Proletarec. [volume], October 03, 1911, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
iPROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj
Jugoslovanska delavska tiskovna družba
v Chicago. III.
Naročnina: Za Atnerico JI SO za celo leto, 75c za
»o I leta. Za Evropo 12 za celo leto. SI za pol leta.
<W po dOQOWOrn /V< iprtm'fJti
*• vohu not »ga MMIfUM ImM 8 TA Rt iMfi
PROLETARIAN
Owned and publiataed Evert Tuesday by
Saatb Slavic Workmen's Publishing Cumpaay
Chicago. iilinoU.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
Vrmtik 1'odllpec, President;
Frank Podboj, Secret irv;
Krnit k .Tatici!«', TrMtiirer
Frank Fetrič
J«w. liratkovič I J"
>t)tsc«iPTioN RATES: United State« and Canada.
>1.50 a year. 7Sc lor hall year. Foreign countries
$2 a year. $1 for half year.
.•TKRYIsikg ratfs on agreement.
NASLOV "ADDKESSJ:
MPROUET/REC"
}14ti HI in- Islam) avr. t'hicAKu. Ill
DRAGINJA
I/. vseli most in im!»u>Iriclnih
središč v ameriški republiki i»ri
haja tožba o neznosni draginji.
Vsled neznosne • Ira«_riii.j«- delavci
danes n»' živijo, marveč If života
rijo Njih plače ni' zadostujejo,
da lii /a so in /a svojce kupili
tečne hrane. ki je absolutna po
treba za vsa k etra. ki dola. da -i
ohrani svojo dolavno mori.
l'o izjavi 1.014 trgovcev iz 08.
most in M!». ra/ličnili držav jo co
na za dvajset od tridosot preiime
tov višja kot v katerikolem času
zadnjih IS M. od Iti predmetov
pa za "J"» odstotkov višja kot v
letu 189»5.
Suho meso so je podražilo za
62.7% ; kokošja jajca za 4v4' * :
soljena svinjina /a 47.9', ; frišna
svinjina za 4*5.:lr£ slanina za
4o.l '/C .
Ako vzamemo vse predmete kot
celoto, tedaj se je vseh '10 pred
metov podražilo za 10.Sr« od lo
ta 15*00.
Podražilo so je vse: sladkor,
moka. petrolej. V/igaliee. obleka,
obuva itd. Zvišali so stanarino in
podražili »•> kurjavo.
Kot delavci vemo. da se mora
mo organizirati strokovno in
štrajkati. ako hočemo. da se nam
zvišajo plačo \ primeri z naraš
čajočo draginjo.
Vzlio temu. da smo so kot stro
kovno organizirani delavci z vse
mi zakonitimi •»redstvi borili za
zvišanje naših plač in tu«'i izvo
jo val i zmage. vendar no moremo
izreči, da smo »i v resnici zbolj
šali svoj tuž.ni in bedni položaj.
Z zmagami, ki smo jih dosegli
na strokovnem polju nismo /.vrši
li nič druzega. kot da smo zabra
nili, »!*i nas niso kapitalistični ve
loroparji potisnili na življenski
nivo aziatskih kulijev.
Za draginjo .so v današnji ka
pitalistični družbi odgovorni oni.
ki so gospodarji čez življenske
potrebščino. In ti gospodje <o ve
letrgovski oderuhi, ki so lastniki
trnstov za življenske potrebščine.
Delo teh oderuških gospodov ob
stoji \ tem. d« se mogoče enkrat
v tednu dogovore, kako bodo za
bodoči teden obirali ameriško
ljudstvo, tri kar ecne za živež br
zojavnim ali telefoničnim potom
»poročijo v svet.
Mi vemo. da proti trm oderu
hom ne opravimo 11 it* z bojkotom.
A ko bojkotiramo meso, pademo v
razbojniško jamo tnista /a ribe.
moko ali so<*i vje.
Bratje delavci! Mi no moremo
zmngati. .iko ponižno čakamo, da
bomo počasi pomrli gladu. Ako
hočemo zmagati, moramo odstra
niti vzrok za draginjo. In vzrok
za draginjo je iskati v privatni
lastnini življenskih potrebščin.
(V pa hočemo odstraniti privatno
lastnino živi jonskih potrebščin,
s« moramo organizirati politično
in na političnem polju poraziti
velet rgovske oderuhe.
Do (tenes in nismo opazili spre
membe v cenah za najnujnejše
življenske potrebščine. pa naj so
bili na krmilu republikanci ali
demokrat je.
• »be stranki pripoznatc .da je
popolnoma v redu. če peščiea ve
lekapitalistienih roparjev oilira in
skubi ameriško ljudstvo Nikdar
se ena ne druua stranka ni potru
dila. da bi spremenila ali strmo
plavila današnji gospodarski red.
ki jemlje naši deei kruh od ust.
Socialisti «.«• že vo-krut povdar
jali |j leti. ako si> ne strino^la
vi današnje kapitalistično gospo
darstvo, da ho pi išel čas, ko »le
laven vslfii naraščajoče draginji
ne Imi mogoče živeti, ("as j«' zdaj
tu: draginja narašča z vsakim
dilem.
Krat je delavci! Združimo se v
politični organizaciji v socia
lističnili k 111 )>ili. tla .spremeni.110
današnji gospodarski red in ga
nadomestimo /. drimim. po kate
rein bo vsak delavec imel pravico
ilo polne vrednosti svojega izdel
ka.
Socialistična stranka je stran
ka delavcev, ki se je organizirala
\ ta namen, da v sa produktivna
in ra/deliviia sredstva, kakor
stroji in zemeljski zakladi posta
nejo splošna ljudska last ;n se de
li'vei osvobodijo kapitalistične
siižnosti. ki jo hranijo in zago
varjajo republikanci in demo
krat je.
Socialisti trdijo, d.i \ se. kar
ima vrednost, izdelajo delavci
ročni in duševni: da su živež, ob
leka. kurjava, prometna sredstva
lliše itd le sad dela.
V vseh civiliziranih deželah si
rom sveta sii danes delavci orga
nizirali politično v socialistični
stranki, iti pošiljajo delavec socia
lističnega mišljenja v občinske
zastope in postavoilajiic zbori'.
Trnki v Ameriki so socialisti /••
izvolili ponekod zastopnike v ob
činske zastope in državni pi>sta
voilajne zbornice, kakor tudi ene
ga zastopnika v ameriški kon
gres, kjer vsi zastopniki složno
nastopajo za korist delavcev.
Ako preiščete ves širni .svet.
ne boiletc našli pol ducat i socia
listov, ki so bili izvoljeni v posta
vodajne zbore in »o izdali socia
listična načela.
Zakaj ? Socialisti niso izvoljeni
v postav-odajne zastope. da bi tam
iskali svoje osebne koristi, mar
več. da zastopajo tam koristi de
lavcev. ki so jih izvolili.
Organizirani socialisti, ki s(> /n.
eno tudi strogo disciplinirani, tu
i'ii vedo. kaj hočejo, radi tega si
pridržc pravico. 11 a vzamejo vsa
kemu zastopniku v zbornici man
dat in ga izobčijo iz stranke, ki
bi skušal ali celo drznil izdati so
cialistična načela.
Bratje delavci! Kitka med ve
lekapitalističuiini roparji in de
lavci se vrši širom sveta. Povsod
se delavci pripravljajo za končno
in odločilno brtko.
Prihodnje leto homo imeli pred
sedniške volitve. Volili bomo tu
ti zastopnike za državno postavo
iVtjne zbornice in kongres. Za vo
lilno bitko se je treba pripravlja
ti že sedaj. Zategadelj delavci v
socialistične klube, da bomo ob
času prihodnje volitve priprav
ljeni napram izkoriščevalcem in
oderuhom kot nepremagljiva fa
lan sa.
Ako hočete sebi in svojim otro
kom dobro, če ste proti vedno
naraščajoči draginji, tedaj v na.
s^ vrste, v vrste socialistično or
ganiziranega delavstva, ki bije
neizprosen boj s kapitalisti.
Kratje delavci! Kojujt so za
se. za svojo deeo. za svoje tovari
še delavce, ne brigajte se kako
bodo živeli kapitalisti, ki so vaši
sovražnik1*.
USTAVA ZEDFNJENIH
DRŽAV.
I ■%!ji\ #« jili konstitncija našo re
pnhlike je bila spisana leta 17^7
Isti eas Američani še niso po
znali stroj««v niti <!ruirili modernih
i/.najdh \'iti jc«ln«* jcdine že
le/niške traeniee še ni bilo nikjer
na •» \ «*t 11 : ni bilo telegrafu ali te
lefona. O moči pnre in endie/ili
elektrike nihee še niti sanja1 ni.
I'ostnu /ve/a je bila slaba. V/.elo
je ee|e t«'ilne. [»retlllo je pismo
prepotovalo par sto milj. < 'asopi
kolikor jih je bilo. I»i lahko
vse na prste seštel. Knjižnice ni
I bilo . niti javnih šol IJinli in lila
sro so počasi prevažali konji po
krivih in nerodnih ••♦•stali. Polje
delsko in rokodelsko orodje je hi
lo primitivno — naravnost bar
barsko. 1'ohištvo pri prost o fVlo
žveplenk niso imeli. Kadar je n
gusiiil ogenj v peei. treha ji* hiln
Vre.ati kresilni kamen ali pa le
teli k sosedu po /rjavieo (»hrt in
trgovina .je hiln majhna v rok ali
Dosame/nikov. \a -Ingii je evete
j la sii/nnst /amor v. mi Severu
pil »istem obveznega hlapčevstva.
Večina IjmUtva je tnkrat delala
''vsak na svojo pest". Široka tla
nove domovine in priprostost o
rmlja j«' tiste lini opni videvala
teorijo: Vsak .sitni /ase. Ljudje so
I>i 1 i i «lnij; oil družen«.
Tako j<- bilo v Ameriki >11
> t it« 1 i v Kvropi , ko se jo porodi
j la republika in par Ii>» pozneje
imišji ustava. I stavit >o spirali
možje iz naj v i vi ill in najbogatej
ših slojev. Spisali in uredili so jo
tako. il:i je bili bolj prikladna
i njihovim interesom in pa social
ii i m razmeram tistih dni. Kakšni*
>o bile takratne socialne razmere,
i smo povedali v prešnjein odstav
ku.
Naravno /a tiste čn.se je bila
konstitneija /edinjeiiih dr/a v do
bra in radikalna. da bolj ni mo
irla biti. Zadostovala je t in li že "»0
let po/.neje. I>anes pa je cirn>raee.
Ka/iner. kakoršne >o vladale v
Ameriki pred 1 'J4 leti. danes ni
ve«"-. I stava pa .je z nekterimi po
znejšimi dodatki še ravnotista kot
je bila let.i lT^T. Ali naj ta stara
ustava odgovarja današnjim raz
meram in modernoiun življu v
/edinjeiiih državah .'
V 1 'J4 letih, odkar je bila spre
jeta kon>titneija. i/vršen je veli
kanski preobrat. IVipmsto roko
delsko in poljedelsko orodje za
menjali -.H ende/.ni in &rii;aiit ni
stioji Im'jividualiio rokodelstvo
se je umaknilo t voruUkenni siste
mu - moderni industriji z
razdelilo dela in z iriirantnimi ma
š i ii ji n ii Potniški v o/ je mrtev:
iimhmicstitje i»;i železniea. Komu
nikacijsko /ve/o je i/.popolnil te
leirrat'. telefon in moderni poštni
sistem \ainest.i zakajenih sveč
nikov imamo danes plin in elek
trično lile. Časopisov revj. k ti j i &r j
in šol je /e brez števila Trinmfi
kemije, matematike astronomije.,
tfeoloiiije. /oolojrije. antropologi
je. biologije, enibriidojrije filulu
jjije. fiziologije. arheologije. sli
karstva. elekti ieitete. tehnike ete.
I etc.. odprli m> neizmerno polje
študij pregleda in raziska vanj
kolikor si poželi nikdar ugnan
človeški umi. Industrija se je raz
vila v velike trust«' in kombinaci
je. ki ra/pola^ajo / milijardami
«Vla Veev in delavk v proizvajan
ju na veliko. Milijonske maso
ljudstva dandanes ver ne žive
"vsak na svojo pest": niso več
neodvisni drug od drugega. Da
lies ne velja vee socialno pravilo:
Vsak sam zase .Ljudje so med
odvisni drug oil drugega.
Dandanes ima lahko vsak de-'
ček in drklica dobro šolsko iz
obrazbo. — pa je kljub temu ni
ma. S pomočjo pare. elektrike, j
poljedelskih strojev, perfektne
mašinerije v tovarnah, rudnikih
in v ostali industriji lii lahko pro
dneirali v nekoliko urah delovne
ga časa dovolj za vse ljudi, da hi
ne manjkalo nikomur, česar je
treh« za življenje, komfort in za
duševen, telesni in moralni raz
voj. Tudi tega še ni. Ampak pri
ti mora.. Da pride, treba je se ;
danji kapitalistični sistem spre
meniti v socialističnega.
Tu so torej razlogi, zakaj je na
ša ustava — večidel iste - že
davno preživela svojo <!ioho Ze
dinjene države •« svojo staro usta
vo so podobne odraslemu Človeku,
kteri še vedno nosi ohleko. ki mu '
je bila umerjena, ko je t»il deset
let star. Obleka je premajhna,
pretesna, prekratka, oguljena
sploh za rabo ni več. Ravno tako
• . .1 • • I
je / našo staro ustavo, skrajni j
ras je torej, da se spremeni in
umeri po razmerah kakoršne so
danes in kakoršne slutimo v bliž
nji bodočnosti
Vendar stvar ni tako težka, ka
kor bi si kdo mislil. V ustavi se
nahaja točka, ki še ni preživela
časa. To je toči*«, ki se glasi, do
ima kongres neomejeno moč sto
riti kar zahteva splošni blagor
ljudstva. tJlavno je torej — in
najkrajša pot . d<i dobe socia
listi večino v kongresu. Socialis
tični kongres bi potem socializi
ng ameriško industrijo in kon
sekventno s pomočjo ljudstva po
tom konstitiicionalnega zbora
.spremenil tudi ustavo kot zahteva
moderni čas. Spremenitev ustave
bo delo socialističnega delavstva.
Vse pritožbe glede nerednosti
pošiljanja lista in druge stvari ti
i čoče se "Proletarca" je poslati na
sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cur
: tis St Chicago, 111.
Priporočajte in širite jugoslo
vansko socialistično časopisje ^
Ameriki: " I*rolptarec", "Radni
oka Straža". "Svjello", "Nn
rodni Gins'*.
Dopisi.
Kenosha. Wis.
V nedeljo, «lin; 'JI. sept. ,s<> imeli
zavedni delavci v Kciioslii lep
j • Inii. .lujrosl. klub št. II je nam
reč priredil impo/aiitno vcselieo.
j k i j.- bila tuili izobraževalnega po
; iiii*iut. Vcselični udlinr jc siluiral
' bogat program. ki jc n i:«I i I dovolj
I duševnega užitka. I/ ('Incase je
p r i 11 i t «■ I so«!*-. I' l{. Savi«'*. Snvič
jc takten govornik in s svojo živo
i besedo ter prepričevalno dialek
teto marsikaterega mezdnega siiž
nja prepriča. da na svetu vendar
le nekaj 11 i prav. Prihiteli so tudi
i vrli sodrugi taiuluiraši in pevei i/.
.Milwaukee. Sodelovale mi tri god
lie in št i rje pevski zbori. Burni
aplavz *o posehuo želi vrli sodru
gi tainburaši in pevei i/. Milwau
kee. Zvečer je liila šaljiva — po
dučim igra "Ka/nena prevzet
s llo.st posebno ll!ojs|er*ko so
igrali "Dr. .Mndriča" • V. Šanfek
"Maretie" socialistični organiza
tor i/ glavnega mesta K. •Inntr
lin ''Trbuhovie". k rem ar s. Po
pov. Nekateri igralci govorili
pretiho. česar jim seveda ne mo
remo zameriti. Kdor v taki dvo
rani. kakor je "lieimania llall"
toliko na irlas iravari. dn sra po
slušalci tudi od /adej razumejo,
mora imeti že i/vamedno močan
irlas. |'o iirri je I > i I a prosta zaba
va: šaljiva pošta, toailiola in ples.
\"eseliea v finaii' in ih oziru do
bro vspela nad -.Jiin je ltilo čiste
ga dobii' .1 za društveno blagaj
no'. upam pa. da je tudi v dušev
nem oziru dobro izpadla. I>iu*
s e p t z.veeel* pa stMO V "Sne. Ilall"
imeli priliko slišati znanega soe
pisatelja in govornika ter organi
zatorja iz OklahoiiM o.s«>ar A me
rinirerja. \ -:ik nepristranski kri
tik mora pritrditi. (!ui je Amerin
u'« r i/.\ anrc<!ino doher in talenti
ran govornik. hitrih misli. kate
remu nikoli tic primanjkuje hese
ili. \* svojem dvourtu in govoru je
posegel «Ii» 1 nazaj \ zgodovino,
fevdalno doho in imperializem do
francoske revolucije. Sodr. Aine
ringer je rojen v Nemčiji ter so
inn evropejske ra/mere dobro zna
ne Polagoma je prešel pozneje še
v ra/.< vitajoči meščanski stan. iz
katerega izvira današnja bnržoa
zija in eeli kapitalistični sistem.
Dokazoval je \ »o gnjiloho auto
theo in plntokraeije ilo današ
njega dne Naposled je orisal po
men mlajših organizacij: Indu
strializem. iinionizent in sociali
zem. Poznejši pre(iinet njegovega
govora pa ji' l>il: "Tell me whose
tools \oit use. and I'll 'ell yon
whose slave yon are — in: Tell
me whose bread you cat and I'll
tell von whose song yon sing
Koncem govora je imel Amerin
ger. ki se je nekoliko premalo iz
razil od unionizma (ameriške li
nije nimajo vse enako taktiko,
principe in metodo. Med njimi
je skoraj toliko razločka kakor
med političnim strankami) z ne
kim članom od "I. \V. \V." ne
koliko dehate. nakar smo %e ve
selo razšli.
V Cliicagi je umrl večkratni
milijonar, bivši predsednik tru
st a in la.stnik tukajšne ogromne
tovarne za izdelovanje usnja
Charles Allen. Skočil je s četrtega
nadstropja na ulico in sc uhil.
Razredno zavedni iglavci gotovo
ne hodit žalovali za njim in tudi
tie. magari če sr \si kapitalisti na
en dan pohijejo. Socialisti so in
teligentni delavci, študentje nove
šole. ki se poleg politike in eko
nomije zanimajo tudi za dramati
ko, glaslio i godho. pet je i sploh
za vse važne svetovne in kulturne
pojave. Dasiravno zelnate glave
pri uredniških pultih hnrž.oaznih
listov vedno ponavljajo, da so so
cialisti nevošljivi ljudje, (verja
mem* surove neotesane klade, ki
morda nosijo po žepih eelo hoin
he, sploh edinole zato na svetu,
da hogatim in pobožnim dušicam
delajo večno zgago.
" Preddvorcnn."
Cleveland, O.
<'.-njeno uredništvo Proletarea:
j I'ri na* se bližnjo zopet volitve.
I in repnhlikanei p;: denmkratje so
I že tiii I'lelu pii svoji stari šegi in
i navadi. 1'okadilo si ho torej pre
I eei smodi; in popilo se lio piva iti
vina kar na vagone. To pa pome
j ni. da hodo plesali tisoenki kakor
i /itn \ malim i. Kako iloliro hodo
i ši» poskušali delati tem potom vo
I Iilne kampanje, .je težko reei. To
I da ena je gotov-a : namree. da ho
do soeialisti dohiti to pot veliko
| število irlaso\ . kar h > nemalo i/
ncnadilo .stiirt> polit ikarjc — gnf
t ii rje.
\ sepovsod se op«/a velikanski
zanimanje za naše gibanje in tm
ši' kainliiii'itc. Poleg vsega zani
matija prid«* pa še nekaj povrh
V kratkem ilobimo namreč /opel
• •H socialističen list. seveda v an
glcškcm jeziku. To Ito spet l><>|••]<
Pirčctovega Lojska. in spet ho to
čil krokodilove solze iti zabavljal
čez socialist)'.
štrajk krojačev sc ni končan
lin/ume sc, tla ubogi štrajkarji
silno trpe pomaiikaiije. \e bom
poročal podrobnosti o štrajku.
ker Iti pntrelioval zato cel list.
Ktlor je liil kdaj na štrajku. ta
že ve kaj pomeni hoj med delo
«laja I «-i in tlelo jemalci. Kim izmed
teli bojev stoji priliito: namreč
<la konečuo imajo prednost vedno
kapitalisti, kateri imajo \ rokah
vlado, sodišča, policijo in vojaši
vo. Jz v setja tega pii sledi, tla se
je treha organizirati politično v
siiciali.stične klnhe in pripr-avlj.iti
se. tl.i pridejo na krmilo delavci.
(Jlctle 11 c I ;i si' ne pohvali nihče.
Povsod se čutijo pasji tlnovi /a
delavca. I)raginja. brezposelnost
in pomanjkanje trka na vrata. Zi
ma se bliža in z njo tudi skrli. ka
ko sc lt<> prebilo mraz in burjo.
Med tem ko prolet a re i brez.
sfetVtcv premišljujejo, kako se
bodo preživeli, se trustjani pa ko
sajo, kteri bo ver nakr idfl narod
nega bogastva produkta, ki «•„
ga izdcliili proletiirci.
i' ropih, tatviiiiih. umorili itd.
in* liiitn poročal, da.si napredujemo
tudi v tem oziru v Člcvel.-imlu
kakor povsod drugod. Pirčev Loj.
/(> j" je takoj pogruntal. tla ima
jo premalo policiijcv. Po njegovi
"filozofiji" bi sc pregnal glad.
gnjiloha sploh v set Vi nji kapita
listični družbi. / regimentom sol
«l<it o v. No. prav po okusu avstrij
ske vlade. Skoda, tla ni Pirče do
nia. v starem kraju, mogoče bi po
stil! se minister \ tem kritičnem
času. ko je w ljudstvo po konci
in zahteva kruha. Nič pretiranega
ne bi bilo v tem. če Iti krstili Pir
četa za Mi/marka II s kolajno
dna neke posode, ki se jo rabi. če
je predaleč toaletna soba.
Mi socialisti trdimo opravičeno,
da je zii vse vrste zločinstev od
govoren današnji družabni ret L.
ki onetnogočnje vsakemu prilož
nost /a delo. Ko je tak človek en
krat prišel tako daleč in tla se mu
je posrečilo kiij ukrasti, je postal
to njegov redni kšeft. In tako ima
mo v tej družbi tatove iti posto
pače v dvoje vrst: eni se vozijo v
avtomobilih in pijo šampanjci),
drugi pa v "Hon čari" in pijo
ostanke v glažih. ko pridejo v tak
salon, kjer jim krčmar to dovoli.
Ampak te prilike so redke. Prvi
kradejo na debelo, dirugi pa le
drobtinice. Prvim se po navadi
prizanese, druge se pa zapre na
leta. Tiiko je.
Veliko reklamo za Prolctarea
tlela Lojze v svoji cajtcngi med
strel ica mi. Seveda še Prolet a rčc
vi lahko smejejo, ker ne bo potre
ba plačati računa. Naja. ee je člo
vek zabit, potem je t tuli njegov
"sij" udarjen na to stran. Iti po
sledica tega je. tla imajo koristi
• »ti zabitih ljudi tlrugi. (V bi imel
te koristi kilo drugi. Iti ga zavitlal.
Proletarcii pii privoščim do src«
nekaj reklame brez '"računa".
\ ( levclantlu gremo naprej zii
Prolctarea. Ilurej'
Pozdrav na vse somišljenike in
sotlruge okoli listii'
Avgust Kužnik
Iskrice.
Vsakdo je že slišni, ihi je .ludož
prodal Kristji z;i srebrnikov.
Krščanski 1 jm 1.j• • so na volili te
«l#*ii nsn\ toni zprraž.ajo. kar si' .jo
zsrodilo prod Ji M H t |»>ti 11 al or v Azi
ji. Malo ljudi se pa danes zsira/a
ii»<1 dejstvom. ko prodajajo delav
ci sami soho kapitalizmu v rohst
vo pri vsa k ili volitvah. In to se
iro« 1 i v Ameriki.
• •
«
Noko vrsto narod. ki živi na Ki
lajskom. ima to navado, da po
ravna krvno inaJoevanjp v dovo
tom ro(!»n. Oolavoi v Kvropi
imajo pa tu navado, da živo v mi
slih, da jo kapitalist ioni sistom
postavljen od ImRii in da so vsloil
t o v'a ni zoperstavljati. oo ta si
stom v n ion jo človeštvo na doholo
• •
*
Ljudje. ki nosijo rodovo in ko
lajno s.i jih pridobili za staroko.
pitno n vod hi« ali jili pa sploh niso
zaslužili. .
• •
Slavni Slovonskoanioriški neon
jitk K* v Tone Kranjc je ponovil,
/e m m» krat j govor o iz^vib
ljeni umetnosti.
• •
*
Y>akemu spriilenemu duhovni
ku ila.j" na no> m ala. katerih st^k
tu j.- tako. ilii kažejo vso preiVme
tr v drugačni lutrvi. Ali se je po
tim eiiditi, !••• vidi Kpv. Tone vse
narobe na svetu? — —
• •
*
\ekoe ji- vprašal nekdo t am«,
iri.ja: — 1'ovej mi Drejeko, kako
•si vendar prišel do tako ogromne
<_'• kapitala, ko vendar nisi nik
dar nie poprijemal.
• 'arnegije mu je pa odgovoril:
Vidiš Mike. gledati moraš, da
vlada v glavah delavcev prava
egipto\ska tema. Dokler ho v sla.
vali mojih <!» laveiv tema. ho m jaz
v tej tniini svitla. migljajoča
/ve/.diea.
Toda eemti /idaš potem eital-,
nii-e. ga pretrga Mike.
Kh. I'italniee. to s,i stvari za
mojo reklamo, ilelav.-i itak ne mo
r.jo iti \ eitaliiieo. >e < dre že An
dreje. i
A. W.
"S socializmom in- ho nit'*, ker
človeška Datura tu- da spremi
niti.*" Tako modrujejo pmtisoeia
lističui zafrkači. Mm! homo pa
spremenile razmere. ki ustvarjajo
človeško nnturo.
Ali j«' mogoče. «!;i i »i človek
stradal. >*••• Iti iiiM-l polno hišo lest
vi'!. Ali ji' lil«iln Iti 1 ju<]je
stradali če hi !iil- fahrike, rudni
!;i in vmi ostala delovna sredstvi
t• r vse zaloge žita in ostalega bo
gastva lastnina •• le Ijmlovlaile,
Vseli 1 jtnli ?
Kapitalistični in ostali protide
lavski listi ilan za dnevom. teden
z:t t i*i 11 h > m pud i! i*!>•■ I i m i naslovi
poročajo o umorili .ropih, veleprp
varali. 1 juha vuili in zakonskih
tragcdijah in v razporočnih škan
dalih. Skoraj iii dneva, da hi s*
ne pripetil kak tak škaudml ali
velezločin. kar potem časopisi raz
liohuajo na v>e strani. Ti časopisi
so pravo z.realo današnje hudo
delske ilružhe. In eitatelji teh li
stov imajo po večini radi tako
senzaeiio. živee dražeče čtivo.
Ako časopis slučajno ne prinesf
dolge "storije" h kakšnem veli
kem škandalu, je "suh*", ni do
sti vreden. V tem se zopet zrcali
v sn pokvarjenost, lažnjiva mora
la in duševna holezen povprečne
čila joče ma.se. " Proletaree" nf
prinaša takih "novie". In naši
eitatelji jih tudi ne pogrešajo.
Saj noUeden do -'/tlies še ni pove
dal tega. Počemu naj hi prinašal!
Dovol j je. da včasih povemo, da
si« umori, veleropi. veleprevare ii
razni drugi škandali na dnevnem
redu : osehe in kroji sn hrez po
mena. In zakaj so.' Zato. ker jf
današnji sistem hudodelski in tak
sistem ne more roditi drugega kot
hudoiVdstva vse vrste: od navad
ni 'ga žepnega tatu do veleronat'
fraku in eilindru. od navadnega
cestnega umora do bratomornega
klanja na dehelo itd. itd. itd.
Madero izvoljen predsedni
kom Meksike. V nedeljo so s e
vrnili- | »re« I niš k»* volitve v Meksi
ki Izvoljen je Francisco I. M*
dem. /iiiini vodja r»*volin-ii.jp./. ve
likanski) večino: doliil je !•<• od
stoikov vseli glasov. Njegov jedi
ni mm si»rot ni k in kandidat kato
liške stranke Hernartlo K eyes j*
grdo pogorel Propadel je tudi He
la Mara. sedanji začasni predsed
nik. kleli je kandidiral /a pred
sednika. Volitve so v več krajih
spremljali krvavi izgredi Urez vo
lilne k rama rije t udi ni l»ilo. Pone
kod «.p> kupovali glasove po 25
eentov.. Za Madera so glasovali
tudi Indijani v (inadaloupc llidal
• •
*
Strašna katastrofa je zadel*
• • sept.. nn>ii>ee Austin v Penil*«
120 milj do Pittslnirga. ko jc po#il
jez na lili/njim krihu in se je uli
lo več milijard ga Ionov vode v
dolino. Silni naval vode je mest®
popolnoma izmil iz površja zemlje
Okrog "JIH I oseli se je utopilo. 50®
liiš je razdejanih in škode je okrof
H M l (ti!(i < iro7.ua lieda vlfld8
med nesrečnimi ljudmi, ki so ilfli
smrti, -lez je hil lastnina tainošnje
I'ayli ss Pulp & Paper ('o., kter*
je nemara tudi odgovorna za k*
lastioto. kajti po izjavi očividce*
,'e 1'il jez slalio zagrnjen