Proletarec. [volume], September 19, 1911, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
javila, ila s«- lun"o izpovedati. • la
hoče umreti kot katoličanka in
da želi. tla jo pokopljejo po kato
liškem obredu. Sodni«; Andlovie
I ji ji' spolnil njeno željo. Kavna
I" joč se po vzvišenem načelu, da
? je treba rešpektirati versko pre
i pričanje vsakega. se nt vpiral, da
je prišel v liišo kaplan in izpove
dni ranjko. zaeno ji je pa podelil
sv. obhajilo. Ko je pa ranjka za
1 tisnila oči za vedno, je pa šel k
župniku Kranjcu v fnrovž in o
skrbcl katoliški pogreb. Župnik
je zahteval. da .se plača vse na
prej. na kar je izročil sodrug
Andlovie župniku .$17.50. Župnik
je tudi določil, da se 1>o pogreb
vršil v nedeljo «»1» treii popoldne. |
Ker je bila ranjka članica S
X P J.. s(i jo pri pogrebu nosili |
društveni bratje, ki so imeli na
prsih pripete društvene regalije.
V nedeljo se je \ ršil sprevod ob I
ogromni udeležbi. Pogreba so se
udeležili svobodjomislcei in kato
liki. Posebno dobro je pa bilo za- j
stopa no dr. "Joliteska Zaved
nost*' št. 115 S X p .1. katerega
je bila ranjka članica. Društveni
bratje so prinesli krsto v cerkev
in čakali, da pride župnik in z vr
ši potrebne verske obrede.
Župnik je prišel v cerkev in se
začel ozirati najprvo po pogreb
eih. Potem pa stopi k br. F. Vreč
ko in pokaže na regalijo S N P
»I in pravi, da jo ne pozna. Ker
je pa br. Vreček tudi član dr. j
sv. Jožefa in sv, Alojzija — torej ,
dveh katoliških društev — mu
odgovori, da župnik po7.nn gotovo
katoliške regalije. Na to pa žu
pnik Kranje ukaže, da jnorajo
sneti regalije S N P .T s prsi. ak<>
hočejo, dm bo /.vršil mrtvaške ob
rede po katoliškem veroizpove
danju za ranjko. Župnik je od
šel. a se zopet kmalu vrnil in po
novil svojo zahtevo. Ker ni imel
vspelia. je šel v zakristijo. Za
njim sta stopila dva društvena
brata in župnika opozorila, da je
ranjka umrla po obredu katoliš
kega veroizpovedanja in da je
njegova dolžnost, da /vrši potreb
ne verske obrede, ne oziraje se
na to. kdo ranjko spremlja k zad
njemu počitku. In župnik Kranj.*,
namestnik tesar je veira sina i/. Na
zareta. .Te/usa Krista. ki je hodil
bos. bil poni/en in krotek in ni
vedel, kam bi položil svojo trud
no glavo. je odgovoril oholo:
"Ne poznam teh regalij, jaz aem
gospodar v cerkvi!"
Ko se vrneta brata nnza.j. .i«'
bil sprevod že v redu. M-sto žu
pnika j«' H..L' blagoslovil ran.jko:
pričelo je deževati rahlo, ko *e
je sprevod p > 111 i k 211 proti miro
dvoru.
Pogrebnik g. Težak .l«1 pri od
prti gomili /molil par očenašev.
na kar je sledil fri ulji v govor. po
grebe i so pa vrirli po starem obi
čaju / golo roko prst na krsto.
Obred je bil končan - ranjka je
bila izročena materi zemlji.
Kdor logično zaključuje o do
godkih pri tem pogrebu, prid*' do
zaključka, da je katoliška vera
navaden humbug, ali da župnik
ne verjame, kar uči.
Pokopavanje mrličev spaiia po
»katoliških naukih vendar med
i dobra dela usmiljenja. Župnik l»i
moral po tem nauku pokopati ce
lo drugoverca ali pa svobodoini
sleea, ker je Hog vendutr sebi pri
držal sodbo. Ali ranjka je bila
verna katoličanka, umrla je po
zakonu in predpisih rimsko ka
toliške vere: izpovedala se je in
sprejela je sv. obhajilo. Pa tudi
njena želja je ltilji. da se jo po
S koplje po rim>ko katoliškem ol)
redu. Župnik >e ni oziral na t«».
marveč so pa. bodle v oei le rega
lije S X I* .1. ki baje niso "žegna
ne '. IV> /.upnikovi logiki bi bil
župnik lahko protestiral proti
obleki pogrebeev. ker /epnani
ni*o klobuki, lilaee. jopiei. t«•!«»v
niki in perilo — navsezadnje l>i
morda spodil še vseeno vse pn
Ifrebee iz eerkve, eeš, tla ni pre- |
Prifan, da so žognana njih telesa.
Kaj takega pa m en i Vi ne za- I
kteva katoliška vera.. Katoliška j
frkev odreka le dotienim kato
•wanoni verski pogreb, ki so zvr
fti «mnmor — pa še tam rada
®reg!eda. ee ga je zvršil kak
^hovnik ali pa vnet pristaš kle
«*lirnia.
Wpnik Kranje ni s svojim na- !
l,toPOm ni«" druzega dokazal. k<>t
da
"ojim
J® verski terorist, ki bore s
neumnim terorizmom ne
Rittiliti. kar se ne da.
{■upnik Kranje! Čas ni več* da
leč, ko bodo duhovniki fie prosili,
»la j i m mrliče prinesejo v eerkev.
saj se že danes ljudje divigajo k»»t
ptiee v zrak. kemiki bodo pa tu
«1 i vsak čas presenetili svet s pra
snovjo, ki je rodila življenje na
zemlji. Mogoče pa doživlte še vi.
zategadelj je bolje. da nialo brz
date sani ena sebe.
1'oroeivalee.
Seattle, Wash.
'/. veseljem mulam vam poroča
ti, da smo imeli v svoji sredini
krepostnega moža L. .1. Puncana.
župana i/ Itutte, Mont. Dne 'J",
avgusta so priredili namreč tu
[kajšni socialisti velik piknik na
"Pleasanlh Meaeli" in ob tej pri
liki povabili omenjenega sodni
ca. ki se je drage volje odzval
povabilu.
Znano je. da v Washingtonu v
letnem času ni po 0 meseepv tro
hice dežja, a ravno ta dan v ju
tro je izredno deževalo, kakor
<la bi hotela narava nalašč klju
bovati socialističnemu pikniku.
Na srčno željo mnogih pa se
je okroir !». ure zjutraj razvedri
lu. na kar je sledil krasen polet
ni dan. 1'tleležba je bila izredno
dobra. Parniki i/, pristanišča na
"1'leasanth Iteaeh" so vozili vsa
ko uro. Vsakemu je bila dana pri
lika poslušati jrovor socialistič
nega župana. Mnogo jih ie prišlo
i/ radovednosti na piknik pred
stavljajoč >.i. tla je socialistični
župan |>opolnoma drugačno bit
je kot navaden človek. In to bi
moralo biti. Je že res; soeialisti
čen župan je v marsičem druga
čen. kot župan dem. ali repub.
stranke, .le nepristranski, vlju
den in prijatelj delavcev, med
tem. ko so ('jem. ali repub. župa
ni le zaščitniki sleparjev in bi
rokrat je. Sodr. L. d. Duncan je
prileten, drohau človek. Globoko
začrtane poteze na njegovem ob
razu pričajo, da mu je že v zirod
ii j i mladosti bilo prisojeno napor
no delo, a vzlie temu je še vitke,
ravne postave. Njegovi go>ti. a
že popolnoma beli lasje. ga dela
jo še bolj prikupljivega. S po.
nižno sklonjeno »lavo je stopil
na rudeč govorniški oder. kjer
je plapolala v zraku ponosno rde
<"a — bratska zastava. V. mirno,
toda privlačno besedo, polno
ka/ina in pereče satiro, podal j«'
po triurnem irovoru nešteto brid
kili resnic o spi« šnem položaju
Amerike, za kar .ji1 žel med svo
jim govorom mnogokrat buren
aplavz.
"Ko vidim — (Lejnl je— koliko
/eiistva j<- navzočeira na današ
njem soe. shodu, -i lahko mislim:
/• :i>kr v Washington!!, ki imate
volilno pravico, /amonte postati
močan faktor v socialistični stran
ki: žene. ki vzgajate bodočo ge
neracijo, skrbite, da bodo vaši
otroci vzgojeni v socialističnem
iluliu. Nič lagljejn ni ženski, nego
pridobiti moške, da glasujejo za
socialistične kandidate." In pri
pomnil je še rezko: "Kako se ti
dopade, Ti — svobodna ameriška
dekle, ki se trudiš odi zore do
mraka v kaki strupeni delavnici
iu vničuješ svojo tše nerazvito
moč; plača ti je le: £4.(10
na teden, med tem, ko >c hčere
tvojega delodajalca oblačijo v
svilo in baržun. hodiš ti razcapa
na. Na misel ti pa ne pride, da
hi h i 1 a ti lahko ravno tako oble
čena kakor one. Ali — ti ne smeš
misliti na sebe, na svojo uboštvo
itd. Kako ti vgaja - Ti svobodno
prosta ameriška žena, ki moraš
\ sled pičlega moževega zaslužka
še sama v tovarno hiteti, če želiš
vsaj za silo živeti. l'o končanem
di lu v tovarnu te čaka pa doma
čo opravilo! ne misli nase, ne na
svojo oslabelost, ne na bolečine.
Misli le. da bo žena tvojega delo
dajalca ovita v fino svilo, se
vozila v nališpanih avtomobilih,
prenočevala v dišečih dvoranah,
ti pa umirala pod kakim mostom:
ona ho živela in vživala del živ
ljenja. ki ga je ukradla tebi. Tu
di — ti mula — delavec! Kako
se ti dopade prosti ameriški
/rak? Ti — ki produeiraš vse
bogatstvo, sam pa nimaš ra/un
sebe ničesar, a ne brigaj se za
to. Brigaj se, da bo kup še ve
čji. breme polno zlata. Zlato je
bog tvojega delodajalca — in
bog tvoje smrti —"
Nadalje je razložil cel dogodek
o nepostavnem ugrabljenjii br.
Me Namara«, ki jih je hudodelec
Ihirns proti zakonitim potom od
peljal v Los Angeles, kjer jih
nameravajo v interesu kapitali
stov spraviti na vešala.
If koncu govora j«1 še pristavil,
•!a želi, «1» hi pri prvih obeins
liili volitvah postal Seattle to,
kar jo danes Butte, Mont. K» j«'
končal, je žel gromoviti — živi
jo' Navdušenja ni bilo no konea
ne kraja. Duneanov govor je na
pravil dober vtis na poslušalce.
Sem«'. I<i ga je vsadil. l»o v krat
kem rodilo sad.
Tukajšni republikanski, soeia
li/iiiu sovražni listi, so se pa eelo
drznili norčevati iz moža, ki je
več vreden, kakor eelo jezero
Dillingov ali raznih flillov, češ:
danes se nahaja v Seattlu tisti
človek, ki je v Itutte. Mont, kar
rez nor odpravil mednarodni
irraft in idirektno tatvino višjih,
napram ni/kim. Keklo 1 >1 se: Pu
sti psa. naj laja v luno. Ko so
spremili modrimi Duncnna iz od
ra. stopili so nanj ruski sodrngi.
ki so v zbranem tonu. v ruskem
jeziku zapeli "marzeljezo". Da
s| jih j'- malo razumelo ruski je
ziU. vendar jih je občinstvo za
htevala dvakrat nazaj na oder.
da so m' ponovno zapeli.
liovorilo se je v angleškem,
nemškem in ruskem jeziku. II
koncu je stopila na oder še žens
ka kot govornica, Ui jo \ kratkih
best dali opisala vso družabno
mizerijo.
I'o mojem skromnem mišljenju,
bil je to eden najlepših dni v
Seattle. Ne morem si kaj. dti bi
še ne omenil /abitost nekaterih
naših rojakov. I'ar rojakov sem
nagovarjal, da bi se vdeložili sho
da. s čimer bi pomagali socia
listični propagandi. Dva .sta lio
diila tri leta v angleško šolo. —
Odgovor j«- bil — .la. kaj boni pa
hodil.' Nimam po ničesar iti: go
vora pa ne razumem. Prištevata
se še k "first elass*' socialistom,
a žrtvoval ni noben niti penija
/a socializem. To so socialisti le
pri bari. kadar začne glava po
stajati debela, in ko pridejo i/
nje ra/ni pijani duhovi, med nji
mi je |>a tudi kak socialističen
vmes. Ko je pa pijf.ne prikazni
konec \ sled prespalosti, se j.a
navadno taki " socialisti'' boje
svoje sence.
A. Wcrshnig.
Cleveland, Ohio.
< Vnjeni xxlrutr urednik!
Ker precej r-nsa ni l>ilo nika
dopisa j/ Cl.velanda. \*:itii
/t'liiii .jaz nekoliko poročati o tu
:;»j -1 n • 111 delavskem irihauju.
Yalovje polit ičncira življenja
ji j i i k <» nemirno. Na vseli straneh
nit >*a si* vr.sc shod i 11 an /a dnem.
Na teh slioilih tr«iv<«re pazili kandi
(!*it.i«- meščanskih politi«*, strank;
hvalijo sche in svoje pristaše in
napadajo nasprotnike svoje. Due
septembra si' namreč vrše pri
ii i arij volitve. Ta dan se pokaže,
kdo je \ repnldikanski in demo
kratski stranki. Kandidatov za
mavorja je pet. Tli je demokrat je
in dva republikanca. Največ upan
ja imata Maker od prve in Il<»_'en
<X1 drupe stranke.
('lev. Fed. of Labor, je skleni
la, da hoče podpirati samo take
kandidate, kteri so prijazni orga
niziranemu ilelavwtvu. Takoj so
se oglasili vsi trije demokratski
kandidatje, med njimi neki L. \V
Tilden. Ta Tildeil se hoče po vsej
>ili imenovati delavski kandidat
in pravi, da ni v nikakl zvezi z
demokratsko stranko dasirnvno
se potejruje za nominaeijo na dem.
•' t ieketu".
Ta Ti!<li n je tu< 1 i pričakoval,
da tra ('lov. Fed. of 1/ihor pripo
zna in da <ra ho<V podpirala a se
].• precej zmotil. Socialisti so pro
pi«• • ■ i 1 i njegov načrt, kteri ni hi)
nič druzega. kakor namen škodo
vati so«*, stranki. Ali socialisti
imajo velik ugled v tukajšnih
trade - unijah. Vsi ugledni delav
ski voditelji, kakor: Hayes, Tho
mas in drugi so ohjodnoni člani
socialistično stranko, dcveland
ski delavci so /o siti praznih oh
1 juh republikanskih in demokrat
skih grafterjov in hočejo to tudi
poka/ati oh prihodnjih volitvah.
št raj k krojačev se še vodno na
daljnje. Ktrajkarji hi so slcor ra
dii pogajali, vendar pa delodajal
ci odklanjajo vsako pogajanje.
Mestna uprava no uvideva nikake
potreho. da hi napravila kako ko
rake /a štrajknjoče delavstvo, in
tako končuje štrajk. v katerom jo
prizadetih kakih 2~».000 oseh. Oh
času štrajka ne poznajo delavcev,
poznajo jih samo ob času volitev.
Delavci! Kcdaj bodete spoznali,
(la štrajk ni najboljše orožje pro
ti kapitalizmu. Razredno zaved
no delavstvo raid drugo, boljše
orožje in to je glasovnica na dan
volitev! To je orožje, katero je
najboljše. Kapitalizmu ne uničite
na ta način. 1'rimite sovražnika
kjer je slab. Vaši dolarji ne zma
gajo kapitalistovili nitljonov, a
glas vaš šteje toliko, kakor nje
gov. Premislite, komu daste vaše
glasove. Republikanska in demo
kratska stranka ne zastopati va
ših interesov. A ko liočete. »'ji pre
nehajo štrajki. bojkoti in brez
poselnost. dajte svoje glasove za
social is t ične kandidate.
Na Labor Day. dne t. sept, so
priredili cli-vclaudski delavci ve
lik shod v "Luna Park". (Slavni
govornik je bil sodi*. Victor L.
Perger. sm-ialistični koiigresman
iz Milwaukee. (Sovorili so tudi so
drug Kuthcnberg. dem. Tildcu in
repub. Norton. Toliko za danes
Vaš /a socializem,
M. Pdrovčič.
Kenosha, Wis.
V nedeljo dne 1(>. t. 111. je pri
nt lil tukajšni jugoslov. sik*. klub
javen shod. <> delavstvu in raz
rednem boju je predaval sodr.
•lože Zavcrtnik. Po predavanju
so ji- pričela debata, v katero so
posegli razni s »drugi.
Vzlic nalivu — dež je lil kot iz
škafa je bil >hod dobro obi
skan. kar priča, da je med jugo
slovanskimi delavci v Kenoshi
precej razredne zavednosti. Kdor
prihaja ob takem vremenu na
shod — ulice so bile* poplavljene
vsled neurja čezinčez — se zave
da kot delavec svojega razreda,
je pravi sobojevnik za strino
irlavljenje kapitalistično človeške
družbe.
POPRAVKI
Iz Svlmiwi tin m pnroi'a so<lr.
Louis Clažor sledoi'e:
V zadnjem pororilu o i/.iciu
slavnostna otvoritve dru.št vene
dvorjiiie. .si* jr irotovo po pomo
ti izpustilo društvo sv. Harharo
»t. 4. K. S. K. .1. v Burdino. l'a..
katero s<- ji- udeležilo našo slav
intsii horporat ivno s tamošnjo
L'oillio na čoln.
Istotako jo bilo izpušrono dru
štvo "Postojnska jama št.
S N I' J., ki jo lulo istotako za
stopano ofii'ijrlno na naši slav
nost i.
To pot tori j olienia i»krena za
livala !
Iz iilonooe. <pa poroT-a sodr
Nun' Žli-mborger:
\* št i'v. "Prolotarca *' do
pis n.m j si- popravi:
1. "Priloženo za novega
narix'nika. I>i se imolo ulasiti: za
starega naročnika.
'J. V < iloneoe, kjer jo 1"». janu
arja proglasil štrajk. so ji' 1 t
t. in. za rolo zopet /. ili-liiin — tii
si* imelo plašiti: kor j<- lielmont
Coal Co. jama oil 15. januarja
štapal.i. »o jo 14. augusta pri.'olo
vsak ilan ilolati;
:{. Kjor so irlasi, d« stroho ni
nobeno in vsloil toga pa<la simljo
in iM'snasja direktno v šoht — bi
si- imelo glasiti: "Ifuf kolna" ni
uol»iiie<ra. vslod toga pada dol
kanioiijo." X. Ž
SOCIALISTIČNI PREGLED
Socialisti v Cannili voilijo
\ r<>«'•«» kampanjo /a parlaincntars
ke volitve, ki so vrše 21. sept.
Na.j/ivalmojša agitacija se vrši v
\Vi 111»ikjer kandidira /a po
slanca so« I p. K. A. Kitrir. predsed
ii i k tainošnjih združenih strokov
nih unij.
Demonstracije proti maro
čanskemu sponi in v prid med
narodnega miru prirejajo soeinli
sti v Nemčiji ilan za ilnevom. V
Berlinu je l»il zadnje dni velikan
ski protestni shoil. (tovorniki so
v imenu stotisoe politično orga
niziranih in drugih stotisoe stro
kovno organiziranih delavcev v
N'emeiji najoporene jše ožigosali
nastopanje nemškega imperializ
ma in njegovo tajfie iliplomaeije
glede ščuvanja na vojno. Spreje
ta je bila resolueija. ktera izra
ža najtrilnejšo mednarodno soli
darnost delavstva in pozi vije
nemške, francoske, angleške in
španske delavce na ilelo za ohra
nitev miru. V Leipzigu je bil ve
liki shod ravnoisti dan, kterega
se jo vdeležilo HO.OOO delavcev in
il«'lavk in protestiral«* proti voj
ni. "Vorwearts", socialistični
ilnevnik v Berlinu. piše, da Maro
ko ni vreden niti jod no same ko
sti nemškega ali francoskega vo
jaka.
Socialist i v Louisiana nabi
rajo podpise za peticijo naslovlje
no na governorja, v kteri zahte
vajo. da država /aplcni 2- lesnili
tovarn, ki so pre«l kratkem za
prli- vrata z namenom, da unieiji
unijo lesnih c!*laveev. I Vtiči ja za
liteva. «la država «nl|>rc doti«"nc
tovarne na svojo post in jih vodi
v korist ljudstva.
Socialisti«"ni kandidat je za
sodnike v < 'hieagu :
okrožno sodišče:
S«'\iiioiir Stodman:
vrhovno sodišče
Vincent Verde,
1). J. Mentall.
< 'harlos Schro«'der,
Samuel 1 Mock.
K. Ilazel Hlačk.
Henry K. Murphy,
•I«*hii ('. M«' l 'oy.
Walker M. .lentman.
«)tto <'. ( liristiensen.
Louis J. Dclson.
Chieaški delavei. kteri imajo
že dovolj bridikih skušenj in hat in
od kapitalističnih sodnikov, mo
rajo voliti omenjeno kandidate.
Polet od oceana do oceana.
Aviatiki, kteri so kosajo za
llearstovo nagrado $T»0,000 v
t ra nskoiit incnt a Inein poletu od
Atliintika do Pacifika. nimajo
-roe«'. Kohert (-. Kowler. kteii -t
j«' 10. t. in. dviirnil v zrak v Kan
Kraneiseit je preletel komaj par
-to milj do Towlo. ('al., kjer je 'nil
na pi tu eoz gorovje Sierras, nakar
mi lm 12. t. m. liudii zraeni toki
vrirli i/, ravnotežja iti padel je z
aoroplnnmti v smrekov pozd. Lo
t ;• I ni .stroj so mu jo razbil, a sani
jo 1»i 1 lahko poškodovan, kar so
::s;:< zahvaliti smrekam, na kterih
j. 1'hvisel. 1'oeival je ves zadnji
teden in popravljal neroplan.
Dvisrnil so jo zopet kviško menda
danes 1!(. t. in.) na daljno zraeno
pot. Druiri aviatik James J.
Ward, kteri io pol. tiz X«w Yor
ka 1'f. t. m., ima tn<*i smolo s
svojim motorjem. Preletel jo *j:!s
milj do Owejro. X. V., kjer je mo
ral odnehati. da dohi nov motor.
Smolo ima tudi tretji tekmovalec
C. 1*. Kodtfors. Dviirnil >e je v
'rak zadnjo nedeljo v Xew Yorku
in v «1 voh urah jo preplul 10."»
milj do Middletovna. kjer se je
spustil na tla ko se je pa zopet
dviirnil v zrak. da nadaljuje pot.
padel je na tla. ranil se na irlavo
in polomil hiphm. Sedaj pravi, da
l»o šol nazaj v Xew York iti zno
va prieel doliro zraeno pot. Ysi
trije aviatiki so kljuh nezjrodam
zidano volje in izjavljajo, da mo
rajo na v s; i k na-in doseoi svoj
cilj.
Shoaf na morju?
"Appeal 1>> Reason ' poroča.
<la jo dobil informacije 1/ zaup
neirsi vira. <la jo liil <1. II. Shoaf.
i/irinoli poročovalee omenjenega
lista. |t isfo "Midopuliio noč, ,ko.
ira jo zmanjkal«), šiloma lijot. iz
suvari 11 • i ni'/avosti. vržen v avto
mobil in odpeljan v pristanišče,
kjer so lm na skrivnem vkrcali
na privatno jahto. Jahta jo ta
koj o<11>1 o 1 a proti jnjni in na od
prtem morju so nezavestnega so
• Irnira prenesli na neki pnrnik.
belo poharviin. kteri je odplnl na
ne dolgo pot v Tihi oepan. '"Ap
peal to ReaM.n" je mnenja, da je
sedaj na pravem sIoi'ju. dasi še
noče izdati dotičnih oseb. ki «n
dal" toli važno in formacijo. Za
tem be.stijalnim činom se nedvom
no skrivata Otis in Mtirn«.
?
MODERNI GOSPODARSKI RAZ
VOJ.
IV.
Kapitalizem na vrhuncu svoje
moči.
Kapitalizem skuša na vse mo
goče načine niti nevarnim posle
dicam nadprodukeije in svobodne
konkurence. Predvsem skuša ka
pital in podjetja združiti na eno
točko. jih koncetriniti, za to vst
varja velepodjotja v obliki akcij
skih družb. Še drugi činitelj. ki
pride kapitalizmu na pomoč, so
posojilnice in banke. To so prav
J za prav posredovalnice za delo
1 vanj* kapitala.
Koncentracija kapitala pa še
ni dovolj za preprečen je konku
rence. Kajti m' veti no si stoje pod
jetniki vsak s svoji mposebnim
profilom sovražno nasproti. Ali
kmalu spoznajo tudi podjetniki
svoje skupne koristi. Zato se tndi
oni organizirajo. Prva stopinja te
organizacije so dogovori ali spo
razumi jenja za ceno izdelkov,
druga karteli. tretja trusti.
Pri navadnih dogovorih za e
notno feno izdelkov se podjetni
ki včasih eden drugega opehari
jo. A ko se ktcrcinu zazdi, tla do
seže za - se v danem trenotku ve
čji dobiček. če prekrši dogovor
in /niža ceno izdelku, tedaj se do
tični podjetnik ne briga za do
govor (ker tudi ni nobene obla
sti. da bi ga v to prisilila) in sto
ri. kar se njemu prav zdi. Da se
tako "kapitalistično krumirstvo"
prepreči, se kapitalisti še tesneje
združijo med seboj. Te združitve
so karteli.
Pri kartelih že ne razpolaga
posilim/ni podjetnik prosto niti
s prodajo niti / proizvajanjem iz
delkov. To delo opravlja skupna
podjetniška pisarna, v koji <scdi
izvoljeni podjetniški odbor. Ta.
pisarna sama prodaja za vse zdru
žene podjetnike, sama določa ce
ne izdelkom, njej in ne več po
sameznim podjetnikom morajo
odjemalci naslavljati naročila. Ta
podjetniška pisarna tudi določa,
koliko in katere izdelke mora in
sme vsak podjetnik proizvajati.
Ako se pokaže potreba v svrlio
zvišanja cen n. pt*. ali v prepre
čenje nadprodukcije. tedaj so zni
ža tudi produkcija razmerno pri
vsakem podjetniku. Tako sta n.
pr. v letih IfHK in karti la
/a bombaž in juto /nižala pri svo
jih podjetjih produkcijo za 1 fi'r,
na ta način, tla so ta podjetja po
en dan vsakega tedna z delom
mirovala. Steklarski kartel je že
večkrat svoje tovarne za eeli me
see zaprl.
l\j« r zasebni podjetniki ne mo
rejo sami preprečili nadproduk
eije in znižanja een. tu jim pri
skoei kapitalistična država v po
moč. Do kakih absurdnosti se tu
pride, nam kaže slučaj, ki se je
pripetil nedavno v brazilijanski
državi Sjm l'a<do. Ta država oskr
buje >ploli "ill do fiO'r vse kavine
produkcije na svetu. Ker so bile
zadnji ea» u»rodne letine za kavo
in s'1 je je ve? pridelalo, kot jo
je bilo mogoče prodati, je eena
kave močno padla. S tem so pri
šli v škodo posestniki kavinih
plantaž, kjer se. kakor je splošno
znano, ravna z delavci kakor s
sužnji. In tem krvnikom je pri
skočila država na pomoč. Izposo
dila so je pri amerikanskih. an
gleških. francoskih in nemških
bankah denarja, in je pokupila od
posestnikov S milijonov žakljev
kave za 400 milijonov kron. To
kavo drži sedaj vlada v skladiš
čih toliko časa. dokler se eena ka
ve zopet ne poviša. C'e se pa to
ne zgodi v kratkem času, tedaj
bo prisiljena država to kavo sc
žgati, ako l>o hotela imeti s svojo
operacijo uspeha. Tej lumpariji
se pravi v učenem kapitalističnem
svetu — valorizacija kave.
Kartelirana podjetja se ne obo
tavljajo tudi zadržati tehnični
napredek, ako je to njim v korist.
Tako je n. pr. pred nekaj leti
mednarodni kartel za izdelovanje
steklenic preprečil tehnični pre
obrat te obrti. Z iznajdbo Oweno
vopa stroja bi se steklenice lahko
izdelovale veliko lažje in hitreje,
t. j. čisto mehaničnim potom. S
trm bi pa dosedanja podjetja tr
pela velikansko škodo. Da se to
pre preči, je kartel raje sam ku
pil patent na tisti stroj za 12 mi
lijonov mark in zadržuje sedaj iz
koriščanje nove iznajdbe.
Vrhunec kapitalistične organi
zacije pa so trnsti. pri tnistih že
nimamo več niti posameznih pod
jetij. ta so že skupna last kapita
listov. akeijonisti enega podjetja
so obenem akeijonisti drugega,
ekzistira prav za prav le eno sa
mo velikansko velepodjetje.
(Dalje prih.)
— O raba m Brooks, predavatelj
ekonomije na ealiforniški univer
zi in svetovno znan sociolog. je
izjavil te dni: "Me.sti Milwaukee
in Rutte imata danes najboljšo,
najčistejšo in na jpraktičnejšo u
pravo kar je mest v Ameriki."
Mr. Brooks je pred par meseci
sam preiskaval gospodarstvo so
cialistov v Milwaukee in Rutte.