Proletarec. [volume], September 12, 1911, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
iPROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in udajatetj:
Jugoslovanska dclatska tiskovna družba
% Chicago. III.
Naročnina: Za Air.irico $1 SO *a celo leto. 7V za
yoi leta. Za ivvopott 'a celo leto, $1 za pol leta
po Jnoovoru /*ri §pr*fn*rnf>i hiralifi'a i
-« wI+q nortya naznaniti Iim/i N /M A / nej/or. !
PROLETARIAN
Owned and published Kvfjy Tuesday by
Sonth Slavic Workmeo's PublUbiaj Company
Chicago. Illinois.
Glasilo Slovenske org-.inizacije
Jiigosl. socialistične Zveze v
Amerik:
• 1*1.k I . I <|HM I' .
Kritnk I'oiilioj. NcvrrLiry ; !
Ki.. >ik JaiM*il«\ Ti er '
Kr||nk lV-trii- I ,iirt,ktoHj.
Jok. Brntkovic i
iU»s-aiPTton rates: Umled Stales and Canada.
51.50 a year. 7Sc lor half year. Koreign countries
$2 a year, $1 lor half year.
i^VHHTISlNC K MVS on agreement.
NASLOV iADDKESS):
"PROLETAREC"
| ~. I ti 1111 live. Cliii'»|!u, III
RAZREDNI BOJ IN ORGANI
ZACIJA.
A k o ■ zremo nazaj v /godovi- j
no človeštva vidimo, da se nižji I
sloji kak etra 11 ji rod a že tisočletja j
borijo za «>svol»»ditPV iz telesnega i
in duševnega suženj«!va. Ona o-j
trronina niHsa. ki j«- bila zatirana. j
izkoriščana in biczpravna. stremi
/a gospo larsko. socialno in prav- i
no enak« stjo. trka na pravico po i
človeškem dostojanstvu in po elo- i
vešketrn dostojanstva vrednem \
življenju. Ker pa višji sloji niso ,
nikd::r in nikjer kazali najmanj- ,
.še prizanesljivosti od razumeva-J
ji j a napram takim težnjam. tem
več so se še vsikdar in povsod
vzvišenim stremljenjem proletari
jatn trdoviatno upirali, je l»ilo i
pač povsem naravno, da se je ti- j
lio in mirno stremljenje prolctari
jatu na v sej črti razvilo v trd ne- !
izprosen boj. Na«lali so razredni '
boji. ki so se vodili sedaj odkrito,
sedaj pritajeno, danes s silo jutri t
zopet / zvieajo. In ti razredni ln>ji j
dajejo v p: a vem pomenu besede
obilje/.je \ sej človeški wodovini. I
Slehernemu poznavalcu social- I
ne zgodovine j«' znano, da je vsa- '
kršno proletarsko stremljenje v i
projšniili časil. ostalo brez. uspe- i
ha. Kaj je pomagal ve- idealizem, !
ko [ a najhujši napori in najhujše
žrtve na krvi in življenju niso za- !
inotrle velike mase narodu rešiti |
iz brezupne bede. Nikjer in ni- '
kdur se ni posrečilo, odpraviti i
ipv.ščino mase in socialističnih
dealov niti za las ni bilo murne '
prbližati uresničenju. Vladajoči ,
razred, takozvani "'gornji deseti
tisoč", je nižje sloje Urez. usmi- |
Ijenja izkoriščal v razjičnih do- j
bah. to i/koriščevanje ji bilo e-j
nrko v dobi .siižnosti. kakor v do
bi fevdalizmu in v dobi kapitaliz
ma To dejstvo ki mora navdati z
žalostjo slehernega človekoljuba,
ima dvoje vzrokov: na eni strani
je bila proizvajalna tnoč človeške
ga dela tako nez.natna. da res m
bilo mogoče, pieskrbeti sleheme
mu človeku dostojnega življenja;
na drugi strani pa ljudje še niso
bili zreli za socializem, f^oveštvo
še ni bilo sposobno, da bi bilo
prirodi izsililo njene bogate da- j
rove in kar so bili sploh iz priro i
de iztisnili, to se je porabilo po- J
naivoe v korist vladajočega raz
reda, doeini »e .i<« delavski razred
moral zadovoljevati z odpadki z
bogato obloženih mi/ bogatinov.
Delavci so bili nedisciplinirani pa
tudi preneizobražoiii, da hi so za
mocli preboriti do pravičnega de
liva na bogatstvu pri rode.
To je bilo enkrat. V zadnjih
desetletjih pa z zadovolj
jstvsom opažamo, kako se ma
se proletari jata dvigajo, počasi
sieer. ali neprestano in sigurno.
I Jospodarske razmere del.iveev se
vidno boljšajo in moderni prole
taree je danes v položaju, da sta
vi do življenja večje zahtevo in
ee svojim potrebam tudi popolno
ma ne more zadostiti, pa jim goto
vo lahko zadošča v večji in izdat
nejši mori nogo kdaj poprej: tudi
njegova socialna veljava se jo
znatno dvignila, kajti danes so na
dela voh vobčo ne gleda več s ti
stim prezirom kakor se je to do
gajalo v prejšnjih časih; v politič
nem in javno-pravnem oziru ve
lja. četudi zaenkrat le še holj v
teoriji nogo v praksi, načelo ena
kopravnosti vseli državljanov, na
[>•>4 ju izobrazbe. umetnosti in so
«-i«!tn* moral*« (mravnosti) pa se
je tlcliivslvo naravnost kolosaluo
•Ivitrniln; to dviganje modernega
prolctarijata na gospodarskem
iliišcniem. moralnem, socialnem
in pravnem polju se nn zunaj iz
raža \ trm. da s< je položaj delav
ca v ifos|Hularsk< in in družabnem
oriranizmit popolnoma izprcuieuil.
i/vrši! pa se ji- preobrat tudi v
njegovi socialni /avesti. .Moderni
delavce igra čisto drugačno ulo
go nego njegov prednik v prejš
njih časih, današnji delavec se
svojega pomena tudi zaveda: ta
delavce ima fino in visoko razvit
«'ut za svojo veljavo in svoj po- j
men v družiti in njegova razredna I
zavest se je razvila do močno iz-!
r.vženc satu o/a ve«: i, ki se na iwtj- j
)>o!jše ii/naei / licsedand nemške- !
ga pesnika Schillerja : "No hoeh '
irestellt ist keiner auf der Krde.
das ich micli sellicr neben ilim
veraehte!" "Tako visoko nihče na
svetu ne s'oji. <i Iti sam sebe po
los; njcifii znnii'eval 1 Tji pmletar-(
ska aaiiinvest. ki je samo i/.ra/,
nekak odsev \i'«.jeira položen ja
modernega «lelavsket;n razreda, je
l>re/dvomiin n • jr:i. I< «t • jši pojav
-elan jost i.
Da s-' .jr iiMitl« i-ii i pr«det arija'
<1 vi&rni! tako visoko. pa«* ni pripi
sali morila kakemu srcf-ueinii slu
čaju ali pa «'«*lo hlaifohotnosti in
naklon jenost i ir<>i*n jil» >lo.je\ ; «•.
nikakor ne. v>«> to je samolastno
• !«•!»> delavskega razreda samega:,
vse to ilelo se je i/višilo proti od- !
porn in v l»«»jn proti izkorišee- i
v a le«1 tn. ki so s«* v /ve/i /. državo j
in eerkvijo na vse niogoee naeine j
prizadevali, da hi v vsakem o/irn
ovirali in preprečili o<v dioditev
«io!av.»t vn : položaj današnjega :
proletarijata j«- rezultat moderne
ga razrednega lioia Naravnost
komieno j«». «"e danes vladajoči
razred / nekakim zadoščenjem po
udarja. da živi moderni delavec ;
boljše da se jja višje ceni in da
ima tudi v«*«" pravi«' nego prej: ta
ra/re I ravno ne pomisli, da je 1>iI
sam i»aš vse noiziitisii. da In de
lavstvo potlačil ter srn oropal nje
govih pni vie. IVoletarijat »lan«1*
lahko s ponosom reče da se ji1
ilvitntil i/ svtij«1 lastne moči. s
svoiim lastnim delom
A ko iščemo po vzrokih, ki so
p..vzro'"ili ta mogočni polet delav
ski«« r?«/r«»dn. potom naletimo na
r>oia\ ki nam \ hinu odpre oči. I
na združitev delavskih mas v mo
gočnih organizacijah. Že v p*-v i li
'e»et!etjili pr«'jšnjega stoletja j
najdeniit začetke in poizkuse v tej i
smeri in itoschno se kro.ia'ki ;
oomoeni'; Viljem Wcitling na tem ■
polili oillikoval kot organizator in i
agitator \a'o sta Mar\ in Knge|s
dvignila *\«ij glas in zaklicali ve-]
soljneinit delavstvi« sveta: '"Pro
letarei vseh dc/.efci. združite -je!
in naposled jo Ford inn ml La.ssalle 1
položil temelj močni politični or
•rnni/Hi'iji. 'Splošnemu nemškemu
društvu' (Allgeineinor dentsoher
Arbeit erveroinV Tudi v strokov
ii i h koalicijah (združitvahV so so
.j• -1 i združevati iti k<>t tretja orga
nizacijska oblik« se jo razvito v
z.adružništvo Co-ar si proj naj
večji optimisti uiti v m«jsmolcjših
«aujah predstavljati niso upnli.
to jo 1>iIo sedaj gotovo dejstvo:
mogočne organizacijo z cuoniitni
in i oil ji in bogatimi sredstvi;
brezupne borbe nediscipliniranih
i/ neizobraženih mas so so razvilo
<lo oriragniziraiie-ra razrednega
hoja. ki ira prijatol i in neprijatol.i
opaznjotH / rastočim občudova
njem.
Mi. ljudje sedanjosti. l>'i si dobo
brez organizacijo niti več pred
stavljati no moremo, so velikan
skega preobrata. l<i >o ira tekom
uialili desetletij povzročile delav
ske organizacije, niti prav ne za
vedamo: organizacije se nam
danes /ile samo po sebi umevni
tudi učinki organizacije, (e pa
hočemo prav spoznati. Rji k o ogro
mno in neprecenljivo delo so izvr
šilo delavske organizacijo, potem
nam je treba pogledati samo v ti- I
sto kraje, koder stoji še danes o
srromna večina delavcev izven
vsake organizacijo in so sploh od
lomijo vsakršnemu sodelovanju, v
takih krajih bomo gotovo našli na
vseh poljih splošno zaostalost, sla
bo mezdo in delovno pogoje,
skrajno nizke življenske odnošaje,
moraličiio pokvarjenost, pasjo po
korščino, potuhnjeno nastopanje
in brezupno slaliost: delaven m»
prezira in zaničuje i risani nima
nikakšnega zaupanja v svojo moč.
zato nizkotno prosjači z« milost
gospode in resicoiiiraiui čaka na
nekako pomoč* od zunaj. Kako sa
mozavestno stoji takemu siroma
ku nasproti organiziran »lelavec!
Peklo lii se votlo nositi v Savo. fc
Iti hoteli natačneje naštevati, kaj
ima moderni proletaiijat zahvali
ti triluim orirani/.aeijam Naši či
tatelji to liiliko dnn na <lau o|»azu
jejo. In ziniraj se razširja delo
krog prolt -turških orfranizaeij in
/miruj nova področja se jim od
pirajo. Hrez pretiravanja sinemo
leči. tla o.l časa ustanovitve onjii
ni/aii.j smemo reči ,*j| ,H|
nizaeij smemo reči dntira 111 < 1 i
oreiioioil <'elavskf«ri ra/re<la in
• '•i ie i'v«»aniz!iei ia tnkoivkoč l»ar«»
•»•eter. ki kaže kiilturnt» višhm ali
ir?.ino prolet a rs'-* i h sloiev k'l'ere
•"»koli narod '. To r MiiiM so mo
derni. rairediio-'»tv »• Ini delmei
»• i'ii\ »M» spoznali in zat»,a.rn '•■''.
j i ui.je koalieij«kn <'o|/n< st. to »■•
dolžnost z-'» •'/.!• v« i! »a na i» »v i »••
načelo «oeialtie morale
l'rvikrat \ svetovni ztrodovini
nam pokaztlje sedanjost dejstvo,
if:« ablja in proletarski sloji
/avcdno in siiiotreno socialni z.<
kon onruiii/aeije v svojih bojih.
Ta važni socialni /akoti prehaja
mi's,-itn bolj in bolj v kri in meso.
Kar so nreie te mase samo instin
ktivno entile, to sfoji denes jasno
in razločno pred n jihov imi očmi:
da se je treha združiti, ;iko se ho
če kaj doseči. Ill \ .svesti SO si tll
di nujnosti in neizogibnosti. da
zahteva organizacija žrtve, da mo
ra liiri oriranizirani delavee dis
eipliniran in s svojim tovariši v
vsakem pogledu solidaren. 1'oedi
nee si- mora podrediti eeloti. utr
niti mora del svoje oschue svobo
de .ako smoter organizacije zjihte
va.
Vsaki o''iritiii/)i, i ji i. neizntrib
no iiotrelmo vodstvo. ;iko hoče do
seei kake uspehe, in 'nto si vsaka
orsrnni/aei i:i s«iua i/ sebe \ oli svo
je voditelje, ki •»■■zna.io po»-i in
znajo uporalilj it i primerna sred
stva v iliwif" i*i! i i:. Tiko si> m
Indi ilelji\ ske oi";nniz ei i izvoli
le sviije vo l'hdje ki • ■•n ake jo v
hojii v prvih vrst ah in »o tako
rekoe zasta\oi(< ši svoie orgnniza
eije V dolii niodi-rm demokracije
niso li voditel ji s' •» i 1.1 nikakršni
absolutni gospodarji ki bi samo
\ o| t ii o vh<dali in o 'lo"e\-i I i. •ni
so temveč nosite! ji in i'vrsevalc!
kolektivne Volie. to je Volje e« lo
te: v njih osebah je takorekoe n
telešeiio čilvstvovnnje in streiidje
nje mase. oni tvorijo irlavo annn
di horečega se proletnrijata l*o
lei! temi pa so na zunaj tudi od
tr volili z>i vse akcije. za v>i' ko
r.iki in dejanja k< jili organizaci
ja uprizori. Ako se to upošteva,
se šele razvidi in razume težav
nost njihove naloi'e in nchvalež
iu st njihovega položaja : razpola
gajo naj .s pogumom in energijo
■n naj mase navdušujejo za hoje.
na drugi strani pn morajo pri vsa
ki priliki bojne sile organizacije
in nasprotnika natančno pref-.'
tati in biti do skrajnosti previd
ni. kaj!i če se k.ikršuakoli stvar
onesreei. potem s<> bo krivda »"isto
trotovo valila na njihova pleča.
In ker so njihovi tovariši in so
d rt liri na jrazlieiiojšejra tempera
menta, se seveda nahajajo med
dvema ognjema čini se zdi njiho
va taktika prenairljena in prene
preinišljena. v očeh drugih pa so
zopet okorupJi in strahopetei. Za
♦ •••tjklol« je tako priljubljeno tisto
/lihavlj»;n.jp na voditelje. ki ,<*
p.*r.v po»ehno v navadi pri tisti!>
ljudeh. ki se sieer kaj radi na
\ .'.liiiji .i(» oh radikalnih jrnvorili.
ki si- pi dm^aee strašijo vsakiš
nejra pozitivnega dola. Saj l»i hi
!o risln lopo. ee 1 >i inotrh' delavski«
orjranizaeijo izhajati hroz. voditel
jev. ali za dosledno dobo se teira
ii i I i misliti no d.<. Dokler so cih
i.Kjo tiii-si* in dokler homo vodili
organizirano hoje. dotlej moramo
v tih hojili tudi voditelje smatra
ti kot r.okako "potrebno zlo". —
Do danes pa se ni rodil so nohen
modrijan, ki hi nam pokazal, ka
ko naj se kaka armada hroz vo
diteljev hojujo in zmaguje.
— Naša vojaška gosposka hega
javnost s pravljioami o vohunih ki
hi radi izvohunarili vojaško tajno
sti strie Sama. To pravljiee. ki iili
na široko in dolgo prežvekujejo
hor/.uazni listi, imajo namen, da
hi strie Sam kupil še veejo topove
in pomnožil mornaripo in vojsko
na snliem. Zavedni ilelavei ne
dajo za take pravljiee nie!
MEŠČANSKA NARODNA IDE
JA
Ituržoazua ideologija ima svoj«
vire v gospodarskih razmerah
mescatiskoma razreda. Do teh vi
rov jo je trelm zasledovati, da jo
j«* moči razumeti, naj s«- pojavi
tia kteremkoli polju. Tudi meš
čanski nazori o narodnem vpra
šanju imajo svojo gospodarsko
podlago. Meščanski nacionalizem
se ra d i kuje o<l fevdaluegai, delaiv
ski pa se ne more vjemaat* ne s
prvim, ne z drugim.
Muržoazija se je navadila, pri
kazovati nacionalizem celo ideatl
ni'Nt par excelence, taikorekoč e
dina ideadnost. To je scvedai liez
mi.M-l \* iiji rodu j.tšt vil ni 11 i •" vef:
i Jejnosti, mi idealnosti ter nič
iiiiinj materializimi. neiro v kate
rikoli socialni smeri. Predstavni
ki l. vdalne-a naeionalizma so l>i
li osvajaei: povečati državo je l»i
la njih "idealna" naloga, ki pa
je imela zelo realno ozadje \ t»*m
da je večja« država kraljem in
njihovim 1'eviVileein več ne»la od
in.de. Država je liila tedaj vse,
narodnost v modernem zniislu
skoraj iiie Množica). k1 je živela
"pod enim ees;:ijcm". je hila ee
lota. ne pa ljudstvo, ki je govo
rilo enak jezik. Dinastieni intere
si. ki nikdar niso Iti 1 i nematerial
ni. so veljali za državne interese
ni ii.iiii m pose'niih 11 it
roilitili interesov. Tako je nastala
stara Avstrija kot domena Habs
biiržanov. Najraz.iiovrstnejše na
rode s«i boji in ženit ve spravili v
tu zvezo v kateri <«0 postali "<•••
sarvUi" Tu ni hilo bojev. ki bi
lil; po ^lanasnjih pojmih mogli
imenovati "naioihie", par pa s<>
se oil ust varjenja države tekom
stolrtij neprenehoma ponavljali
/tlaj tu. /<Vij tam dina.stieni in
fevdalni hoji, enkrat s I'remysli
di. drugie z madžarskimi in srd
mngraškimi oliirarhi. Velike 111110
/iee mi izgubile svojo narodnost
lire/ poselinih bnleein. skoraj ne
vpiloma. Iieopa/.ene 1'ravi patri
jot.i« !iiii eesnrski ijmije. »tvors
ki služabniki, a maisikater« ga
slavneira med njimi hi danes ime
novali remeata. .le/ik ni imel s
patriotizmom kaj opraviti . v av
strii-kih "dednih" deželah je
\la«'-da nemščina lire/ ugovora
jezik dinastije \. na Poljskem.
Ogrskem. Hrvatskem j" hi!:', la
tin'i'ina mazilo /a jezikovne raz
like.
Splošna formula se gla»i. da je
Napoleon zdramil narode in sko
raj ••mlit i s.' je. «l;i nima /enialni
korzikanski velemorilee še spo
menika na Slovenskem. V.sa zmo
ta je v tem. da je Napoleon vi
hral po Kvropi prav takrat, ko
-e je rodila moderna Imržoazija
s svojimi posebnimi gospodarski
mi interesi, ki so zahtevale nove
razmere, da se uveljavijo. Kljub
\ sem eneiklopedistom, versaills
ki 111 šegam in amenkauskim vzo
rom ne bi bilo velike franeoske
revolueije. da je ni prov/.meil ve
likanski gospodarski in tehniški
pieobrat. ki je ustvaril ne le za
veili-n "tretji stan", tenivee t mM
moderni proletariat. I'osleitiea
strojne tehnike, s katero je neiz
ogibno združen razvoj mešeans
kepji kapitalizma. je liberalizem.
S padeem fevdali/iua pa se je mo
ral umakniti tudi njegov ilrzavnt
pojin: z. novim meščanskim re
dom je prišel novj meščanski 11a
eionalizem.
(ilttvili značaj to stni.jo j»* stn
mljenje gin ust varjenju narodnih
držav Nekaj fevdalnega nazora
.je še obtičalo \ toni stremljenju.
Hurž.onzijn ni napravila kar ta
l>i i In rasa s fevdalizmom. ki i«'
hranil HVtijc postojanke. kjer je
moirel in dokler je moj?«'!. Sploh
je !tila buržoa/ija vodim tinjrii.i«*
im h kompromisom. In kakor i'1
krW anstvo prevzelo vsakovrstne
popniisko šeire in nazore v svoj
/istem, 1»' »ki je laže prišlo do mo
či. tako .j<> tudi lnnv.oazi.ja prevze
la dedščino fevdalizuui. kjrr ,i<'
)>i 1 o mogoče. ti*r se je prilagodila
ostankom preteklosti, kakor so
ostanki fevdali/ina prilagodili no
vim razmeram Država kot social
na oblika, /.lasti pa monarliična
država, .je tak ostanek fevdaliz
ma ki tra je Iniržna/ija popolno
ma prevzela v svoj politični /i
steni.
Med državno in narodno id-jo
je huržoa/ija napravila kompro
mis. ki je <lol>il formulo "narod
na iVžavii". Italija Italijanom'
Xeineija združena! N'eodvisna
' erskn! V tnkih poslih se živali
meščanski fevdalizem. "Narodna
ideja" je popolnoma napačen iz
raz zh te zahtev«*. Nikdar so in
uciuška, italijanska ali kterakoli
huržoazlja bojevala za svobodo
svojega narodu, temveč le za ve
čjo moč svojega razreda. Češka,
slovenska bnržoazija hoče biti ne
odvisna od nemške huržoazijc;
nikakor pa noče češkemu. sloven
skemu delavstvu priznati enake
ga položaja kakor sebi. Madžars
ka bnržoazija hoče osnovati samo
stalno uuuv.a rs k o vlado, ampak
madžarsko delavstvo ima ostati v
položaju belotov. "Italija Italija
nom" pomeni: Italijanskega de
lavca naj izkorišča italijanski ka
pitalist. In "češko državno pra
vo" ne pomeni nič drugega, ka
kor da naj ostane nad vrednost
ki jo ustvarjajo češki delavci. v
rokah češke bnržoazije.
Nacionalna ideja huržoazijc je
ideja vladanja, lini žoazija vsake,
ga naroda želi čim večje področ
je. kjer more izkoriščati svoj ka
pital. Zato je njena iiaeioualna
ideja teritorialna, ne pa naro«'»na.
To je nemška zemlja to t(-c
slovenska zemlja • tako se glase
tresla, ki vteniel ju jejo meščanske
naeioiiidue l/oje. Razširiti meje.
v katerih more izrabljati in učvr
stiti v njih svojo \ lailo. da -i za
varuje gospodarske izkoriščcval
ne pravice, je nacionalna ideja
bnržoazije. Kako malo je "narod
na" ta ideja, se vidi, ker se ž njo
lahko podja rini jo tiijenarodni
elementi, ne »nore pa se združiti
celota naroda Iti v tem domovin
skem pojmovanju narodnosti, v
tem določanju mej je očivilien la
stninski. kapitalistični moment.
Z delavskega socialističnega
stališč« se mora priti do vse dru
gačnih narodnih pojmov.
"Zarja."
Idiotu v Cleve'andu.
Mi Mint že od nekdaj vedeli. da
ureduje "clevelandski trambihl"
škodoželjen idiot, vsaj ima prvo
in odločilno I m' mm l o v uredništvu.
Dokazati koiuu idiotstvo pa ni t;«
ko lahko. Le vprašajte zdravnike
ii^ povedali vam bodo. da vsak
norec trdi. da j«' pameten, dasi
njeirovo obna-anje. kretanje in iro
voriea kažejo, da je Ida/en. i/
njegovih oči in obraza |>a odseva
blaznost.
IVtvedali sunt /.<• pnrkrat. da
imamo pri "tramhihlu" opraviti
/ navadnim idiotom, ki je sieer
ško lo/.eljen. nevoščljiv, maščeva
leii. vendar pa ne tako nevaren*
da J»i tra bilo treba zapreti v blaz
nieo. Seveda se je idiot hranil pri
znati. d h je idiot. V tem oziru je
I'd podoben vsem norcem. V svo
jem "t ramhihlu je odločno od
klanjal. da je neumen in mu idi
ot stvo odseva iz oei in obraza, da
v nj> srovih možganih ni nekaj v
redu. Dokler j«- idiot zavzemal to
>tališee in ni /vršil nobenega či
na. s katerim bi se dalo dokazati,
da ima nenormalne možgane, je
bilo težko dognati, da je idiot res
idiot. Kot vsaka bolezen, izvzem
ši nekaterih nalezljivih, prihaja
tudi idiotstvo počasi in se širi
čimdalje bolj. dokler ne doseže
višek razvoja v blaznih dejanjih
Tak razvoj idiotstva je bilo o
paziti tudi pri idiotu v uredništvu
" trambihla " Bolezen je prihaja
la počasi, katero so spremljali
hipni zbrnlii blaznosti v podobi
člankov proti socializmu in socia
listom. Vsi ti zbrnlii pa še niso
l»ili zadostni dokazi, da je urednik
" clevchindskejra trambihla" res
idiot. Saj proti socializmu in so
cialistom pišejo tudi normalni
ljjudje. ki bi radi delavce vidri i
vekotrajno v kapitalistični siiž.iio
51 i. Čakati smo morali, da idiot
z vrši idiotsko dejanje, da inn do
ka ženin idiotstvo. po zadnjem iz
bruhu ni bilo treba čakati dolgo,
da idiotski urednik "trambihla"
/vrši blazno dejanje.
Mogočno je zapisal v "tranibih
lu": "I<e čakajte socialisti. Že
drugi mesec bodo sedeli vsi ured
niki " Proletarea" v »Tolietu. Po
šta je za njimi." itd itd. itd.
To je bil prvi znak. da je blaz
nost pri uredniku "trambihla"
dosegla nevarno dimenzijo, da je
pričakovali vsaki dan čin blazne
/a. Holezen. ki se je že popolnoma
zajedla v njegove možgane, se je
pa še le v torek, dne 5». septembra
v 71. št. 1'trambihla" pokazala v
toliki meri. da lahko uradnim po
tom proglasijo urednika "elcve
landskeira trambihla" za idiota.
V omenjeni izdaji sanjskih huk
vie je priobčil dobesedno:
"Da vzamemo so<'rPri, ki xbi
m okoli "TrolftanV in nje*,,,
vim ludoeim opiavljivcem n«v0\j.
ko |»optima, priobčimo pismo, ki
smo ga dobili od pošte i* \ya.
shingtona : Poštna uprava, unuj
glavnega poštno«« nail/ornika.
The Amerika Ii»lishiiiK Co. (i?.
veland, O.
('clljctli gospod je: —
Vaše pismo o<l 1 avg. smo pre.
j« li: v tem pismu s.- gre radi pro.
tipostavuih stvarij, katero p&.
neki trotovi lisi "l'roletarec" y
Cliicagi. Nii/nanit i vam moram,
da hodemo stvar kar najhitreje
prijeli v roke in ji boileino ponve,
tili vso svojo pozornost!
/ (>dl. spoštovanjem
H. S. Sharp,
tri. poštni nadzornik."
Nemški pregovor pravi: I)er
jrroe-ste Sehuft in u'aiizen l,and,
ist unti hlerht der Denunziant.
i Nnjveeji lopov \ ••»•li deželi je in
ostane deiiuneiant Stari in mo
dri lien Akiba se je zlagal, ko je
rekel, da je liilo /e vse na svetu
Saj do danes še nisuio doživeli,
da bi kdo samega se lie proglasil
/a najveejega lopova v narodu,
ljudje z normalnimi možgani do
danes še niso /vršili kaj si i enega.
Na k rat pa pride urednik "cleve
landskih sanjskih hukvie" in pro
slavi selie /a denuncianta — naj.
večjega lopcva v narodu in «»• s
t<> proglasitvijo še pohaha javno.
Ali je tak elovek še normalen,
so li njegovi možgani \ reilul Ne
mogoee! — To je ein blazne
Mi sicer obžalujemo tovariia v
('levehunlu. < 1 »i ca je zadela taka
nesreča in se je idiotstvo v njem
razvilo do zadnjega stadija. Se
veda pomagati mu |»a ne moremo.
Do tega j«' moralo priti. or po
zna nezgode. ki mi ira zadele zad
nji čas.
Veki mIov. farmar mu jo pisal,
da in* mara "sanjskih bukvie"
nadalje v hišo. kor so mu potrka
li vsi prpšiči. ker so sanjske hu
kviee" zašle po nesreči v kortto.
\.>ki delavec ca je obvestil, da so
i/ hiše /(finite podgane, pa še ma
čka ž njimi, mlkar dobiva "sanj
ske hukviee" v hišo. Ker pa svo
jo mačko eeni višje kot "sanjske
hukviee**. se ra.iše odpove "sanjs
kim hiikvieam". Zopet neki slov.
hišni posestnik mu je pisal, da
naj ne pošilja "sanjskih bukvie",
ker slišijo le \ toah-tno sobo. Tam
pa zopet tvorijo nevarnost za od
vodne cevi. ki se kaj rade zama
he. ee prihaja v nje tak papw.
Vjegovi zastopniki, ki sedaj kri
žanju po Ameriki, so mu pa po
ročali. da kamor pridejo, najdejo
"IVoletarea" že v hiši. katerejra
slov. delavci eitajo zelo paz.no.
I hi take vesti vnieijo najtrdnej
še živce, je nekaj naravnega, fie
toliko lairlje pa zmešajo take ve
sti možgane, ki so se pričeli w ki
sa t i. v kateri že kljujejo črvi idi
ot stva.
Zategadelj je urednik "eleve
landskih sanjskih bukvie" vre
den pomilovanja. On ni kriv. d*
je prezrl v "elevelandskih sanjs
kih hukvicah" otrlese. ki jih je
prinašal za denar, za kakeršne
zvezni sodniki lastnika lista kaj
radi nagradijo / enoletnimi počit
nicami za šved.skimi preprogami.
Ve smemo mu zameriti, da je po
zabil. da je Roosevelt ravno *ako
žalostno pogorel kot on. ko je kli
cal z.v. poštni urad na pomoč pro
ti socialističnemu in drugemu ča
sopisju. Sploh mu ne smemo za
meriti. ker je javno obudil kes —
priznal se je javno za največje)?*
lopova v narodu.
Mi mu odpuščamo. Delavci od
pustite mu še vi! Imejte usmiljen
je z idiotom! Storija o maloprid
nem vagabond h. mu je pa do ce
la zmešala pamet I'smilite se
ga' Siromaku se je zmešalo. In
mislil je. da imamo poštni zakon
v Ameriki le radi tega. da brani
lumpe. — — Da. da: Where
iirnoranec is bliss, 'tis folly to he
wise.
To je načelo '' elevelandskojj*
trn tubi lila".
<>h odpustite mu. saj ne ve kaj
dela.
Vse pritožbe glede nerednosti
pošiljanja lista in druge stvari ti
čoče se "Proletarra" je poslati M
sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cur
tis St. Chicago, 111.
Sto 7.0 obnovili naročnino "Pro
letnrca"? — Co jo 5* niste, stori
te to takoj, da so V itn ne listah
lista