Proletarec. [volume], September 19, 1911, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
.•t i* koristi delav
ake8* l|«idstva. Delav
ci so opravičeni do
vsega kar prodncira|o.
This paper is devoted
to the interests of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
»i chic*?o ur* "u A ilcir v r** o nrtK r'^7 o* m*i'*o i.^r a! * i «V^"" office: 2i4o Blue island Are. "Delavci vseh dežela, združite se". T4£jgS»>:u
PAZITE!
na številko v oklepni
ki se naha|a poleg va
šega nitflovt, prileplje
nega apodal ali
na ovitku. Ako (211)
|e številka
tedn| vam m prihodnjo
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o takoj.
I
Štev. (No.) 210. Chicago, III., 19. septembra (Sept.), 1911.
Leto (Vol.) VI.
Barikade na Dunaju!
LVSTRIJSKA VLADA POBIJA
LAČNE DELAVCE.
Krogle namesto kruha!
Na Dunaju i«' zadnjo nedeljo
T. sept.. tekla Uri delavcev. Na
potest lačnih pr detarskih množic
»por rteznosno draginjo je gnjila
rstrijska vlada odgovorila s kro
lami iz vojaških pušk. Kolikor je
bin's /nauo 18. >ept.\ j'- šest
elavcev ubitih in če/ 'J'1" holj
ituanj ranjenih. Na stotine dru
|h je aretiranih in stlačenih v
j pore.
('ez 50,0(1») delavcev prisostova
je protestnim shodom in oh
kdom na Dunaju, ktere so skliea
1 socialisti: Delavstvo je prote
ralo zoper vi>oke cene živilom
zlasti /> per carino na importi
nem mesu in ostalem živežu,
glasno *o zahtevali lulavei. da
»ra vlada odpraviti carino na
sn in s tem omejiti draginjo,
koto. Demonstracija je hila po
lnoma mirna dokler ni prišla
•ovokaeija — naj prvo o<I strani
"»licije. Policaji so skušali raz
lati demonstrante, ker pa niso
U kos silnim množi« am in ko mi
kteri pričeli metati kamenje, jt
licija poklicala vojaštvo na ko
jih. Kakor barja naskočili so
jaki delavce. Množica Je vpila:
Mi čemo kruha, kruha, ne voja
ov!" odgovor je bil — salva iz
nšk in na tleh so se zvijali ra
jeni delavci. Pokala je salva za
nivo. Razjarjene množice posta
ile so se v hran. Trgale so ka
nenje iz tloka. razbile klopi na
romenadi in zgrailile barikade.
:i kterimi so odbijale s kame
ljem in sploh / vsem. kar je kdo
jpiel pri rokah, napade pobesnelih
konjenikov. Izgredji. krvavi hoji
o trajali skoro vso noč in šele
»roti jutru ^o bili delavci raz
kropljeni na \se strani, kolikor
|ih niso poloviii in stlačili v za
mre. Drugi dan j" izgledal Dunaj
kakor vojaški tabor. Povsod .ie pa
Kroljiralo vojaštvo. 1'liee, koder
lo se vršili boji. so «|emolirane.
k'red državno zbornico, kjer <.0 se
pršile demonstracije in prvi spo
adi s kavaleri.jn. je iztrgan sko
0 ves tlak.
Avstrijski socialisti, ki /rolnje
J^ase vodijo neizprosni hoj proti
odražanemu živežu, bodo na ta
|»est:jalni napad 11a lačne iVIav
*\e množice nedvomno odgovori
1 v državnem zboru, kjer imajo
poslancev. Žalostno zanikrne
skozinskoz gnjile avstrijske
j^ude, ktera preša iz. potlačenih
rodov milione za kanone in boj
ladije, a svoje lačne podanike
bija s kroglami. l>o že enkrat
plačano.
r
STISNITE ŽELODCE! CENE
ŽIVEŽU RASTEJO.
jjCene živežu cto<1o navzpror!
Sladkor, krompir in kava .i«* po
dražila v ('hieafru. New ^ nrku
n drugih večjih mestih in "tolsi
Sjo" nas. da bo cetin poskočila
to-li drugim živilom. Sladkor .i«'
tedaj dražji kakor /o ni bil zad
kih dvanajst l» t. Xrompir pro«l»:i
jtjo na polju po $1.1ft luišel. M»
k* dobre kakovosti ji1 po najnižji
teni na drobno $">.0."» soil; slanina
W centov funt in "steak" za
tpovprečne ljudi" po "Jv centov
fant.
Kljub temu. da j«' lotos dobra
hrmnrska letina razen koruze.
moral ubo«ri delavec /opet na
tekniti hlačni p;is /a dve. tri luk
nje Seveda, svr/i pridelki gredo
T ledenice. kjer bodo raka I i od
|***enja dokler fen«1 ne zletijo v
Tako bo vodno, dokler se
prodiK-iralo /a profit namesto
r*»7* poralio.
Ste le obnovili naročnino "Pro
— Če jo še niste, stori
Jf to takoj, da se Vim ne ustavi
1*4.
Splošen pregled.
— Socialistični državni pravil
nik Zabel je v Milwaukee vložil
to/.lto proti šestim okrožnim sod-1
11 i kom. da morajo vrniti šest tisoči
dolarjev, ki so jih trkom šestih let
pridobili krivičnim potom.
Seveda si no bodo socialisti s ta
kim brezobzirnim nastopom prido
bili naklonjenost kapitalistov. No,
socialisti pa dajo za prijateljstvo
kapitalistov in njih privržencev
lino.
• •
*
— Pri pogrebu igralca Gatesa v
l'arizu. o katerem je celo Morgan
dejal, tla je črna ovca meti milio
narji, je "rev." tir. 11 vat dejal v
svoji pridigi: "'til je pravi tip
Američana, katerega je občudoval
svet. vzor ameriškega duha. ki za
piše "upanje" na življensko pot
siromaka."
Zdaj se lahko vsakdo prepriča,
tla pravi "reverend" nikdar ne
| laže.
• •
— Pet in dvajset let so držav
ljani države Maine nosili prohibi
eiški jarem. V 14 dneh bodo ime
li odločiti, ako naj hinavščina še
tlijo ostane v državi. Ojyomnn ve-1
čina državl janov j<> sita hinavšči- j
ne. Posebno na jasni je v začetku
rastla prohihieija hipno, poplavi
la je mesto za mestom, me j tem ko
sedaj odpada m os t o za mestom.
Prohihieija je sploh največji
huiubuir v Ameriki. Prohihieija
ne omejuje pijančevanje, marveč
tra še pos'p«»šnje. ker je potem v
vsaki drugi hiši gostilna, kjer to
čijo skrivaj opojne pijače.
Ako bi bili prohibieioniški fa
natiki v resniei ?a omejitev pijan- J
čevanja. tedaj l>i v prvi vrsti zah
tevali. da s<> žganjetoč loči on
vina in pivotoča. Zahtevali bi
davčno preosnovo za postilnrPar
je. Mesto sedanjeira enukesra dav
ka bi morali vpeljali naraščajoč
dohodninski davek. V šoli hi bilo
treba učiti deeo o škodljivosti
alkohola. Predvsem j«1 pa treba
spremeniti sedanji družabni ren.
I.judi je nemoiroče poboljšati. do
kler imamo razmere v človeški
družbi, ki silijo ljudi, da iščejo
tolažbe v pijači.
Proti družabni preosnovi so pa
prohibieionisti. Vprav to pa do
kazuje. da .je prohihieija navadna
hinavščina — pravi ameriški Svin
del.
• •
•
— Beljgiska vlada je pomnoži
la vojaško posadko ol> nemški in
francoski moji. Razvozili so stro
livo in lopovo v Luttioh. Xamur
in Vi rviors. Žonijski častniki so
pregledali natačno vso forfo.
Ueljiriski častniki poročajo. da
jo vlada radi topa zvršila ta ko
rak. <la lahko varuje strogo no
ntr;:!nost v slučaju vojno mod
Fraurijo in Xenx'ijo.
• •
*
— Ruski car je poinilostil gene.
riila Reinhota. prejšnejra mostne
ga glavarja Moskvo in njegovega
pomogača Korotkiii. Pridani«* jo
šo vodno pomagal svojomu sovrst
niku lumpu.
• •
*
— Draginja jo dnnos vsepov
sod. Pritožbo o draginji prihaja
jo iz Franeijo. Nemčijo. Avstrijo
in draginjo imamo tudi v Ameri
ki. V Franciji, posebno v rudars
kih okrajih ljudstvo kar r«voltira.
Xavadon elovok zaključuje. <"'e
imamo draginjo kar po celem svo
tu nakrat, todaj mora primanjko
vati živeža na svetu. Ali temu ni
tako. Polno žitnioo. shrambo za
drugo poljsko in hladilnico priča
jo, da imamo vsega dosti — še
prove"*.
Vzrok jo iskati drugod. Postav
no organizirani roparji hočejo
imeti zadnji oent iz ljudskih že
pov — zato imamo pa tiuii dra
ginjo.
• •
*
— Žlahtna kri § 188 hišnega re
dil rusko carske rodbine so izpre
mcnili iu določa, da odslej ne sme
noht u veliki knez in nooena veli
ka kneginja skleniti /akonu z ose
bo, ki ne pripada vladajoči rod
bini ali rodbini enakega gospos
kega rodu. Osvežitev dinastije z
zdravo krvjo je torej izključena,
degeneraeija Koinanovccv zago
tov ljena.
• •
*
— Usoda ruskega revolucionar
ja. Mornar Kjotlor Malkov. upor
nik ruske bojue ladje '"Potem
kin". je pobegnil po (Vdgotrajnih
blodnjah po morju v Ameriko,
kjer je ob izkreavanju padel v
roke i/.seljeniškim oblastem. I>"
pisnik riLskt ^a lista "1'tro Hos
> i j i poroča sh-deče podrobnosti
o usodi revolueionarea. l'o usodi
na ladji " l'otenikin" h-ta 1!K>5 je
potoval Malkov. ki je Igral v o
II«'m tlporu veliko ulojro, šest let
po Kusiji in je delal po dokih in
tvoruieah. Nato je sklenil pobei*
11 it i v Ameriko. Ut-r so mu doma
ča tla postala prevroča. 1'rišel je
v Lilian. kj« r >e je sprijatjil z de
lavri \ Inki. Končno sr> mu ji- po
srečilo z njihovo pomočjo priti
neopazeuo na v Ameriko odhaja
jočo !a»lj« "Pinna". kjer se je do
odlioda skril v prostor za premog.
Potom se je priiiiru/il potnikom
tretjeira razreda. s katerim je do
| spel do New Yorka. K>. so začeli
preštevati potnike in posadko, je
vrgel s sel m' vrhnjo obleko in sko
čil v vodo, da l>i priplaval do o
bale. Poslali so za njim čolne. ki
i so pa dohiteli in ga vklenjenega
peljali v Ellis Island. Tu so pa to
žili. da je poskušal brez potnega
lista izmuzniti se kvarantenski in
izseljeniški kontroli. Take izselje
nike namreč pošiljajo na mestu v
Evropo. Predstojnik Ellis Islanda
ni hotel slišati tudi plede Malko
t Vii o nobeni izjemi, kljub njepo
l vemu zatrjevanju, da Je ruski re
| volui'ionaree, upornik s "Potem
kina", ki bi ob povratku prišel
pred mornariško sudiišče, katero
l>i pa obsodilo na smrt. Y tem po
ložaju m- je zavzelo zanj njujorško
soi*ia 11 >t ieiio časopisje. Neki list
se je obrnil na trpovinski urad
s prošnjo. iln. ne l>i Malk<va izro
i 1 i. drupi list je plačal zanj pn
rolirodskemu društvu dolžno pre
voznimi. .Medtem se je obrnil ru
ski konzulat v New Yorku \ Wa
shington. da mu izroči upornika.
|»\;i soeialistieiia li-ta sta anpa
žirala nato za Malkova dva advo
kata. ki naj l>i zastopala njepove
interese.
Mikov je zdaj prost. Ameriška
vlada je odločila. da se sine iz
kreati. ker l»i bilo v protislovju s
Ivotistitueijo in tr.ulieijo ameriške
republike, ako bi ne smeli i/.krea
ti prepanjani revolueionarei.
— Klerikalec — poiitični krivo
prisežnik. Junija meseen lanske
ga leta sta ><• sprla \ 0*t<-rniithin
•_'ii i i iJonnje Avstrijski tu okraj
ni šolski nadizornik Ilutior in nad
i:i t • ■ 1. j Kiirlmock \ |»r i«-«» klerikal
no.'a |»ivi 1 >«•<IiiiUa kra.inoga šn|s
k< ira sveta Krallcrja. llulter jo v
pivpiru udaril s pest jo po mi/i in
kričal nad nadueitoljom: '"Št* ni
ste v pokoju, še v;is iirnnio v ro
I ali. iln krvi vas bom preganjal.
(Vtudi ste star mož. no liosto do
lu ii i t . vinarja pokojnino in s sra
moto liosto odrinili i z Ostermie
thinira : to zasluži, taka zavržena,
podla duša" Prod okrajnim so
dUoom kot prii-a zaslišan pa jo
Krallor trdil, da nadzornik ni pso
val in da ni s post jo udaril po mi
zi Ivor ga je postavila oola vrsta
družili pi'i<"' na laž. jo Iti In zoper
njega uvedena kazenska preiska
va zaradi krive prisege. V preiska
vi jo priznal, da jo llubor ral»il
besede. ki jih je citiral naduoi
tolj Kiirbiiek. in jo bil obsojen na
šest tednov težko jeoe.
# ♦ *
— Vojaška revolta na Norveš
kem. V Stenkjenu je bil kaznovan
neki vojak na dva dni zapora, ker
je izgubil mod pohodom nekaj
predmetov. Takoj se jo zbralo
500 njegovih tovarišev in so od
korakali v sklenjeni vrsti, z na
sajenimi bajoneti. Spred so nosili
zastavo z napisom: v Imenu pra
vice zahtevamo izpustitev jetni
ka. Stražo preti vojaškimi zapo
ri so pretepli, prav tako Jetniške
jja poveljnika, ki jih je prigovar
jal. Nato .so vdrli v zapore, opro
stili svojega moža in «rn v mogoč
iiem sprevodu spremili v kasarno.
• •
*
— Vsi antimilitaristi naj stopi
jo pred fronto. Na vojaškem vež
hališen v Ofoten (Norveško) se
je z^oiUla pred kratkim sledeča
vesela zjfodha. I'ovejjnik je i/ve
del, da je nekaj moštva antiiuili
taristienepa mišljenja, kar mu se
veda ni bilo po podu. Neki nad
poroenik se je namenil, upnnti
antiinilitariste v kozji ros. Mislil
je. da jim bo srce zlezlo v hlaee
iti da se ne bojo upali priznati
svojepa antimilitaristienega mi
šljenja. pa .)'• nekega dne zaklieal
pred fronto: "\*si antimilitaristi
naj stopijo za par korakov na
prej!" In irlej! Vsa stotnija —
i/vzemši treh, štirih mož — je sto
pila nekaj korakov naprej. Nad
poroenikov nos pa se je nemara
do tal pobesil.
• •
— Rabelj ruskih revolucionar
jev umorjen. Iz. rVlcrburga poro
čajo: Nedavno jo liil umorjen pr
vi na mostni k poterburškega »1 r
žavneirn pravilnika Skopinski. Ne
znani moriloi so pobegnili. So«lna
preiskava jo lo toliko mogla do
gnati. da se Skupinskega umorili
rleni 30 revolucionarnega komi
teja na podlagi sodbe soeialnore
volueionarne stranko, ki jo je lii
la proglasila /o pred šestimi leti.
Rabelj Skopinski je bil po vsoj
iCu-ii.ii znan za najbrutalnejšcga
zatiralca soeialnorovoluoionarne
ga gibanja im-di ru-kim narodom.
Skopinski je pri neki obravnavi
proti :?(> členom revolucionarne
strank«' pred sodiščem v Tiflisn
zahteval njih usmrtitev in tivlaj
je bila izdana proti njemu sodba.
ki je bila še le te dni izvršena.
• •
Neki advokat liogrov. jo strel
jal na ruskeira miiilsterskosra
predsednika St(dypina tekom gle
dališke predstave. Zadel ga je
dvakrat: v roko in v život. Zad
nja kroirlja je opru^nila tudi je
tra. Naijfilje poročajo, da mi la
in- smrtno nevarne, in da ve jo
ruski ear. ki je t>i| pr; predstavi
navzoč. strahopetno skril takoj
pri prvem strelu.
Stolypin jo podpisaval smrtno
obsodbo za politične zločince, kot
trgovec podpisuje navadno raču
ne Vladal je s silo in s silo kon
čal slednjič m> drugi podpisa
li smrtno obsodbo njega in jo tu
di izvršili.
Taki dogodki so na dnevnem
redu v državi, v kateri nima ljud
stvo nobenih pravic.
Amerika ima še vodno ^ t i t -
I j i v o nava>lo. da pošilja mi^ionar
je nekam \ Afriko, na Kitajsko
in vra'.'avedi kam še. Ako ti mi
sionar.ji v resnici delajo i/ div
jakov civilizirane ljudi kar jo
ovomljivo . potem jili Amerika
bolj potrebuje doma kakor kje
dliitrje. Za eel i I > i svoje delo pri
linear jih. " prajsfa jtarjih ". na
Wall Streotn pri "svetih skaka
eih". milionarjih v Montelairu.
otisn in njegovih detektivih in
med ostalimi harhari. Ce hi »o
jim to delo posrečilo. potem I• i
jih naprosili, da se podajo v Cle
veland in skušajo civilizirati ne
ko neprispodohno stvareo, ktera
je koinhanieijn hehea. doli Ki/o
ta. opice in znane doi;oiibatc ži
vali: kljub t emit pa ta nepris|»o
dohna .stvarca dela sramoto čas
nikarstvn s tem. da urejuje slo
venski li-t. Ako se mtsioiiarjem
tud»i •<» delo posreči. potem |»a res
zaslužijo kavalirsko natrrado.
1'rofit in kapitalizem sta hila
rojena dvojeka. In ta dva satans
ka dvojčka bosta poginila i.sti dan
in skupaj bosta pokopana. Dela
vec se ne ho jokal za njima!
NEMŠKI SOCIALISTI PROTI
VOJNI.
Neststo delegatov nemške soci
aliii' demokracije na zboru v .leni
Nemčija, ki zastopa «"*!:»
nov stranko in približno 1 milio
iii* socialisti«"iiill volilcev, soglas
no kot i-ii mož protestira proti
na< 1111 en 111 cesarju Wlijemu. kteri
hoče s svojimi traliantl vred iz
zvati krvavo klanje s Francijo
rati i Maroka v severni Afriki.
Oboril je predložena resolucija,
k t era poživlja vlaiVv <la sc mora
namali sklicati izvanreitno zase
danje parlamenta, da obravnava
o maročanskem vprašanju: dalje
poživlja resolucija delavstvo cele
Nemčije, da /. vsemi silami dela
za preprečen je panevropske voj
ne rail i Maroka. "Sčuvanje na
vojno, ktera prozi zaplesti — ta
ko povori resolucija — Francijo.
Anglijo in Nemčijo, so prov/ro
či 1 i kapitalistični pirati tolova
ji). ki bi >i radi osvojili nove ko
lonije za novo izkoriščanje. Proti
takemu činu. kteri yrozi provo
cirati mesarsko klanje med civi
liziranimi narodi, kot so nemški,
francoski in angleški, ktero bi se
brezdvomno končalo z univerzal
no katastrofo, mi najstrožje pro
testiramo. Pričujoči ko?ij*res pri
čakuje. da se nemški delavci
divipnejo kot en mož in porabijo
vse svoje sile za prcprečenje voj
ne ter obenem zahtevajo otvori
tev parlamenta, kjer bo zastopni
kom ljudstva dana prilika dvi
gniti protest."
V AMERIKI DIVJA KRVAVA
VOJNA VSAK DAN!
Vladni rudniški bureau v W.i
•iliin^tonu. 1>. C.. je pravkar obe
lodanil pretresujore številko ne
pretr^.inili rudniških tragedij. ki
m> st* odigrali' trkom zadnjih de
set let. Tukaj sledi strašna po
vest :
Trideset tisoč rudarjev ubitih!
Petinsedenidesettisač rudarjev
pcbitih, ranjenih boljalimanj, od
teh je mnogo pohabljenih za celo
življenje!
Enajst tisoč vdov!
Trideset tisoč otrok brez oče
tov !
(ilavni in jedini krivei teira
irorost asneira umora iu zloeina so
lastniki rudnikov iu kapitalisti v
Ameriki. Ako hi svoje rudnike
opremili / varnostnimi in rešilni
mi napravami. knkoršne rabijo v
Kvropi, —
vee kot poloviea ubitih rudar
jev bi bilo še danes pri življen
ju —
vee kot poloviea pohabljencev
Iu imelo še danes zdrave ude —
vee kot . poloviea vdov hi še
imelo soproire iu skrbnike kru
ha —
ill vee kot poloviea sirot bi
imelo svoje orete!
Toda še za polovieo teli umo
rov ni pardoua. Se manj kot to
liko smrtnih slueajev l>i se lahko
prepreeilo. <!ti ameriški kapitali
sti preskrbijo rudnike in premo
irokope / dobrimi rešilnimi na
pravami. Ampak kapitalistom je
na sreu samo profit — do
lar. dolar, dolar -— zato pa
t ere. tcee. t Ore delavčeva kri!
V desetih letih 110.000 rudar
jev ubitih! I'm da ne živimo v
■"asu vojne! \e bodo-li tudi tc
krvave številke dela vee. kteri še
žive. spametovale?
Taft ?e grozi štrajkarjem.
Samuel (imnpct's. predsednik
Ameriške dolavssko zveze (Ame
rican Federation of Labor), jo iz
javil na "Delavski Dan" v San
Kraneiseu, da je predsednik Taft
lirzojavil železniškim mapnatoni
tia Wall Xtreetn. <1a liodo vodite
lji železniških unij takoj sodino
prijeti po Slierinanovem antitru
st nom zakonu. f'iiu pričnejo s
štrajkom na Ilarriinanovih pro
jrali. fiompers pravi, da pozitivno
ve za tozadevni Taftov lirzojav.
Iz polja delavstva.
tSeneral <>tis mogoče ve, kje se
nihaja i/trinoli «!eo. IT. Šhoaf. so
cialistični reporter. Detektivi hi
morali Otisa staviti pod "third
degree".
licdasti nemški cesar vhii "rde
ro pošast", zato hi raje imel voj
no kot pa .socialistično /maso pri
bližajočih se volitvah. Socializem
ho strmoglavil kralje in cesarje
ravno tako kakor kapitaliste, in
roar Vili to morda ve. Zato hi pa
raj«' videl hoj 110 polje pokrito s
tisočerimi mrli)*i in preplavljeno s
človeško krvjo, kakor pa da hi iz
gubil svoj trohli troii. Ali je v 20
stoletju Še niosroee, da bi se ljud
je. proletarei klali za cesarsko
eksistenco jednega nievrednika?
Ali je mogoče?
Tri zadnjih občinskih volit
vah v ITolandiji, ki so se vršile v
juniju t. 1.. je socialistična stran
ka pridobila .~t7 mandatov, izgu
bila je pa samo sedem. Dobili hi
pa še več mandatov, da se niso pri
ožjih volitvah združili klerikalci
in liberalci proti socialistom.
Dr. Franc Soukup, biv<ši
član avstrijskega parlamenta, kte
ri je med Cehi znan kot jeden naj
boljših govornikov pride okrosr
1 •"». t. m. na prapagandistično po
tovanje v Ameriko.
Ne v Canado, premogarji!
Premogorski štra.jk v Alberti in
British Colunihiji še vodno Iraja.
— I nija zomljiščnih najemni
kov, prva te vrste v Ameriki, se
je organizirala v Waco, Tex. pre
točeni teden. Namen nove unije
je. znižati najeinniiio (rent) <>«1
farmarskih zemljišč in pridobiti
>'■ druge olujšave. Povabljeni so
tudi farmarski delavci, da stopi
j<> v to unijo.
Na konvenciji mednarodne
pekovske unije, ktera se vrši te
<!iiii v St. liOuisu. je predložen na
črt /a ustanovitev kooperativnih
pekarij pod vodstvom in kontro
lo pekovske in sladščičarske or
traiiizaeije. Ta korak Iti pomenil
najmočnejše orožje proti nizkim
plačam in *kchskini pekarijam. -
kterimi krušni trust pritiska na
peke. Take delavske peknrije l>i
>e ustanovile v t i > t i h most i li. kjer
še nočejo priznati pekovske uni
je. Na konvenciji jo prisotnih **•">
delegatov. ki reprezentirajo 22.
imki organiziranih pekov.
Strajki >.> izbruhni.i na vseh
krajih Španske. Ti štrajki >o pa
revolucionarnega značaja in vla
da je zelo v skrheh. Najhujši hoj
je v liilhao in v Vizonjn. Vlada
je tamkaj 12. t. m. razglasila ob
sedno stanje in postavila ."»(KM)
vojakov proti štrajkarjcin.
Lokalna rudarska unija v
Itisheo. Ariz., objavlja pojasnilo
napram nekim govoricam, ki se
širijo po rudarskih okoliših na
zapadu glede plače v Hishoo, da
tamnšnji rudarji dobijo le *:>.."»()
dmerno in redki so. ki Imajo več.
vir:i.jk železniških vposlen
I'cv, k t «*ri je irrn/.il /adnje letin«',
ji- preložen na nedoločen eas.
Ntrajk je preprečila unija i-«»j
nikov. oziroma predsednik >lr«>j
niške /veze O. -< 'onnell, kleri v<*d
ii" sanja o kompromisu 111 o spra
vi med delavci in železniškimi
dni/bani. Na snstanku irlavnih
odlioruikov strojniške nnije pred
./adnji pondeljek je O. Connell
trdovratno pobijal štra j k in trr<»
zil. da fja ne l»o opravomoeil. Ta
ko se je .stvar zopet zavlekla. Ker
|>a ustali du'lavei nečejo štrajkati
brez niašinistov. bodo 5e enkrat
glasovali, da - li gredo na štrajk
al; ne. Večje delavniee Illinois
Central železnice, kjer se delav
ci pripravili jo na boj, so v sle
dečih krajih: Knrnside. Cairo.
Ccntralia. Clinton in Matton 111.;
Vieksburjf in Macomb. Miss.;
Memphis in Jackson. Tenn.; Wa
terloo. Ta.