Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 19, 1911, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, September 19, 1911, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-09-19/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-09-19/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-09-19/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-09-19/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], September 19, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 19 Sept. 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-09-19/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

PROLETAREC
CIST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOnEK.
Lastnik in izdajatelj:
Jagoslotanska delatska tisko»na družba
* Chicago, III.
Harotnina: Za Amcrico $1 SO za c«lo leto. 75c za
pol leta. Za Evropo S2 za celo leto, SI za pol leta.
Gftaii po Hogoioru. Pri >prtm*tnbi biraUJ/a
o« l »O nortgn naznanili tu Ji STARl nez/or.
PROLETARIAN
Owned and published Every Tuesday by
South Static Workmen's Publishing Company
Chicago. Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
VraiiV 1'odllpeo. 1'rmldent;
Frank Podboj. Secretary;
Kriiiik Jmiptič. Treasurer
Frank Petrid
Jos. Bratkovič t (ilrtktorlJ
SUBSCKIPTION HATFS: United State« and Canada.
Ji.SO a year, 7Sc lor hali year. Foreign countries
$2 z year, SI lor half year.
(WTVoTisiNC, K ATi*s on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
3146 Hlii«' Island ave. Chicago, 111.
Kje je tatvina in rop?
Čudovito logiko rabijo naši nas
protniki kadar se jim zdi potreb
no. napasti programntične zahte
ve socialistične stranke in pobi
jati soeiali/eni vobče. Tako je ne
ilavno tega neki katoliški list pi
sal, tla sprememba privatne last
nine proi/.vajalnili in distributiv
nih sredstev v kolekt i vistično, o
ziroma razlaščanje kapitalistov,
kakor zahtevajo socialisti, pome
ni ''tatvino". In soeialisti tki
vsledtega "priporočajo tatvino"!
Kako modro! Za ljudi, kteri
imajo dni v letu možgane na
počitnicah, in kteri obenem mrzi
jo socialiste, a ne vedo zakaj, je
taka trditev mastna klobasa, češ:
Aha. zdaj vas pa imamo! Vi so
eialisti bi radi oropali kapitaliste
njih lastnine! Vi zastopate tat
vino !
Denimo to stvar na rešeto. Kaj
vo proizvajalna in distributivna
sredstva? Zemlja, rudniki, premo
irokopi. tovarne, mašine. orodje
itd. so proizvajalna sredstva: že
leznice. pa rob rod i itd. so pa di
stributivna sredstva. Ta sredstva
obenem predstavljajo kapital.
Denar »amoobsebi ni kapital: de
nar le predstavlja faktični kapi
tal, bodisi surovi materljal: zem
ljo. rudo. les. itd. ali pa izgotov
ljeno. rabilo blago, dobrine.
Kako pa je kapitalist prišel do
kapitala? Na kakšen način si je
kapitalist prisvojil proizvajalna
sredstva? Kdor študira zgodovino
Zedinjenih tlrža v — zlasti iz ko
lonijalnih časov — in pa razvo'j
modernega industrializma. lnliko
odgovori na to vprašanje. Zemlja
/ vsemi zakladi dragocene rude
in premoga, kar je je danes v pri
vatnih rokah kapitalistov, je bi
la svoječasno večidel ukradena
Indijancem. Kolikor niso Indijan
ce direktno oropali zemlje in nje
nih naturnih bogastev, so jih pa
osleparili za njihovo lastnino s
tem. tla so jih "naplačali" z
žganjem ali pa s kakšnim stekle
nim lišpom. ki ni bil vreden pet
centov. Tako je nastala lastnina
ameriških kapitalistov. Seveda.
po kapitalistični iti katoliški pa
meti je l>i 1 to pravičen začetek!
V istih časih je hila pravica z
močnejšim. Kdor je zmagal "s
prstjo", sekiro ali puško, ta jo bil
irospoilcir premapančeve lastnine.
(iospodujori sloji so ropali in
kradli druif drugemu in po staro
in srednjeveških nazorih je bilo
to popolnoma pravično po človeš
kem in "božjem" pravu. Toda
bil je rop, pa naj ca zgodovinarji
olepšujejo kolikor hočejo.
Pojdimo dalje. Kapitalist danes
poseduje rudnik. <>n ali bivši last
nik je našel rudo; oprndil je do
tično pareelo daleč na široko, ko
likor se mu je zahotelo in rekel:
To je moje. Seveda, po starem
''božjem" pravu je to pravično!
Todia ruda samanasebi je mrtev
kapital in brez vsake koristi, do
kler leži v zemlji nedotaknjena.
Kapitalist oziroma lastnik rude
bi gladu umrl poleg vseh milio
nov vrednosti svoje lastnine, ako
bi ne bilo neposeatnikov — pro
letareev — delavcev, ki so voljni
dvigati rudo na površje. Huda
zadobi svojo resnično vrednost
šele tedaj, ko je izkopana in
spravljena na površje. Z drugi
mi besedami: delavec in samo de
lavec šele pretvori rudo v faktič
ni kapital in ji tla pravo vrednost.
Kapitali.it najine delavce, da zanj
kopljejo rudo; zgradi topilnice,
kjer zopet delavec pretali rudo
v kovino; zgradi tvornlce, kjer
zopet delavec izdeluje i/ kovine
razne porabile predmete; zgradi
železnico, ktera prevaža rudo in
izgotovljen proilukt naprej. Kapi
talist res založi denar. Toda de
nar predstavlja kapital, kterega
je ilelavee vzel i/, zemlje. Huda
samanasebi, kakor smo rekli, ni
vredna nič. dokler leži v zemlji.
Naj kapitalist poseduje rudnine
celega sveta, revež je, če se rud
nin nihče ne dotakne. Delavce
šele, delovna sila je jedini fak
t«• r. kteri ustvarja ral>ni kapital
in vse liogastvo. Kaj pa imajo de
lavci od tega? Le majčken, majč
ken del tistega kar ustvarijo. Za
vporaho svoje magične delovne,
hogastvotvorne sile. brez ktere jp
ves kapital mrtva stvar, obdržijo
le majhno dmhtino. recimo dve
desetini svojega produkta v obli
ki plače ali mezd*'. Ustalili osem
desetin dul»i kapitalist ne da l>i
za las vrednosti kaj produciral.
Kapitalist vzame delaven osi-m
| »lesetin vscpa protlukta le zato.
. pravi, tla jo proizvajalno sredst
vo: rudnik. tovarna, niašina it<l.
»jcpova in samo 11 jcpova lastnina.
Tako torej vidimo, da se poti
privilegijem privatne lastnine
proizvajalnih sredstev izvršuje
največji sistematični rop, kar si
jih more človek misliti. Današnji
mezdflii sistem proizvajanja ni v
resnici nič druzcpu kakor nepre
trgan rop. ktercpa izvršuje k:i|»i
talist nad delavcem. Seveda, ka
pitalistična pamet, ki so še vedno
drži starepa. barbnrskepn nazora,
ne more tcpa zapopasti. Ta nazor
je star kolikor je stara privatna
!<t.>tiiiiia, le ioiuie >>o spremen je
ne. Tako na primer je lastnik v
starih časih — in še pred ."»(t leti
kupil delavca z vsem njego
vim telesom : delavce (suženj je
bil njegova lastnina ravno tako
kakor konj ali klobuk : hranil pa
ie in oblačil. a če se mu je polju
bilo. pa je tudi ubil. Danes kapi
talist ne more več kupiti delavca
telesno, pač pa kupi njepovo de
lovno silo. Ker sta pa delavec in
njepovn delovna sila neločljiva,
tedaj kapitalist z delovno silo
vred kupi tudi delavca, dasirav
iiii se mnopi delavce tepa ne zave
da. Kaj je torej razlike? In ka
kor jo bila svoječasno telesna
sužnost nekaj kar mora hiti, ta
ko si' smatra danes mezdna suž
nost nekaj kar mora hiti in osta
ti na vse večne čase. To je tisti
barbarski nazor, kteri še vedno
"pana"' delavec, da si drugače
ne morejo predstavljati sistema
— tla mislijo, tla tako mora hiti
— da smatrajo kapitaliste za svo
je dobrotnike, ki jim dajejo zaslu
žek in da brez njih hi ne niopli
živeti. IV> tem nazoru je jedcu
človek več kot iLrupi; jeden sme
celo življenje prcleuariti v brez
delju. a drupi mora zanj delati
— in vse to vsletl privilepija j»ri
vatne lastnine proizvajalnih sred
stev. ki mora biti sveta in nedo
taknjena.
Ponavljamo še enkrat in na
kratko:
Privatna lastnina vseli proizva
jalnih in distribut ivnili sredstev
temelji na krivici, na ropu. Pri
dobljena je nasilnim in slepars
kim potom. Po naravnem pravu,
ki je temelj modernega človeko
ljubnega nazora, nima noben člo
vek pravice nad življenjem druge
ga človeka. .Moderni industriali
zem, ki je vedno večji 111 popoln
jujoči faktor v proizvajanju po
trebščin. je priklenil delaven na
inašino. tako da je i!miašnji de
lavce del. živ privesek inašine.
Ker pa kapitalist poseduje ina
šino in ostala proizvajalna sred
stvu. poseduje konsekventno tudi
delavca. S tem, da je delavec mez
dni suženj, je obenem tudi njego
vo življenje popolnoma odvisno
od kapitalista. Kapital sainnase
bi je mrtev, dokler ga delavec ne
preobrazi v raben produkt: vsled
tega je delavec jedini stvarnik
vsega bogastva in pospeševatelj
kulture. Po vsej pravici torej vse
bogastvo, ve« kapital, naturni in
producirani spada tistim, ki ga
preobraznjejo in lusitvarijo. Do
kler pa delavec tega nima. je o
ropan in osleparjen za plod svoje
delovne sile.
Ali c torej sme razlaščenje ka
pitalistov smatrati za tatvino?
Aki> ti nekdo vzame suknjo in
ti skočiš za njim in v zamen nazaj
— kdo je tat, ti ali onf Kavno
na ta način je produktivno ljudst
vo oropano in okradeno; ali je
potem to tatvina, če delavsko
ljudutvo vzame nazaj k ji r je 1» i 1«»
njemu ukradeno? S preobratom
privatne lastnine v kulektivistieno
lto šele poravnana tisočii.tisočlet
na krivica, ki se je zgodila pro
duktivnim slojem; ljudstvo bo
dobilo nazaj kar mu gre po narav
nfrin pravu. Proizvajalna sredut
va — zemlja, rudniki, premojro
kopi. tovarne niašinc itd. — bo
do skupna last vseli ljudi. Podu
či človek ne bo rekel: To je mo
je — temveč: To je naše, nas
vseli. S kolektivističuo lastnino,
ki pomeni soeializaeijo lastnine
in socialistični način prozvajan
ja. nastopi šele prav<i blagostan
je človeštva.
V interesu vsakcira delavca to
rej je. da deluje za razlastitev
kapitalistov. V. drugimi besedami:
Illicit i se mora v socialističnih vr
stah.
KAKO ZGLEDA LIBERALIZEM
CANALEJASA?
Španski soilr. Fabra Kivas pi
še v pariški " I lumanite": l*o u
strelitvi sviijuuloinislfi-a Framis
ca Ferrera v Marcelom, po onem
moiročnein. viln,.m potresu, ki tra
.j«' povzročilo mednarodno prote
stno tril»aii.i«*. po odslovitvi kleri
kalca Malin* je prieakovala vsa
K v ropa. da krene Španija na pot
eivili/.aeije. 1'rišel je ministreski
predsednik Canalejas. ki se je de
lal močno naprednega. a je vso
prevaral. 1 *«»• 1 njcirovo vlado so
polit it'll i zločini nadaljujejo. 15o
i/, strahu pred močno kleri
kalno skupino v parlamentu. ho- j
disi iz .slabosti -etra po istih sr<«l
st \ ill. pri katerih so sedali njejfo- j
\i klerikalni predniki. Nedavno
je l>il usmrčeii pomorščak z ladje
"•Numantia" vsled nepokorščine.
I'"inrtitev pomorščaka Sanehcza
Mnva ostane pa za vse večne ease
t< iiiii.i |• iT.t deiii>>kl'ittieiie ( a
nalejasove vlade, kakor ostane u
strelitev Ferrera večna sramota
/a klerikalea Mauro Ali ('anale
jas je bil že doslej irluh za kliee
po amnestiji političnih kaznjen- !
eev iz/a zadnjeira r< volu>-ijske<ra (
gibanja, katerih ,j< s.ut.o \ ha fee
Ionskih ječah 2!'! Ti ljudje so /.a- |
piti zaradi "zločinov". izvršenih j
z besedo ali pa s tiskom. De\ct
indvajset ljudi je obsojenih sku- j
paj na 225 let ječe! M. .L ..l.soj.-nei
so: karikaturist Kiirrista. obso
jen zaradi treh risb na 12 let.
profesor Castella SnnaUra. obso-]
jen na šest let /a to. ker j>- svojim |
dijakom eitiral posamezne odstav- \
k«' in spisov anarhista Mala'a.
časnikar Trinidad Alted. obsojen
na 9 i;i pol leta zavoljo člankov,
objavljenih v barcelonskem re- !
publikanskem časopisu. easnikar |
I > i; i z de los Koyes, obsojen na 114
(!) let zavoljo ehuikov v baree
louskeni easopisu "l.a Rebeldia".
A polep teh je še eela vrsta ob
sojencev izza avirustovc revolu
cije 1 fKlit. na primer delavec Tor
roella. obsojen na 4'> i !"l let. ,
Creus na 24. Arderiu> na 20 in
Serra na -!• let. V bareelonskih .j«*
eali tiri še S oseb zavoljo «»■«• ni'
ralne stavke in cola vrsta drugih:
v M ;i« I ri> 111 jo bil obsojen slop be
rač. kor jo propoval kuplote o ar
madi. nekdo dirutri je bil obsojen,
ker jo /aklioal: Živela republika !
Zavoljo zadnjega antimilitai ist ič
nga gibanja so zaprti s<lr. Oareia. i
Cortes in Adrian ('Sastia. obtože
ni antiinilitaristieiiih izrekov na i
ljudskih taborili v Madridu in
Mareeloni. Poleg teh krutih ob
sodb. jo preganjanje naprednega
časopisja na dnevneni redu. Tako
je pod '"napredno" vlado Oanale
jasa in skozinskozi klerikalnega
kralja Alfonza XII i. Pasi vživa
Alfonz visoko eivilno listo, *i jo
moral vendar izposoditi od sedan
je predsednika poslanske zborni
ee grofa Honianones dva milijona,
a sodem milijonv od nekega nem
škega bankirja. Naravno. Zakaj
Alfonz.o živi preeej fidelno. Oko
lica kralja silno vpliva na Oana- (
loja. Ta človek, ki je prinesel se- j
boj dobro voljo, je popolnoma
podlegel vplivu dvorne kamnrile.
Španija podvzenia veliko vojno
akeijo v Maroku, osvaja si ma
roško vas za vasjo, med/tem pa se
iz Španskega vsled gladu i/seljn- '
je na tisoče ljudi v Južno Ameri
ko. Španija je danes v marsičem |
podobna Portugalski proti letom
dni. Alfonz XIII. — 11» Portugal
skem Carlos, Franco — Maura, v
resnici prav mnogo podobnosti.
Špansko ljudstvo je pregnalo
Muuro. inofroče se um posreči od
straniti 111« I i Canalcjasa. Ce pade
Camilejas. se 111< 1 i Altonzu XIII
laliko napravi pot.
BLAZNI SISTEM.
Miliotiar Jacob Astor iz
\ewpotta, 1{. .1.. se je !>. t. m.
poroeil / iS letno .Madeline For
ce. Astor. kteri ima 47 let, je že
dvakrat ra/poročen in obe ženi
>>■ živita \'sledtenu mu je bapti
stov.ska cerkev, kteiv član je on.
prepovedala ponovno poroko. Mi
lionar je p;t obljubil rk 1 (M H» dnliov
ini kteri ga poroči in takoj sta
si oglasila dva haptistovska dti
liovnika in jra kljub prepovedi
svoje cerkve poročila. Milionar
se lahko stokrat poroči 11 • razpo
roči in kadar hoče, kupi si tudi
"'božji blagoslov". In Astor tudi
veruje v boga!
"II v;il;i bonu, nazadnje pn
1«- ima m dom!" vzkliknil jo SO
letni Iiinlvi-r 11 <-1 • 1 \ New Yorku,
k.> sii <ra poslali v hišo za uboge.
Sedem li-t ji* liil brez strehi-.
Mrs. StiLson IIiit'-hlns v Vii
->l i i 11 *rt <» mi. I >. se je potožila
pri sodišču, da manj oil jfi«7 na
• lan ne more živeti! Do seilaj j«'
iloliivala od svojega razporočene
LTa soproga .^KHIO mesečno, toda
to je bilo "premalo". Sodišče si*
je usmililio "trpele" žene in *!*>
loi'ilo. <la ji mora soprog odslej
plačevati -tllOpJ mesečno. V \nie
r i k i j«- na tisoče delavcev, ki se z
/'•nami in otroci vred žive s 07
centi na dan!
Tlioma.s K. Knot t s. župan
mesta <Snr\> lud.. je bil /.aiiriiji
teden aretiran vslcd ovadbe. da
je sprejel podkupnino '/.
njim vred je aretiranih šest dru
gih mestnih uradnikov, ki .so tu
di prejemali podkupnino. Pod
kupnino je plačala neka družba,
ktera bi rada ilovolj.šelne 'fran
chise! /a električno razsvetljavo
in razgivvanje v (iar.v. Med de
nio - republikanci je t nekaj na
vadnega. i'e bi bil Knotts recimo
socialist. - o joj, to hi bučale
t rombe v Izraelu. Tako se pa nih
če ne zmeni.
Kdward II tirven, dcd.ič več
inilionov v \V>v Vorku. je \ par
tetinih prejel 044J snubilnih pisem
iz Amerike in K v rope. fJrcen se
čudi. tla je t<>1 i!;«> deklet, ki "ko
prnijo'' po njem in pravi, da hi
si .skoro privoščil Šalo in oženil
Vsr h 044"J snubačic.
Ali st> časi "eopruic" že mi
nuli.' Nak! Cu.jtc. kaj >e je zgo
(Lilo zadnje tlni avgusta \ - ne
v bližini Klcka na Hrvaškem, ali
na španskem, ali v "sveti" I»»i s i -
ji! - temveč \ Allentownu. I'a .
Zcdinjene države: Mrs. Meta
Iminerman iz New Vorku j' pri
šla k svojim sorodnikom v Allen
town. kamor so ji svetovali zdrav
niki. da vtr«li oči. ki so ji popol
noma opešale vsi cd čezmernega
dela pri luči. Mrs. Iminerman
je zdravila p<> Knajpovetn siste
mu: šla je vsako jutro vsezgodaj
v bližnji park. kjer je hodila bosa
po rosni travi. Ker je slabega po
gleda. svetila si je na svojih ju
tranji!: sprehodili z električno sa
iiiožarnieo (flashlight. Komaj so
sosedje to opa/ili. da so namreč
žena sprehaja bosa po parku in
da ji pri tem miglja v rokah ne
ka luč (samožarniea), pričeli so
takoj sumljivo gledxiti. Sorodnik
TJeo. Kipp, pri kterem je Mrs.
Iminerman stanovala, je tmli na
pel oči in ušesu. Naenkrat pa /bo
li Kippov mali otrok. Babjeverni
sosedje so takoj nušuntali Ki|>pa.
ila je otroka "obsenčil zli dub",
ker jo "eoprniea" v lii.ši. Mrs.
Iininrriiian je morala takoj i/, hi
še. \a ulici jo je pa napa<lla dr
hal mož, žensk in otrok : s k 1 i«*i.
"Coprniea. copmioa!" metali m»
kumenje na bolno ženo. razmeta
li ji prtljairo in .slednjič" pozvali
policaje, <la "coprnieo" zapro.
In res so prišli p< lieaji. zgrabili
prestrašeno ženo in jo leta 1011
zaprli v ječo ra«l: — "eoprnije"!
V zaporu je bil-, -is nr in končno
izpuščena, ker k sreči država
I Vnnsylvanija nima nobene trn za
kona zoper "eoprniee". —■ Mesto
Allentown izgleda. da je civilizi
rano; ima jeklarske fabrike, e
lektrične kare, telefon itd. Tn
vendar se je zgodilo 1 1011. dfl *o
v tem mestu javno na ulici ka
menjali bolno ženo kot "coprni
co"! Trikratna slava današnji
civilizaciji in lepi krščanski vzgo
ji ljudstvu!!
Dopisi.
Cleveland, Ohio.
Sodrus; urednik Proletarca!
Naj mi l»o oproščeno, ako se
malo oglasim, zdi si- mi namreč
potrebno.
Naš srboriti 1'iiv zopet prosi
korhuča. 1'red nckuj nie-.eei sem
ga dobro opletal ter primerno po
svetil njegovi budalosti. Ali ka
kor kažejo zadnji časi, se je zo
pet začel zaletavati v socialiste.
Korajžo je dobil, od k;ir je po
slal Rml. IVrdana, kot agenta za
Cleveland v Ameriki, pardon:
namreč za "Clcvelaudsko Ame
riko". IVrdanov Kiull. nekdanji
blagajnik soe. kluba laič in se
(Lii.j agent /a Clcvelaudsko temo;
kaka sprememba, še večji je pa
princip. Nekdanji navdušcui go
vornik za .soeiali/ein .je sedaj za
grizen njegov so\ ražnik. Jaz mu
sicer privoščim ono borno provi
zijo, privoščim pa tudi, tla nekaj
vi<li v ameriški republiki, da se
prosvetli. Ampak 1'erdiin ne vidi
bede in garanja svojih lastnih ro
jakov. ki se mučijo in pečejo pri
vročih topilnicah. n<' vitli onih.
ki se nahajajo globoko pod zem
ljo v smrtni nevarnosti. Človek,
ki nima druzega prepričanja kot
hiznis. pod pretvezo, da je delav
ski prijatelj, nasprotno pa njegov
gospodar inLriha in blati delavsko
.stranko, katera dela na vso moč,
da odpravi moderno sužnost, da
iztrga delavca i/, okovov kapita
lizma. Kot tak človek m odpad
nik bi se moral sramovati samega
sebe, kadar se pogleda \ ogleda
lo. Ako l»i se Kudl IVrdmi .spom
nil. kako je svoj čas kolovratil in
govoril po Clevelandu. hi takoj
opomnil svojega gospodarja Mr.
1'irea. (ki naj pusti .socializem pri
miru. Ampak Mr. I'irr. urednik
"CI. Ainer." in njegov agent
Hudi. sta podobna kot rent cen
tu, poznata le "kšeft"' druzega
nič. Nekdanji socialist, liudl I'er
dan, jaz te vprašam, čemu si šel
za časa štrajka v Westmoreland
Pit. nabirati now naročnike. ko
wndar ni-o imeli štrajka rji krn
ita /a svojo družinoMonla so
m' kompanisti naročili rsa "( lev.
Ameriko" • .laz tak- !»• 1 • i /11 i s,
prokleto i|.oliru poznam in kot
tvoj nekdanji prijatelj ti rečem:
tla si ira polomil /a vse življenje.
Tvoj gospodar fja lomi še danes
in ne miruje prej, tLokler s>- prav
pošteno korobač petesa ne prič
ne. "Cl. Amer". je biznis eajten
ifit: iiko pit čitauio Pirčeve član
ke, s.- nam z<li. < I a je v tijili l!'!'
kolov, ki vsi mahajo po 1'ireu.
Tak - le tepec napada sodr. I»er
•Terjit. delavskega zagovornika in
kongresntana. •la. Pire, nekatere
človeške glave so debele, ampak
gladko obrite v loltajni tiče pa
klerikalni črvi in le-ti klnjejo t;i
ko. ilii je človek na ilnltn i 11 ninn
liolan celo življenje. Naš list ni
zato. da l»i polemiziral s kakimi
starokopitnimi fauatikarji. zitto
svetujem Mr. 1'iren tole: Soeiali
ste pnsti pri miru! Ako pa kaj
ruznineš o soeiiiliz.mil, potem pa
p rasa j kod so zborovanja in pri
di pri prilož.nosti na sliod, tatu
povej, dii bomo vedeli kaj se su
če v tvojih možganih, ali veda,
ali zabit ost. Nikikir nisi še be
sedice zinil nit kakem delavskem
shodu, marveč čepiš v kakem ko
tičku kot mačka, ko čuka na miš
ko, nato pa speeeš kako klobaso,
tla se ti staro in mlado smeje.
Ju. 1'irček. ako te preveč ne vr
bi, delaj biznis kakor hočeš, jaz
vem, da za kako koristno delo
nisi sposoben, zato ti privoščim,
dii ostaneš vodja vlevelandskih
podrepnikov ter ostani pri svojem
koritu, kamor spadaš. Popolnoma
prsi v je imel sodr. Jurman. ko je
kritiziral oboroženo slov. maso.
Kaj vendar predstavijo društvo
oboroženo z molilnim orodjem?
Mogoče spomin na staro Avstri
jo in na bojna polja, ko je umi
ril I slov. oče in sin za avstrijsko
vlado in politiko. V.,\ plačilo je
moral zapustiti svojo rodno gru
| do ter iskati kruha v tujini. Ti
soče in tisoče slovenskih bratov
tava po ameriški republiki in
drugod za kruhom: na tisoče vo
jaških kosi i leži v tuji zemlji.
Avstrijska vlad« je tudi kriva,
da na tisoče zdravih očetov za
puste družine in ravno toliko H
še vee Kinov in mi Slovenci
bi s<- spominjali na oae časi
| Slovenski mladeniči, proč h tali
reč jo, da se nam ne bodo drul
posmehovati. Ampak vodja Cle
podrepnikov s.- strinja j vsaV
staroveško iiiru. «»«l kar j<> l>il
leineiiat u in s«, mu tam obriti h
kc. um "l" dams m- niso /rast
• I ni iT« ■. K"t V1" kaže, jo tudi nj
povu Idagajna k<>t njegovi 1110
gani. prokli to slatin. Piree, net
danja sraka slov. čitalnice v C1
velandii. prosi žajfe. 1'ire. tel
som že prokleto /:ijfal. ako i
r-utiš šf uma/am-i/a. lo oglasi s
potim in«' !m>; |>a - op. t prosil, p'
stiti' ni«', k• • r mi s!<o.li na liiznis
pire .je '»il tepci- in ostani« ti'pe
Pain'*, in- razumi- ni - v«-' kot t
krat. k<> .i'- nt al pri "N'o
Domovini. 1 *i»• • -1 o \ kmieo tio u
tovo v Mazili'i so /a mesi
.lo.jotira ne spremeni.
('levelainlsk 11 «1< lavooni jn
poro.-a m dela v-ki list " 1 »rolet
rei*". ki '-'a 1 oscdiiji-ji edino d
lavei. '' l'rol< trn-. ji- '.'ovorn
si,.v. ii • t <i !■•>•! r. kot tal
j,. x ;■! (I'M da -C ":t T>| .11 p! ra. 1
August Kužiiik.f
Franklin, Borough, Pa
• Vnjeno urednišfv«i: .
I> t'/u 11 d t čitanja " I'roletiin
V t.'J naseliti,n' >, je ,n„n,fant
poka/.:, „„ delavski I)ra/tiik d
4; sept.. o sli,vri,,stil, ,.tvorit
Sluv. Izobr. Donu,. ]{a.i I,j opi
ktPre so o
I1'""'1 " pa nisem
samo m al
nolj poglavitne reči.
Posamezniki ifl VJJ so
rtU prihajat i v dvorano km„l
Po trn.,, „ri. (M, s,..lini uri 8n 1„
Vs1 I'ros,ori prenapolnjeni. 0J
"MM1 s" -1" izvajati hoifa
prodam. Nastopilo jo "hrv ,
d m«, tvo "<inrska Vila".- „ato j
j". "X o'' j s'i« viiostni irnvor soc
'•rank I avlovčič. <;„vor j,. |,i| ,j
bro premišljen in stvaren. Opita'
•l"; k-so s, začeli Slovenci na
sehcvati. kako in 1- l
h., m. m, K,Mlaj so se u
stanovih, posamezna društva- ka
k" so s.» ti ruš t va skllpno Z(lni-j
'! s;'t P"S';|vila svoj la.stni ,lo„,
(,',vnn' " <J,'l.ivskih in
ml, razmerah. '/. ,.r„, hp>o,|0
pnpolnonj
•p 'i'-lav-!x«-ira položaja
1 " J«* 1,11 -.Mir. I'avlo vtiča prv
ryn,.';;'s,7\v katerem je tud
• da mm poseimo dober,
(Mir povornišivn v..i ^
/.< \ je wstrana
ko odobravanje posln'afcev
i X,l'" •''' -slov. po v. izobr.
Mleti pi'st'ni "Domu" i
.Marso,liaise". <H.r-utke in na*
•J'isoPje. kat. ru m i pesmi pov
P"s,,,""> zadnja. j,- Ijudstv
pokazalo z burnim ploskanjem i
oifoliravanjein. s|i^,i sfl 'SP p»
!"«1' 1 rvič v tej naselbini. Poten
je nastopilo hrv. p,.v. ,|r. "S|a.
oemško '' irarinonie".
?. P, vsk« društva so pola pod,
rvr,Iln ppvovo.ljem sotfr
Natael /upane in Vsa so hila ve
s',". P"Z(lr,'n U»'na in njih petje
otlohravano. X«,o se jo ifrra|
""ka Damoklejev moč". kate-'
Povzročila obib, smeha med
"i i s" pokazali, d
s" k.°s 'UiM nalopi. akoravail
s" »i i. lzvzeiusi enetrn. prvič n»
'if. Za tem so nastopila zopet
',.niA,v» "Slavulj" ia
•'«•«1 • Nato je ,1,.. ' Mlod" pelo
koncertna skušnja na deželi"
'\<i so bili izvrstno markirani
r 10 Pr°vzročilo med dodaleij
popisnega smeha m hurnepa
"av.m.ja tako. da so jo morali
ponoviti. Pevsko ,lr. -mod"«
/•■P« o delavsko himno in /opet
.!<• sledilo od navdušenih poslušal
!'? vp,,l<° o.lobravanje, s tem j»
oilbopnti proprani končan
ato se j,, začela prosta zaba
vi s plesom, kar je trajalo do ra
-a jut i a. I roeejšnjo število ro
•|;ikov J° Pr»šlo izven to okolice
!,osTof,inn velika udeleži,, i- hita
iz •lolinstowna.
.i' kratek in površen opis
delavskega praznika, kateri
smo mi Slovenci letos obhajali
*f>.l naselbini.
Poročevalec.
Joliet, HI I
One 1."». sopt. jr imirln soprop |
so<lr. Amllovioa. ki jo za<*no tudi I
tajnik <lr. "Jolictska Zavednost J
št. 11."» SoiIru<r Amllovic ni [
poznat kot vnet socialist, marveč I
1 ml i kot /nvptlon svoliodomisl«- I
I'm! smrtjo mu jo njrpovfl so- I
protra. kot dobra katoličanka iz* |

Proletarec. [volume], September 19, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], September 19, 1911, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], September 19, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??