanskih višav.
Nekdaj in danes' Kakšna vrto
glava razdalja, kakšna neizrecna
razlika! Vanjo se zamislimo, pa
če bo tudi naš jezik preslab, boino
vendar razumeli, kaj je — napre
dek.
Splošen pregled.
— Trust za olje je mrtev. Zvez
no višje sodišče je provzročilo
njega smrt. Ali M.~> članov t rust a
za olje-je živili, /vezno višje so
>I išče jim je dalo navodila, kako
lahko živijo in vspevajo. |>a hra
nijo svoje koristi, ne da l»i prišli -
protitnistjanskim zakonom v pro
tislovje. V. drugimi besedami Ka
ča je slekla svojo kožo, ostala je
pa ista l>oa constrictor 'ista ka
a. ki stare in zdrobi vsakega, ki
ji pride pred žrelo, rnieevan.je
trustov. ki ga igrajo naši boiv.uaz
iii politienrji je res naj bolj vese
la komedija na političnem odru.
•
— Kdor ve, na kakšen način pri
dejo današnji milijonarji do bo
iratstva. se ne da voditi za nos od
kapitalistov in njih plačanih za
govornikov v fraku in kiiti. Oho
žavanje kapitalistov ne pomeni
nič druzega. da imajo dotičniki.
ki se jim klanjajo, prav malo spo
štovanja do samega sebe.
t t
Najboljši ljudje niso oni. ki
iiiiajx polne mošnje denarja. se
oblačijo po modi. v kretanju po
snemajo opice in izgovarjajo ne
kam svečano: klanjam se.
Najboljši ljudje so oni. ki ima
jo v svojem srcu in možganih ple
menite ideje, načela in nazore.
• •
*
Štrajk angleških mornarjev
je dokazal, kakšno ulogo igrajo
delavci v svetovnem obratu. V
svetovnem obratu izpolnujc vsaka
stvarica. vsako bitje svoje mesto.
Ako v tem kompliciranem ohratu
manjka najmanjši delček, toila nc
more delati pravilno. Ako delavci
Vsi za jednega (delajo)
'"-■I x
feden za vse (žre)!
nočejo spolnjevati svoje naloge,
potem obrat stoji. Posamezni dela
vce ne opravi nič. Posameznika se
lahko nadomesti. Ako pa nastopijo
delavci ene stroke složno in naen
krat. tedaj kapitalistom ne poma
gajo polne mošnje denarja, uklo
niti se morajo delavski volji.*
Ako l>i ne bilo premogarjev, Iti
morali tudi inilionarji prezebati
po /imi. Tudi l»rez tkalcev, pekov,
čevljavjcr. krojaeev itd., ne mo
re o)>stati današnja človeška drnž
ha.
Delavci! V/lic tej zlati resnici
\as kapitalisti, in oni. ki se senči
jo v ti jih milosti, prezirajo.
Ali ni skrajni čas za delavce, da
organizirajo strokovno, gospo
darsko in politično, da olioli drlia
li. ki prejema dobrote od delav
cev. povedo jasno in odločno, da
>•> se naveličali preživljati leno so
drgo v baržnnn in svili.
• •
Zagovorniki kapitalističnega
sistema kaj radi povdarjiijo, da
/ena -pada na dom — v liišo. da
| oč. io luidobni socialisti razdreti
i'nižinsko življenje. In ker živimo
v kapitalistični dobi. v kateri ld
viorda žena po trditvah zagovor
i ik«>\ kapitalizma bivati v knbin
ii. radi tega dela dan« - v Xcmeiji
•• lOO.ddO. v Franciji fi.8(M).0()0. v
Avstriji r».r,00(KH). na Angleškem
žena in deklet v t vomi
ca h.
Tudi kardinal fJildions. ko jo
m voril o ženskem volilnem pravu,
je dejal. da je za ženo mesto v
hiši in ne v politiki. l'o njegovem
m icnjii bi žene ne smele niti za
htevati volilnega prava.
S pravim satanskim veseljem je
neki katoliški list obelodanil
mnenje kardinala n ženskem volil
nem pravil.
t 'mi kolega pri kat<»liškeni ted
niku .jf menda pozabil, da so pri
>adnji volitvi v šolski svet. vlačili
duhovniki v Milwaukee tercialke
in druge polni/ne <lu<iee v žens
kem krilu na volišče, katerim je
sploh prepovedano zapuščati sa
uiost au.
Ali se taka dejanja ujemajo z
I»t-sedami kartiinsila tiibbonsa?
Tako /ifledn toleranea Kitna !
V tem o/iru sii h i " brezbožni"
sneialisti vendar lioljši l judje, ker
zahtevamo /a ženske v vsakem o
xi 1*11 iste praviee kot za moške.
• •
»
— V dvanajstih njujorških hla
rnili sliramliali so nadzorniki
zdravitveuega urada našli 7.M00.
cimi funtov perotnine in mesa. šti-i
ti in pol inilionn funtov rili. dva
i, i i I ioii.i funtov sira. šest milionov
funtov sirovemu« masla in ">00.000
,,ii"«j"\' j a je. Živil« hranijo v
shrambah, da jih umetno dražijo
in jim vržejo tem večji dobiček.
• •
*
Naselniški komisar William*)
in KIlis Islandii otoku solz je
. iniooliliist no odredil, da mora
, sak prišel jenec imet i petindva.i
t dol. v žepu. nko hoče stopiti
na siilm v Ameriki. Zdaj je pa
/m zna vlada izjavila, da zakon ne
i uloča gotove svote in da je tre
l>a vsak slučaj soditi in preiskati
posebej.
Ta izjava pomeni, da priseljene!
i e liodn izpostavljeni nepotreb
nim šikanam naselniškili uradni
kov. Seveda ni to velika olajšava.
vendar je pa boljše kot nič.
• •
*
— Kemiki zopet izjavljajo, da
sm nekaterim "mehkim" pijačam,
ki jih prodajajo v sodavičnih piv
nieali. primešane take snovi, ki di
rektno škodijo zdravju.
V/lic t«'iiid pa prohibicionistiški
fanatiki še nadalje trdijo, da je v
teh "mehkih" pijačah odrešenje
za človeštvo.
• •
*
— Taft je človek, ki l»i rad vstre
gel vsem boržuaznim političar
jem. S svojo lastno stranko je pri
šel v konflikt, vseeno pa dela po
klone repuhlikaneem in demokra
tom. Mož /daj mnogo govori o
osebni svobodi. <> ohranitvi pri
vatne lastnine, /aeno pa "grmi"'
velekapitalu in socialistom.
Taft hi najrajše uničil velekapi
talistc na ta način, da bi jim prav
nir m- škodil. 7. njimi se Taft še
nikdar ni skregal za res. Socialiste
ima pa še l>olj na piki. 'IVm želi.
da bi odšli v deželo, v kateri raste
poper.
Tudi Taft se bo kmalu prepričal
kot njegov prednik. <la danes ne
vlečejo fraze, da hoče ameriško
ljudstvo pozitivno delo.
• •
*
— Oni dobri ljudje, ki vedno
dvomijo, da morajo delavci v
Ameriki bolj trdo delati, se zdaj
lahko prepričajo, da so vse živ
ljenje živeli v zmoti.
Kongirsiiik Wilson je dejal te
kom svojetra govora v zbornici,
da amerišla delavrc producira tr
kom cnesra leta za $'2400 vredno
sti mej t cm ko delavce na Angleš
kem izdela blaga le z;i
Vse pritožbe glede nerednosti
pošiljanja lista in druge stvari ti
čoče se "Proletarca" je poslati na
sodr. Frank Podlipca, G04 N. Cur
tis St Chicago, 111.
Ste že obnovili naročnino "Pro
letarca"? — <"c jo še niste, stori
te to taknj, da se Vim ne ustavi
li*ta.
Iz polja delavstva.
Posvetovanja me«1 železniški
mi uslužbenci in magnati Illinois
Central železnice, kakor t ii< I i druž
luiiiii Ilarriinanovili prog so liila
pret rgana /adnjo soboti* in veliki
št raj k je sedaj vprašanje par dni.
/'clczniški delavci zahtevajo —
kakor smo že poročali prizna
rje svoje "system federacije",
I ar pomeni več plače in manj ur
dela. Položaj je sle leči: 2"» .000 za
poslenee\ I'nion in Southern Pa
li fie železnice je glasovalo za
štrajk. ko je družha zavrnila njih
zahteve; tem se je pridružilo
zaposleiicev Illinois Cen
t r 11 proge. ('hieiijro & Northwest,
železnica je takisto odklonila za
hteve svojim "»00(1 vslužbencctn,
ki pa še niso glasovali za štrajk.
Vsiiižlii*lici ('hicago. Kock Island
iV Pacific železnice s»- te dni po
svetujejo z. družbo glede prizna
nja njihove zveze. .'IK.000 mož na
Illinois Central in Southern Paci
fic progi je torej pripravljenih na
trajk vsako uro. Mednarodni od
bor železničarskih unij je dal I.
C. železnici ultimatum, da mora
do a. t. in. priznati zahteve delav
cev. če ne. sledi štrajk.
- (ilasom letnega, statisliške
ga poročila, kterega j<* objavil tc
dni David Koss. tajnik državnega
oddelka Bureau of Labor, je bilo
lansko leto 1010 v državi Illinois
usmrčenih pri delu .">64 delavcev,
bolj ali manj telesno poškodova
nih pa f»194. Prešnjc leto 1!I0M je
bilo ubitih S H ."i. ranjenih pa 2^i>9.
Železnice no ubile največ delav
cev: 292. potem pridejo fabrike:
120. v preinopokopili 111 itd. Ta
ko teče delavčeva kri!
Železniške družbe v Ameriki
so tekom zadnjega leta sistema
tično odslovile 81.870 delavcev.
Kje so ti delavci sedaj? Iščejo de
la. Mogoče, da je k tori iz med
njih že dobil delo. To pomeni, da
ga je pa nekdo drugi izgubil!
H s7" delavcev samo želez
niških delavcev, koliko pa dru
'ih ' ji še vedno brez dela. Ti
delavci, ako niso razrednozavedni
in večina žaliboži* še ni — bodo
sedaj, ako zaštrajkajo železniča
rji. dobrodošli železniškim kra
ljem: porabili jih hudo za ske
be. Ka/.ume zdaj. kako znajo
igrati kapitalisti'.'
11 nI ust ri ji 111 i delavci v Au
triji si v pslošnom počasi le iz
boljša vajo svoj položaj. Tokom
zadnjih st«» štrajkov so dolavci
/mahali v osemnajstih slučajih.
Tekom .">1 disputaoij nesporazum
i.i<■ iij ) j«' Kilo prizadetih 083S do
la voo v.
— Contralna dolinska unija v
Fresno. ('al apolujo na dolavstvo
široin Amerike. da se opiblje ti
stepa kraja. Ni dola. a brozposle
ii i h jo dosti.
Ntrajk tnizarjov v Minnea
polisu jo končan. Pobili so !"> oon
tov več na uro.
IMumberi v Shebovpanu.
Wis., so po pardnrvnom štrajku
priliorili zvijanje plačo 4:" oon
tov na uro.
Strajk premoparjev v Sali
da County. Illinois, še vodno traja.
I jO ledno unijo v ('levolandu,
'V. so zaključilo, da no ho ponc
raluopa simpatiškepa štrajka v
prid štrajka jočim krojačem. ka
kor so jo prvotno nameravalo. Or
paniziraui dolavoi liodo prispovali
tedensko .•»'JoOO v štrajkovni fond
krojaoov. oziroma 2">.000 članov
eli \ eland- l"e " Federal ion of l,a
I. ir" l.o plačeval o po deset centov
na teden.
Korak naprej so zvršili on
riški dolavoi \ Svioi. Zgradili bo
do zadružni dom za fri milione
frankov. Konznmnn društvo stojo
'J1.0A0 članov. Ponnrnepa prome
t:i so imoli zadnjo leto za sodom
milionov frankov. Na plavnem
lotnoni zborovanju so zaključili
soplasno. da se zpradi zadružni
dom. Dom. ki ho služil tudi za
trpovino. bo slal sredi mesta, kjor
je na iživalmojši trpovski promot.
Kodaj bomo pa začeli slov. de
lavei v Ameriki'