I MODERNI GOSPODARSKI RAZ
« VOJ.
(Dalje.)
Slika (gospodarskih razmer o
predmareni dobi ne I«i bila eela.
„ko no l»i pogledali kaj so jo v to
ku razvoja modernega kapitaliz
ma iRodilo s kmečkim ljudstvom.
Podaništvo in tlaka, ki sta k mota
osebno in gospodarsko zasužnjila
graščuku. s«- nista dala vet" vzdr
žavati. Koneein IS. in poeetkom
19. stoletja, do I. 1S4S. in * toni lo
tom, *e j*' rosi I o voliko socialno
vprašanje kmeoko^a stanu v troj
ni umori : osoluii. gospodarski in
politični.
Novodobni tehnični preobrat v
poljedelstvo, ki jo nujno zahteval
Hvohodnega kmetovalca. razšir
janje fizokrationoma nauka, ki jo
bas poljedelstvu pripisoval edino
produktivno sposobnost mod vso
mi proizvajal ni in i načini. posvet
IjeJiost dobe in pro^lašenje člove
ških pravit* — vso to so ni mo(;lo
več strinjajo s suženjstvom kmeč
kega stanu. Predvsem so jo kmetu
z /rušenjem podaništva dala oseb
na svoboda. Nato sta so odpravila
tlaka in desetina, ki jih jo kmet
moral odrajtovati »rraščaku. užit
ne pravico do zemljo so so i/.pre
monile v pravo lastnino, ki so je
oprostilo starih realnih bremen,
sodna in policijska oblast jjrašoa
kova nad kmetom se je zrušila in
kmetu .so so podelile politične in
državljansko praviee.
II.
Velikanski preobrat provzročen
po kapitalističnem razvoju.
Prva beseda, ki jo je stroj izgo
voril. je bila ta. da je vprejrol v
! tvoruiško delo ženske in otroke. S
tcluiičniui napredkom, provzroče
iiim po novoiziiinljenih strojih, j«1
postal kapitalistu velik odstotek
i/učenega delavstva odveč. To de
lo je mehanično začel opravljati
stroj, pomožne delavske moči je
kapitalizem dnini v ženskih in o
troških delavcih, ki so mu seveda
veliko eeneje delali od izvežhanih
moških delavcev. Nujna posledi
ca ni izostala : na eni strani brez
poselnost in i/, nje izvirajoča so
cialna beda.. na druni strani splo
šna dcgcneracija prebivalstva
vsled zlorahljenja ženskih in otro
ških moeij (od H' IS ur na dan
dcla.t Na Nemškem je n. pr. od
1 S!i:» do 1M07. poskočilo žensko in
otroško delo v tvornicah za
nad tem, ko moško le za 20' r .
Tudi na de/.cli je seveda kapitali
zem provzročil veliko revolucijo.
Kn primer iz Nemčije, ki se je ta
ko hitro industrializirala : v letih
j 1 SS2 do 1'toT. je padlo kmečko
| preliivalstvo relativno od 42% na
' 28?! in tudi absolutno od 1M.2 mi
lijonov na 17.t> milijonov. Ta pri
kazen ne pnmcuja nič družeča, ne
«o da se je kmečkim prebivalst
vom pomnožilo število industrial
iiih delavcev.
Sedanje kapitalistično proizva
janje je uničilo bivši srednji stan
okodelstva: velika obrt je malo
požrla. 1'oskusi za rešitev tejja
slednjega stanu se uislo obnesli
nikjer in tudi ne v Avstriji, kjer
vlada najbolj nazadnjaška obrt
na politika. Rokodelec izjrinja ali
postaja odvisen od kapitala. Ko
kodelec ne dela danes več za - se.
marveč za podjetnika. Kjer še dela
samostojno, ne proizvaja več no
vih izdelkov, on jih le popravlja,
repa liro (n. pr. urar). Iz bivšega
samostojnega rokodelea je postal
torej delavec. in sieer tlela on »lo
ma. na račun ali pa najmanj v go
spodarski odvisnosti od kapitali
sta. oziroma naravnost v podjetni
kovem olirto valisen v direktni
njegovi služIti.
Namesto starega srednjega sta
nu rokodelcev je ustvaril kapita
lizem en nov srednji stan. Kapita
listični podjetnik potrebuje nam*
reč pri tehničnem in administra
tivnem vodstvu svojega podjetja
in pri dovajanja svojih izdelkov
k odjemalcem ozir. konsuineiit.nn
vse polno izvcžhnuih in inteligent
nih pouiagaecv. Kakor je od pri
prostcjšcga delavca ukupil njego
ve roke in fizično moč. tako uku
pnje od inteligentnega delaven |
njegovo glavo, duševno moč in ga
kliče na razliko od ročnega delav
ca /a uradnika. V bistvu pa ni
nobene razlike meti tema dvema,
•oba sta enako podložna kapitaliz
mu. oba sta delavca.
Tudi kmečkemu ljudstvu se ne
godi mnogo bolje kot rokodelcu.
Splošne posledice kapitalizma je
čuti tudi pri kmečkem stanu. Tu
di kmet že hlapčuje kapitalu, ker
lie more izhajati noti bremeni, ki
via teže. Dolgovi, davščine in dra
ginja pov/.ročuji' izšeljevnnje in
prolctariziici jo kmeta.
liazvoj motlcrnega kapitalizma
je sploh preobrazil celi svet. Lju
dje so si postali mnogo bližji nego
so bili nekdaj. Sedaj je že celi
svet preprežen z najrazličnejšimi
komunikacijskimi sredstvi že-1
leznica, telefon, telegraf in hrzo
pariiik krajšajo razdalje med lju
dmi. Smeli človeški duh ne miruje
nikdar in že danes dela za ko
munikacij« po — zraku. Pred :10.
leti j'' franeoski pisatelj Julius
Verne (izg. Žil. Veru) napisal fan
tastičen potopis, kjer je njegov
junak prišel v SO dneh okoli zern
l.je. ljudje so se pisatelju smeja
li. danes je oni smeli sen pisate
ljev resniea že prekosili], kajti mi
rahimo danes /a pot okoli zemlje
|e (»2 <1 ti i Svetovnih trgov promet
znaša sedaj na leto približno 100.
de mi piekomorsko trgovino 4i."»
in le na Angleško 4S9*. Ij. 1 St»4.
se je ustanovila svetovna poštna
zve za in je eno leto potem razpo- j
slain W j milijonov pisem. 1. 1907 j
jih je odposlala že <170 milijonov.
Ta velikanski razmah kapitaliz
ma je delavstvu prinesel dvoje:
pomnožil j'- njegovo število iu po
slabšal njegov gospodarski polo
žaj.
III.
Prikazni kapitalističnega razvoja.
l einki kapitalizma so se nujno
pojavili pri kapitalistih samih. |
Kakor je kapitalist tovarnar u
ti»"*il malega obrtnika - rokodelca. |
tako uniču je veliki kapitalist ma
lega. veliki podjetnik malega pod
jetnika. ohrtna svohoda mu pač
dovoljuje popolnoma svobodno
konkiirenen.
N.mien l i.-'itiilističnega podjet
i.ika iii l:i -i-i 'proizvajal toliko. |
1 oiiker e \ danem trenotku po-1
treluio. marveč njega vodi edini j
11«' lil1*!1 • d.•»••'•i ./ podjetja kolikor
iM.lve možni Johiček. Pri današ
•»jein kapitalističnem proizvajali
ju reda namreč ni nobene moči,
nobene instance, ki bi urejevala
ozir. določevala mejo proizvajan
ja. Vsakdo lahko proizvaja kakr
š. ti koli zdelek in kolikor mu je
drago, ii tako s«> ta struna napen
ja. dok'< r ne poči t. j. dokler ni
več mog-tce dohiti kupea za nagr
madeno iilago. Ta nadprodukeija
I 'o vzroč i vselej gospodarsko kri
žu. <>,1 1 ••*ji se t«* krize v Kv
ropi iti Ameriki vedno ponavlja
jo. Ta kriza pomenja brezposel
nost in soeijalno bedo delavstva
in večkrat gospodarski polom
podjetnikov samili.
Da se izognejo tistim krizam,
skušnjo podjetniki oddati svoje
blago tujiiu, nekulturnim deželam
kolonijam. Toda kolonije ne
dol>ijo od nas le lihima za porabo,
.'■iiipak tudi kapital za lastno pr>
duk-'ijo. N'ii ta način postanejo ko
loniji i .»emu kapitali/.iuu konku
rei.tinje. in on si mora poiskati
/op •;• • \ ili torišč. Ali do neskou
čiio->' i se kapitiilizeui ne more raz
tegniti: pride čas. ko se svetovni
trg ne bo mogel več razširiti, in
tedaj je liankrot kapitalističnega
gospodarskega reda neizogiben.
<iko ne bo poginil že preje, nego
«•!•/(. zadnjo postajo.
Dalje prihodnjič.
Tiskovni fond.
I 'reje izkazano ,
1'rinirose, l\t.:
Ant. Skofar 1.00 i
Frani: Susinon .50
•lakob Kumar * .25
•los. Kalan .2"»
Ant. durea. Kenosha Wis. .."»((
Pregled gospodarskega, prosvetnega, organizatoričnega in političnega stanja Jugoslovanskih socialitičnih skupin Jugoslov. soc. Zve.-:e
v Ameriki od 31 marca do 30. junija 1911.
s
a
H/l
TI
rt I
9
10
11
12
13
14 :
i« !
u:
is ]
19 i
20
2
— i
SS ;
2S |
2» ;
30 |
31 j
32 ]
33 j
34 J
»
37 i
t .\s |
40 J
41 i
42
43
44
45
46
4*
4»
SO
31 j
Kraj
tttcpgoi Hi
Gleneoe. Ohio |
Allegheny. l'a
U Hall-. Ill
Conemaugh. l'a. ...
Okioajjo. III. .
Milwaukee. WW. .
Forest City. I'a. . ..
Kenosha. Win. .
K. Pitt«l»<iryli. l'a. .
S>g.m, l'a. . .
St. Ltoui*. Mo.
Clairton. l'a ,
ChU-ago, III. . ■
Youngntown. <>. .
8. Sharon. l'a. . .
Chicago. III. .
Kan»a» <'ity, Kan*
Cbioholm, Minn
Indiana]>oli.t. 1ml. . . ...
Neff«, O
Cleveland. <>
Ro*lyn, \V:i«b. .
Ilarkett. l'a. .
Breerv llill. Kan».
W. Mineral. Kan
W. Newton, l'a ;
New York. N. V
Krontenav. Kant
W.* Alli>. Win
Milwaukee, Wi*. .
K. Palestine, n.
Ogleoby. 111 ... i
Oregon City. < >reg. ...
Clinton. In<l
•loliet. 111. .
Adamsliurg. l'a |
Superior. Wyo. . ...
Waukegan. Ill
Panama. III. . .
Portland, «)reg. . .
Calumet. Mieh. .
Collin woo'l. t >. .
Virden, 111
Monew»en, l'a.
? E
r?
«
:».«•)
3«. h 7
lfi.rtl
4.H5
4.30
42.90
17.06
.".3.79
19.-5
I 67.50
6.1.1
70.41»
62.^5
*9.06
115.56
it. or.
1.91
l5.oo
1H.01
32.6«»
9.40
19. »JT.
1,9.">
7.2s
*1.35
39.1 t
2.29
1.35
»
1 .»»4
1.1 1
1"*.4J»
3.i>l
I'ri
"S 3
Ji
2.Tit
240.1»
:w.oo
:i.5o
JI <1.4 M
its.s;
6.50
46.55
3.*. SO
40.47
5S.07
67.M
114.1 :t
230.02
I «.15
5.40 1
15.00
21». 44 i
I
'
:t.ui
16.55
,
l
O.NO ■
40.75 '
*.50
T.iiit
23.76
11.50
17.!»0
1 «.!»•»
24.51
0.07
I v2s
maiijkl jr
IZDATKI
-A
Is
o *
.10
1 !».">
10.00
9.(i0
:».20
i:».oo
."•.On
.{.65
4.6T»
r..iK)
C
£
'T.
325
1.US
i
; 2.9.-,
| 10.00
".«.*>
1.30
I 5.00
! «>.oo
4.00
2.f»0
2.70
.1.00
5.00
2.65
."».40
I ..*»0
.->.00
3.50
.SO
j ....
2.00
l.SO
3.50
5.00
3.30
1.00
3. IS
2.75
4.20
2.15
2.0."
1.70
1.00
12.7.-.
| .<10
2.1HI
3.20
i
».00
1.35
.00
I .45
1 .-».*>
1.05
i i.:io
2.95
13.50
7.70
1.30
5.00
H.»>0
tit;.-,
2.50
5.00
5.00
2.65
5.4»
I.50
5.00
3.50
.HO
3.35
I 2.00
1 .MO
3.50
5.00
3.30
1.00
3.15
4.20
2.15
2.05
1.70
1.00
1.00
2.SMI
3.2(1
4.(Ml
1.35
.!mi
1.45
1.55
•
iS
<|
I|
"Se
< -
5535
l.Ort
' L'N.r.n
i
;
7.«.»0
ni;
I 7.."ii
H. I *>
■
i
I. VI
17.1:0
1
:»2.m
3.00
ll.rto
l.On
"1
I.0O
.... ;
1.00
10.7."»
.... j
1.00
is
S*
t,, t.: i
."»4.or#
i.oo
V»M»
VIMI
11.v"»
l.oo
.1.1 MI
H
.rt"
J.I Ml
15?
— E
S J a
itL'.L'O
4..'H t
lti.no
7.1.1
• -
3 ?
-".0.71
I .oo
12-t.oi
.12. •> I
1on
12.oo
!UHI
3.ut)
2.1X1
13..-.4
2.0«
1.2.r»
r».no
11 ».(10
I .'M X I
I l.l'.'i
I.in
n.ito
ItO.llO
li.Oll
' 13.2(1
! «1.0(1
ill
m * t
"< 2
Z -
2 < M I
l
rt. IT .
ur
^ l ,:tf»
•1.50 •'
4.:».". i
22.89
4.01
h 1.93
.13.0."»
24.72
2.04 .
.72 i|
4.02 '
»rt.9S
.23 ;
1.57
17.71
.10 j*
I
»>.:<4
11.34
2.17 '
.Hrt |
■ I
I!
"..21
1,6fi
">.22
.s.-, i
3.SO
1.24
I
7»i I 7
*3.11
IL'.Ts
I4.0H
"mi
I ."h..*>ii
•17.ii»
I'm s 7
i:» «»
1 .(»*>
I « •_'
,;.v»
l.!»3
s.72 ,
i ».:;s
JO »
•J'J. Ill
.">.<! i
4.114
."■.!)«»
♦».7 :t
11.04
v7»!
1.27
.VMI.'JIl
i t.'i'.i
I
I Mt.llll
:t i
»{((.(Ml
I (»•J.C.I
"0.0»
:$(i.T:»
«!'. I*
(i.'I.Vi
10.6 I
22.40
.ti.-vj
■
4.»VI
'
«-7;t:
14.34 ;
1.1.10
11 i.;<(i
:t.l 1
1 ;.2.->
I'rinianjk
i! it
ie
11
i !
L'n
Ijaj
f
l<i
1
:»
»t
C £
II
L.
I
r obront«»j«*^ih
( lanov v juniju
loo
.17
:s:t
I L'
»1»
10
M'
1.
]
"i
" ' I
• • i
i
i
I
.in
nikaj besed o trimeseč
nem PREGLEDU O STAN
JU JUGOSL. SOC. KLU
BOV JUGOSL. SOC.
ZVEZE
'/■> gornjo tabelo, ki .j«* sestavlje
na na p«>t 1 l<imesečnih poročil v
"prilu, maju in juniju, objavlja
tajništvo .J. S. Z. drugi pregled
gospodarskega. prosvetnega. <»r
Ranizatoriernua in političnega
stanja ju gosi. socialističnih sku
pin. spadajoč«' k .7 ntrosi, sociali
I stični zvezi \ Ameriki. Prva ob
java pregleda te vrste, je bila v
majski številki "Proletarca".
Kdor se je zanimal za prvi pre
Kled in je zasledoval naraščaj »Tn
H®ilovanske socialistične zvec.e,
^ bo pritrdil, da je drugi pregled
boljši
prvega ne samo radi
Prirastka nekaj novih klubov.
*®Pak tudi — kar je glavno —
"ti točne j i h poročil, na podlagi
kterih stoji pregled.
Seveda. pregled št* od i In leč ni
to, kar hi imel hiti. Mongo stva
ri .;«* še šepavili, ker ni mogoče
j dognati pravili račumkih zaključ
j kov radi pomanjkljivih inforina
! «*i.j o prenosu gotovini«, gotovino
' <>h zaključku :{(>. junija in vred
nosti premoženja. To od strani
j cnili kluhov. I>?• utri pohabijo />>
• in• t javiti glo«le naročnikov na
1 .
zvezna tri asi hi. tretji o številu
ameriških državljanov. Dokler ne
izginejo ti nedo.statki. hodo ti
pregledi \edim šepavi. in vsled
tegii nepopolni.
Točnost v mesečnih poro«"Mili
j«- le/.eča ti.i j\ «•«"• na tajnikih. <V
skiiii tajnik vedno, da vpiše vsak
mesec točno \ klilhovo knjigo «h>
hodke. premrs gotovine, in. ak<»
i prnv odšteje izdatke, potem ho
j imel vedno lahak posel pri izpoln
jen j ii mesečnih poročil.
Eni tajniki napr. zapišejo v
i mesečno poročil«* oh zaključku.
.l.i je preostanek toliko in toliko,
• I ni if i niesee pa vpišejo pri preno
I sil <>(| zadnjega moseon večjo ali
i I>ii iiianjo svoto. ko zaključujejo
' zopet mesečno poročilo. Na ta na
i ."in si* ur morejo ujemati računi
no pri kliihu — niti v pregle
j »lih.
(ilavne »točke pri i/polnjenju
iiicscčnili poročil so: 1. točen upis
dohodkov; 2 točen upis gotovint
mdnjega meseca, t. j. vsi novci:
: točna odštetev vseh faktičnih
izdatkov od skupnih dohodkov —
kar da rezultat preostanka ali pri
manjkljaja, ki se ima prenesti v
prihodnji račun.
To so točke, na ktere naj se
tajniki klubov vedno ozirajo, ako
žele imeti v redu mesečna poroči
lu in objavljene preglede.
• • •
IViffodilo se je že, da je eden
ali drugi sodrtiRov vpraševal, če
mu tako točnih poročil in da Zve
/i sploh ni treba vedeti. kak«' do
hodke iu izdatke imajo klubi.
Ampak to je velika zmota. .Jugo
slovanska socialistična zveza je
eentralizirana politična organiza
eija ki mora imeti natančen pre
gled o delil svojih organizaeij,
ozir klubov. Kako pa naj odbor
Zveze iznajde. kako stoji organi
zaeija. kje ji* jaka. kje slaba:
kje j«' potreba agitaeije. bodisi
ust mene ali z našimi glasili, kje
so naši volilei. naši unijsti, naši
pevski zbori in tambnraši. če se
nam to ne poroča v poročilu. ki je
zato pripravljeno?
Urez tega seznama. Iti bila Ju
gosl. soe. Zveza podobna uprav
niku lista, ki ne ve za svoje naroč
nike. Toda ta primera je daleč
neprmema, ee se pomisli, da so
člani Jugosl. socialistične zveze
fiodrugi, ki streme za enimi eilji
in vodijo en boj za odpravo se
danje kapitalistične družbe z na
iiM-st it \ ijo soeialistiene, v kiir so
poslužujejo. prosvetnih, organiza
torienih, gospodarskih in politie
iiili sredstev.
Potom naših klnhov se mora
razviti airitaeija z« našo časopis
je. agitacija za upeljavo amer.
državljanstva, agitacija za vzgojo
dramatike, petja, pouka v angles
i 11 i in sploh v vsem. kar nam da
je prednost v našem napredku do
popolnitve.
Kar izvršuje en klub v korist
sebi. se pripiše ua korist vsem,
in obratno /naei malomarnost po
sameznih klubov, škoda za vse
skupaj.
Jugoslovanska socialistična zve
za potrebuje primerno disciplini
ranih elnnov. ki so pripravljeni
vsak ras skazati solidarnost in
požrtovanje, kadar .se pre za ko
rist in napredek idej, ki jih kot
veja skupne soeialistiene stranke
vsepovsod zastopa. Tajništvo.
i O O«0»»»»♦»»»»•»»»»o»»♦<
S'tranKja
NAZNANILO IN POZIV!
Znaki in znamke J. J. Mc N&mara.
"American Federation of I»a
bor" nabavlja veliko množino
znakov s podobo J. .1. M«* Namarc
in napisom, o«I zgoraj: "pravico
/<i .Me Namara s" — spo<laj pa
(141 nrahljeni."
l'ena znaku j«' 5 et. Istotako je
nabavila tin I i znamko, ki se vpo
j rahljajo pri od pošiljanju pisem,
j Ti* marki* .stanejo let. komad,
j Ker oboj-* izdaja i-ksekutivni
odbor A. F. of L. direktno v \Va
, sliinijtoiin, 1). ('.. in je našitn so
jdruifom vsled teya nepriročno
I nabaviti si eno in druiro. misli taj
ništvo .J. S. Z. nabaviti oboje. V
' ta namen se pozivlje vse klube
•lujjosl. soi*. /veze. da čim prej ko
i mogoče iia/nanijo. koliko znakov
>ali /nanik bi naročili ,da nabavi
tajništvo potrebno svoto. Popusta
pri teli naročilih ni. ker frre čisti
dobiček v obrambni sklad bratov
Me Naniare. ki čakajo v l/os An
uelski ječi soil In* radi "razdejan
ja" "Los Angeles Times".
Vsi klubi, ki žele nabaviti zna
ke ali znamke, naj v pošljejo prej
k<> motroče tozadevna poročila.
Se enkrat: /.uaki so po 5 et.,
znamke pa po 1 et.
Tajništvo.
Za Sygan, Pa.
Vsi* »Mane Juifosl. soc. klulia
"Mladi Vrh' so uljudno vahi, i!h
se zanesljivo udeleže prihodnje
si\jc, ki se vrši dne '24. septembra.
Na tej seji se bo volil klubov od
bor za prili. f» mesecev. — Poleir
tejja s«- bo volil tiu!« odbor za
priredbo veselice, ki se vrši dne
.'{0. septembra zvečer. Treba bo
tudi spregovoriti o načrtih, kaj
bo najbolj izdatno za splošno i
zobrazbo iu interesov članov
sploh. Bližajo se <1<»1 vri. hladni
večeri, ki so najbolj vabljiva » i
taka razmišljavanja.
Pozdrav na vse sodi use!
Ij. CJlažor, tajnik.
Za Kenoaho, Wis.
•Jujfosl. soe. klub št. 11. .1. S. Z.
priredi v nedeljo rine 24. septem
bra t. 1. veliko zabavo s koncer
tom in plesom.
Veselic« se \ i ši \ (Jermani t
dvorani. na .Milwaukee Ave. Pri
četek ob 2 uri popoldne. Vstopni
na 2"t od ot>ebe, ženske v sprcin
stvu moških vstopa proste.
Vsi .sodrugi in prijatelji se u
ljudno vabijo.
odbok.
SOCIALISTIČNI PREGLED
— Vrhovni sodnik Clark v
North Carolini je zadnje čase
imel več radikalnih govorov, v
kterih je neusmiljeno bičal kapi
talistični sistem, i/, česar se posne
ma, da mož vita socialistične knji
ge in časopise. Tamošnji sociali
sti ga vabijo. «1 a naj pristopi k
stranki.
— Socialisti v Allegheny Coun
ty. Pa., krožijo peticijo za kon
gresuika Bergera. pozivajoč ga.
da predloži v zbornici zakon za
žensko volilno pravo, ko se zopet
snide kongres.
— Poročilo vodstva nemške so
cialne demokracije na strankinem
/.boru v .leni. ki sc vrši te dni, po
kazuje znatni napredek v vseh
področjili strankinega gibanja
I Število članstva je naraslo pro.s
, lo leto od 720.038 na 8H5..r»fi2. To
j je narastek za 11 ~>..VJ4 članov in
j sicer 90.47:1 moških ter 2">.0f>1
žensk. V l!t nemških deželah ima
(stranka 188 zastopnikov v zako
nodajnih zborih. Število ohčins
! kili in mestnih zastopnikov se je
tudi znatno pomnožilo. Socialisti
imajo v 40 mestih 2015 in v 2240
vaških občinah (MJ40 zastopnikov.
Kazen tega ima stranka v 31 me
stih zastopnikov v magistratih
in 1~>4 zastopnikov v 83 vaških
upravah. Vsega skupaj je 8910 so
cialističnih občinskih in mestnih
zastopnikov proti 77'JO v prejšnem
letu. Živo delavnost stranke ozna
čujejo zlasti sledeča dejstva: V
preteklem letu je bilo 35.044 član
skih in 13.10:1 javnih shodov. Uaz
deljenih je bilo .'13 milionov leta
kov in čez tri milioiie agitacij*
kili brošur iu koledarjev. Dohod
ki znašajo 1 ..100.000 mark in so
največji kar jih je stranka do da
nes imela. Nemška socialistična
stranka je torej dobro pripravlje
na za bodoče boja