Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more
Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL
Newspaper Page Text
J»ROLETAREC LIST ZA INTEKESK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in izdajatelj Jugoslovanska delavska tiskovna dru/ha % CMCft|0» HI. Naročnina: Za Air.erico $1 SO /a celo leto. 75c /a 901 leta. Za Evropo %2 za celo teto. SI za pol let a. /o d^oovo^u !'ri tprtmttJti hit <i ri t.Ta •• vo'.4{j nor ega u<i;*dmri fi*i» >' /M ti! nuslot. PROLETARIAN % Owned and published Kvfky Tufsdav by South Sla»k Workmen's I'ublishinjj Company Chicago, Illinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. yr»tik Iv-IHpcr. rrcslilent. Krink I'oilboj, SiMTftarv; h'n.nk JmivilC, Treasurer ; j"."'i.SiiS.>! j iU»s-mPTION HATts: United Statu and Canada. U.50 a year. T>c lor hall year. Foreign countrio $2 a year. $1 for half year. .^TkN'tsiNO katps on agreement. NASLOV i ADDRESS): "PROLEU REC" *M It! Mlii'* Maml avt'. Chicago. III. j Vojna — toluvajstvo kapitalizma. Italija iti Turčija se koljeta. l'o Srcilo/.em&kem morju švigajo l»oj ne lailije iti lovijo ilrti^a drugo kot piratju ali morski roparji. Ka tioni grmijo, treskajo puške in preluknjana človeška trupla tri - nt*vajo v morskih valovili ali pa le/«' v prahu na afriškem iu al banskem obrežju. l/.šola<ni morilci, turški iti italijanski, skušajo pre kositi tirni; dm/eira v spretnosti klanja in ubijanja. In "sveti oče", rimski papež, namestnik bo tra na zemlji, pa lil i«rn»lavlj:i ita lijanske morilce in jim /<-li sreče, da pukoljejo čim več Tnrkov! IV Iti bil kje satan, tedaj »e ta peklenski satan reži i m krohoče. •Vi s,, trese pekel drže«" v rokah tablo Mojzesovo / napisom: \* N*e ubijaj! . . . « emu to.' Čemu vojna bar barsko klanje! Radi ropa! l)a radi ropa. rnzbojni.štva. tolovajstva ! Kvrops Uim razbojnikom: monarhom in kapitalistom j«' Kvropa že pretes na. Afrika in druga prekomorska ozemlja so pa povečini še nckulti viraua. vsled česar imdijo l'p j»len. in liajd na ta plen! Fran cija si je prisvojila Aluir in .ln viis; Španiji ima maroško olialo. dočim je ostali del Maroka že iz ključno pod francosko kontrolo. Malo je že manjkalo, da niso to lovaji Nemčije in Francijo prov zročili krvolitje radi Maroka. Pri delitvi severne Afrike je imela Italija doslej malo plena. Da ne bodo /admji. po/.urili s0 se itali janski samodržci sedaj, da In/, u sjrabijo Tripolis, prerlno ira ne n jjrabi kdo drugi. Ta navadni rop afriškega ozem lja. ali kjer/.ehodi. imenujejo ka pitalistični in monarhistieni raz bojniki — kolonialno politiko. Dalje: rop pod pritiskom kanona 111 sablje pa imenujejo — "osvo bojenje", ' pomirjenje" in "civi lizacijo"! Na ta način so Fran eozi in Spanci "osvobodili" in 'civilizirali" Maročane — Avstri ja je "pomirila" Hosno in Herce govino Angleži so "pomirili" I'lire Zed i njene države so "os vobodile" Kubo in "civilizirale" Filipine vse v zmmenju kanonov in v rekah krvi!! Kras n:i civilizacija! Kiivilo tako italiju. Italijanski kapitalistični grabe/.i bi raiVi celi svet tiveril. <ln stoje na hranu ci vilizacije in vere proti barbari zmu Turkov ila hočejo "odre šiti" kristjane v Tripolisu pred divjimi iiioliamedanci. 11 uml>it<r! | Ako hi italijanski kapitalisti ne > videli svojih koristi v Tripolisu, j bi se toliko zmenili za t »mošnje j kristjane kakor za lanski sneg. i'ivilizirani tolovaji v palačah se ne brigajo čp Tnreini pokoljejo i vse svoje kristjanske podanike, i dokler ne trpe njih interesi. Ko je zadnji teden italijansko hrodovje napadlo turška mesta na obrežju Albanije, je Avstrija takoj zagro zila Italiji, da se ima umakniti iz .laiVanskeira morja, če ne. bodo zapeli krvavo pesem avstrijski kationi 7. drugimi besedami je Avstrija rekla: Ti Italija ropaj fn "civiliziraj" v Afriki, kjer si se namenila. Albanije pa ne boš "civilizirala" in "osvobojevala"! To delo in rop prepusti meni... To je slika tolovajskih kapita listienili <lržav nasi* dolu*, «l«d»t» ti i i t» vit ill kou IVr t*m* in kršranski' <•ivilizjifi.il'! Italijanski pi-Hutijat nima indi«Mi«'fra dol>i«"ka oil te v«»j 11»»; d .'liri-U iiiiaji* samo itnlijun ski kapitalisti. l'roletarijnt pa mora /a nje prelivati kri. kupiriti mrliee na b«»jnein polju in ustav ljati viIom sinite. Italijanski pro letariat *ploh je proti vojni. To ti;i razbojniška vlada j«' s sabljo in kroirljami zadušila vsak pro trst didavstva. Isto navt'iuš«>nje za vojno v italijanskih masah ji* pro st i laž. ktero hohnajo med svet kapitalistični roparji. Na drugi strani Turčija tudi ur mara voj ni*. Ali "t*i\iliziruni " razbojniki hočejo vojno na vsak na«*in, kajti t<> j«* v interesu kapitalizmu. Ka pitalisti z«h*lujpjo snioilnik. krotr I je in kaiione zato. da se rabijo, n ' pa zato, tla bi rjaveli \ kak šiiiuii kotu. Zato je vojna. Vojna dandanes ni več samoohrandia ali i le ju! narodov, kakor je bila nek da.j vojna je danes busi ness, rop! Vsak delavec mora z največjim srdom in ogorčenjem žigorati in obsojati vojno — tolovajsko klan je rcrrodujočih tirnnov! JAURES O PORTUGALSKIH RAZMFRAH Sodrnir •!«*;iii .la tires ' i/ir Ž;m piše v •' Humanih-" : Treba je I »i t i le ilva ali tri dni na I'ortuualskcm. ila se človek prepriča. kako vara reakcionarno in lažilibcralno časopisje vseh <!»• žela javno tnm-nje Venomer pri poveduje. <la narašča na Portu galskem nered in da vlada tam permanentna anarliijn Itepubli kanski režim da jo oslabljen in diskreditira 11. da s»a bo monarhija oli svojem povratkn zopet prekuc nila in da se monarliisli v resnici pripravljajo. <la pridejo zop« t na krmilo. Vse to je neresnično. De žela ji* mirna in delavna in doliro uspeva. Moirati plo»Y>vite p«-»-tu jfalske poljane, na katerih se spa ja radodarnost /emlje / umnim človeškim delom, nudijo sliko /\ \ ahnejra delovanja. V sumi Li/I«m se komaj opa/a \ gospodarskem življenju, da mi «i' z zlatom obloženi parasiti sta ie«a režimi i/belili 1'rebivals: vo ve prav dohro. da je njihova vro če ljubljena dežela polile velikih prirodnili liosfastev Oni vedo. da -a- ol> pametni. pravični in varčni vladi lahko izoirm- neprilikain. ki jih je bila pustila za seboj irotiar liija. in s.i hvaležni ljudem. kate rim so po revoluciji poverili vla do. /a trud ki so ga imeli za lio tranjo reformo in organizacijo. Republikanska čutila >n skozin skoz. ohranila živahnost prvih dni. jo utrdila in razvijala dalje. Dne 1 1 julija je vladalo v Lizboni <*u dovito navdušenje. Množice so «o valile pred francosko uoslaništvo in sn slavile olienem portugalsko in francosko vlado Ko je začela vlada mobilizirati rezerve, da bi pokazala monarhi stičnim zarotnikom, ki so se zbi rali na španski meji. svojo moč ili obrambno sposnhnos*. so se re zervisti navdušeno odzvali pozi vu in mislim. <Vi bi vsak. tudi najmanjši napad prot'revolucije naletel na silovit odpor nacional nih sil. Zagotavlja s", (iji ><> emigranti, kakor naši I. IT'tJ. polni iluzij. Kupujejo Ni /a denar pušk*' in smodnik. 1'rcd kratkim so jim za plenili transport orožja. Zarotni ki nameravajo baje mlatiti sem kaj eez mejo i/, španske pokraji ne • iaIiei je in potegniti za seboj ver vasi na severu, kjer je verski fanatizem veeji. kakor po ostalem Portugalskem. 1'otem hoeejo po easi pridobivati revolueiji širnejša tla. zasesti Opori o in ga progla siti za glavno mesto portugalske monarhije. Hoj med Opnrtoni in Lizbono !>i potem odloe'1 usodo dežele. Ali to so prazne sanje (V bi bil upor mogo.- Iii se bil dogodil tisti • Vin. ko je bila proglašena loeitev eerkve od države, kar je »1 i i it' ll i moei eerkve zadalo najtežji u daree. Vse je ostalo takrat mirno, kajti portugalsko ljudstvo ni kle rikalno in temni fanatizem mu je tuj. Veseli pa življenje v smejoei se in prijazni naravi njegove de žele. katero veselje mu je predol go Tasa kalila nespametna in ne prijazna vlada. Kmetje so veseli dneva in junaški spomini na po morske doživljaje preteklih ea sov ohranjujejo portugalskemu ljudstvu plemenito zaupanje v eloveškega duha in plemenski po no*, ki je spojen z ljubeznivo pri jn/.nostj<». Ne verjamem. «|a bi mo gli duhovniki in reejovniki kaj iilnsi-ei; klerikali/eiu ni pognal ta , ko <• vrstih korenin. Vs, portugalei. ki s.m jih spra ševal o nionarliistii'nili grožnjah, so o njih / zaničevan jem govorili. I Ali govorili so o njih tmij z jezo. | To jih ne plaši, ampak jih raz lili rja. Draži jih. ker mi prisiljeni piziti na sumljive sestanke, na skrivne pošiljat ve oro/ia in ker morajo hiti takotvkoe v wdnein vojnem stanju To jim p rov z roe h mnogo strošk«\ ki so še tembolj neprijetni,»ker jim je monarhija zapustila ptoraeiin. ki je najžalo stnejši v eel i Kvropi. 1 're« I vsem jim je pa težko uzda li svoje ogoreenje. ako pomislimo na to. >la jih lioee nesposobna in zapravljiva dinastija. katero sta strla splošno zanieevanje, ovirati, la zopet povzdignejo deželo. ka tero je tako nesramno izkorišea. Oni vedo dobro. da ho treba '< dirotni jneira napornega dela. preden se zopet popravijo napake p:eteklegn easa urede uprava in I' na ne«* in razvijejo pomožne si le v deželi: zato so »dno ogoreeni. 'a jim lioee j o listi, ki so narodu I l:ko lim'e'za storili ugrabiti še II iše v no slobodo. kakor strupene muhe ki breneijo okoii sadil Km igra nt i. ki se igrajo s pro tirevolueijo. igrajo potemtakem doeinsk > in nevarno igro. Svojo igro bodo žalostno izgubili, ali mogli bi ugrabiti portugalski re publiki listi I« pi in d ilekosež.ni mir, ki je zdaj tamkaj zavladal. Še vee kot to- kakor je zbudilo zbiranje portugalskih zarotnikov na španskih tleh nezaupanj le ga portugalskega nan Vi napram španski monarhiji, tako bi utegni la zavzeti kriza deiuenzi.ie, kakor i ih napram portugalski renubliki b" preneprijazna in ne'nupna Kv topa niti ne sluti. daurčsova i/.jiivanja k:iz.«'jo, ko liko no \ i-.'« i tut tista s.ii/a<ijskit :»• ro.'ila - I*• »rt 11 irKkeiM. - knte fi ni i • ill iiu'n':i iisku časopisje inn iiji <1 !i svoja in-, lain, 1'ričajo j ».i tlldi •» liens ilil.ii vein optimiz mil. o 1 katereiia kii ir»ta nmtrla ozdraviti niti " na.j/lnlit lieiša " •vctova l*r lift *ko meščanske de mokra«'ij«*: histerični <'li'im'iiceau i/ir. KIoiik'Iisi*. in pustolovec Hriand :/ir Hrian - *vojim kru tini zatiranjem delavskega irihan ja. .lauii'Miva ljubljenka. novoro jena port uiralska republika iira tlva obraza: revo|u«*ionanri j«* na pram trii.jili dinastiji, ki .j" motila in ovirala gospodarski razvoj iV> žcle. :i <lo nezavesti reakcionarna je napram delavstvu, ki <«■ bori /a -voj obstanek Koristno delo je opravilo radikalno meščanstvo, da je prepodilo /anikerno dinasti jo. ki je pritirala deželo na rob propada, koristno /lasti zato. ker je revolucionarnemu portugalske mu delavstvu meščanska revoluci ja poka/ala. da državna oblast ne izvira od Hojra in ne poiVduiih skrivnostnih sil. in da je zilieljka novepa režima tekla nn cesti \ senci barikad, sredi pouličnih bo jev. In to spoznanje je za portu galski proletarijat neprecenljive vrednosti. Oa se od novega reži ma ne more obetati nič dohreira. so republikanci v kratkem času svoje vhide prav krepko potrdili. I 'red mesecem v Oportii in preil tednom v Lizboni. kjer je vlada z vojaštvom zaseiVa pristanišče in zaprla stavkovni odbor pristaniš kih delavcev. S kapitalističnimi pijavkami, ki hočejo pod hohnečo finim republike nadaljevati svo je nečedne izkoriščevalne posle, stoji portugalsko delavstvo v ne izprosnem boju. /a končni obra čun z. "radikalno ' bur/iiazijo mu utegnejo koristiti nauki zadnje revolucij«* BLAZNI SISTEM - Neka družabna dama ime nir m- «!«•> i/. Atlanta, (»si., nsi o bisku v < inoinnati. ().. se jo pi> ilolirn - (lisinniMimi telefonu po«r<> vsirjsila s svojo papigo, ktero j< ustavila cl<>ma. Kazjjovor p<> fo 1«• 1'onu /si ver sto milj daljavo ji ' ->t;«1 damo $30. Ker jo psi njen so projr iztisnil ver milionnv ilolnr jo v iz otroških dolavoov v predil nieali na .T h srn. bila jo t a svota plutokrationi dsimi kakor hi plju , nil po tloli. Sistem, ki zapira mla ! ilino v tvornioo in dopnšoa blaz nim milionarkam, d<\ vržejo $30 /si razoovor s papsicrajein, je že ver kot barbarski. i— Chieaški mnnicipalni sodnik Walker j«1 • 111 j i 1 l*>n oprostil H letno dekle M v rt le Christie, M« m je v v«'l«'prml»jalni Fair u krailla <lva klobuka. Ohtožetika je joku je pii/nala tatvino reko«". Ida »i ni nioirla pouuiirati «lruK.a ". "Moja tetlenska plnea" pove iliila je "znaša .+•».."»(). Za sobo izdam -tj- voznimi na električnih karali nie stane f»d eentov, hrana .">H d«) lili eentov ilneviio. (►stane mi .'id eentov. in to naj pom itim /h obleko in /a vse ostali' p«» , t relišeine. Itiinski papež si je pre«'« kratkim naliavil za svojo švi'*ar«ko gardo veliko zalogo ii:ijnnv'.ern«'j»eira» orožja, pušk revolverjev. naibo je\ it<|. Italijanska vla«la .i«' orož i je. ko je |triš|o \ Kini, skoro za plenila. ker je midila. <l;i je na menjeno za portugalske rojali stiene revne«*. Papež tore, «l;i ve«" na puške kakor na "božjo po tlioe''! kardinal Cilions j.tk«» sveta in modra glava! .i«' pre«I par <lne\i izjavil, «la ndereinliiin (po trjanje ali znvra<"«iije zakonov po splošnem glasovanju ljudstva* pomeni vlmlo cVIiali. Kardinalu ni t«"_rii zameriti, ker on kl.jilb te III11. «la s«> Že piše leto 1 !* 1 1 Še \e<l iiii živi o let oilza«I. Kralji in eesar.ji v Kvropi tudi pravijo. «la ;e ne sanni «lirektna zakonodaja, temve«" tudi republika vlada <lr hali SOCIALISTI NA DELU Mesto Manitowoc. Wis . Ut«» r«» ima socialistično upravo. v krat k<-m svojo vodovoiVio zgradim. plinarno in clektnirno. Zaselma plinova itt električna družhi s«> silno jezi. toda liroz n»pi'lia. \*inla /.a domačo uporalio l»o da ifiitovi večje mer«' prosti: na ta način hod o i r i; • • I < > delavsko družine vodo zastonj med toni ko hoilo tvoriMi*«* in »Vutra podjetja ki ral»ijo veliko vode. moralo pla čati največ vodne pristojbine. Socialistična uprava v Mil waukee j»' tekom svoje kratke do In- prihranila mostu tis. .",- dolar i'-v samo na tlakanjn ulic. I'lieni tlak i/ asfalta .stane sedaj, odkar srosptularijo socialisti, povprečno *1 :!!' od >tii i.iaškci»a .tarda . pro šnja uprava je pa plačala naj manj 14 za jar I slabšega tla kovnoira inaterijala. To je Urez male«:; *1.00 razliko. In v 'adn.jih deseti') I« tih je l>il«> potlakano iiajinani inilion jar<V»v mihvauš kih ulic večinoma / asfaltom. To pomcir. da so prošnje "za ljudski Itlairor vnete" mestne uprave s požrešnimi poirodhenikl vred oro pale mesto za milion dolarjev sa mo mi tlakanjn nli>\ Ni čuda. da st- kapitalisti \ Milwaukee jezijo in /aklin.jajo. da bodo pojrnali so cialiste i/ m. vtne hiše. IZ POLJA DELAVSTVA Ameriški kmetje. po tlomii farmerji so so tudi pričeli zaveda ti. iln spadajo \ proletarski raz red. Karmerska orsranizaeija. "Tin* Farmer's Kdiicutinnal ami Co operative Cnion of America" je na svo.ji konvenciji \ Oklaliomi zadnje «1 iii .sprejela resolucijo, s k torn neusmiljeno žigosa uirr;« 1» Ijenje bratov Me Namara kot škandal in sramoto za civilizirano Ameriko. "Pridružujemo m- pro testu milinnom delavcev" go vori resolucija - "iu najstrožje obsojamo ta divji, neameriški čin kot sramoto moderne civilizaci je " Partnerska organizacija je dalje sklenila, kooperirati bližjo z linijskimi delavci na rarmali. že leznicah. \ tvnrnicah. rudnikih in v delavnicah. Madison Coal Corporation, k t era ima svoje premogokopo v Diwrnomi Mount Olive (Jleu Carbon iu v Carteville. Ill . je iz dala neke "certifikate", ktere vsiljuje premolar jem. da jih mo rajo podpisati. \a teh "certifika tih" se čita. da so promogarji "obveščeni" o vsaki nevarnosti, ki bi slučajno bila \ njihovih de lovnih prostorih", i/kratka: druž ba hoče. <lii preinoearji s svojimi lastnimi podpisi sami sebe oropa jo vsake odškodnine v slučaju nesreče. lVemoirarji pn niso taki : tepci, za kakoršne jih imajo na duti kapitalisti in nočejo podpi sati. Vsledteira je družba odslovi la že <10 mož. Premogarska unija v dotičnem okolišu je takoj za grozila s št raj kom če kompanija ne zavrže neumnih listin in no plača odslovi jenih dolavoov zn iz gubljeni čas. Celo stvar ima zdaj I v rokah posebni spravni odhor. GIBANJE V INOZEMSTVU - Iv>vinai ska organizacija na Nemškem štrajka jNitnostovilno. <!rc /a večjo plačo. — V li t llasse - Itulr<> na Fran m štrajkajo I i v it r.i i. Xa štraj ku so tudi delavci v vladnih ar /iMialili. Vslii/.lioin-i pouličnih /<•!'•/ nir na Dunaju .so prpravljajo na generalni štrajk radi večje plače. I * i* i s t j 111 i ^ 11 i delavoi \ Bil bao in \ .Malawi na Španskem so na štrajku. OKLIC PERZIJSKIH SOCIALI STOV. Osrednji odbor perzijskih «o cialMov ji* po ruskem odposhui »Mi Lenimi izročil mednarodnemu socialističnemu tajništvu »klic. v k.itcrom prosijo pomoči. proti ro parski politiki " miroljubnega ru skcira carja" in liberalnega An trlcza \ I Vrzi ji. V oklicu pojas ii nji*jo smVugi svoj boj za usta vo: 'To li h 'lotu boju smo -i pri borili košček svobode. Ta svobo di jo v nevarnosti, kaiti Parizom skuša v /vozi z Anglijo zaso.sti našo deželo in znova npoljati sa iniidržtvo. bi imela mlada IVr /ija samo z. ubotritti Mahomed Atijem opravka. Iii kmalu uničila njega in njegovo baudo. Toda nam zapirajo pot roparske, med narodno. reakcionarno vlado. Hu ska vi ola jo sporazumno z angleš ko prekršila pogodbo, ki sta jo liili sklenili z novo perzijsko vla di'. V tej potrudili sta oho vele sili zavezali preprečiti vsak ek^ šaliov poskus, da .si zno\ i pribori prestol. Sedaj pa Kusija pod pihuje nemire v deželt In podpi ra oksšaba Vse druge velesile so ravnodušne'napram temu sramot nemu izdajstvu I pajo. <ta si- oko ristijo in ilobe kako kompenzaci je. Da premagajo te tožkoče. so ne boje prijatelji svobode in neod visnosti nobenib zaprek in t« ž.av In v teli težkih iVtevib. ko vidimo povsod svoje sovražnike, pričakujemo pomoči od sociali stičnega prolotariata. Vi edini sto prijatelji iti bratje z.atiranh vseh narodnosti. Za našo svobodo povzdignite glas v svojih parla mentih. na zborovanjih in v časo pisju! Protestirajte povsod za nas' Protestirajte proti perzi'ski. politiki svojih vlad. zln»tl pa pro ti ruski in angleški, ki sp priprav ljata z.olušiti perzijski narod Če prav m '.'oče vaši protesti ne bo do zdali pri Vaših vladah, nam bodo vendar vlili novega poguma za naš boj. če jih bomo slišali živela svoboda narodov' Živel mednnrodni socializem ' OBRAVNAVA MCNAMARA. V pondeljek M. r>lxt priepla .je v Los Atiirelesii prva scena sod ne proep<Virp i>r«»1 i bratoma .Tolm J. in Jop IV MeNamara radi ob tožitve dinamitiran ja tiskarn«« " IjOsAngpli's Ti imps". Sodnik Moril well jp poklieal preilse 1'2"» mož za izbiran.jp porotnikov. Ob ravnava so špIp pričnp v sredo (11. t. ni.V Zasrovorništvo je pri pravljpno. 1'rvo <1e]i> zatrovorni štva bo zahteva. da se ima sodni proees premestiti pred drneeira sodnika, ker sodnik Itordwell jp že neštetokrat »loka/al. na ima predsodkp napram obtoženeeina vsled eesar je nppristranost so>1iš ea izkljuepna. Ako ta predlo«* pivipnde, zahtevalo bo /asfovorni štvo popolno odstranitev eple se. datlje pi-rntniške panele. Doka /alo se je namrer. da so med £-10 porotniškimi kandidati, ki jih je so lišep pozvalo, samo štirje delav ci! Ostali ^i» pa sami trjjovei. po spsfniki in bocati zasebniki, kte rih ogromna večina tvori pristaše Otisa. Legalni hoj bo torej lin«! in dolir. Obravnava bo menda po najknnservfitivnejšeni raennn tra jala tii 1'oklieanih bo na obeli straneh eez'"00 pri«-. Za«ro vorništvo bosta vodila C'larenee Harrow i ti .Tob Ifarviman: poma galo jima bo pa se najmanj pet d merili odvetnikov. Tožiteljstvo i nia na ra/pola<_>fi eelo eeto advo katov in nrmado detektivov ter raznih špieljev. pole? vsega pa še milionp dolnrjpv v tožne svrlie. med tem ko finanena sredstva o brambe niso nie kaj povoljna. SOCIALISTIČNI PREGLED -- Socialistični dnevnik v Mil waukee priene izhajati 1. decem bra. $77.(N>ft <«n mihvauski sod rti pri že nabavili v ta namen. — V Osnaburpru. O., so republi kanci in demokratje sklepali " * um. 1 v is in til<ot na kterom h<k.aMI do skupi«j kaii«li<lirali proti so«ia. ■ listo,,,. Socialistični kamiudat I župana j.- premolar John Thielett I \ •' s ',,t". I'aptistovski I duhoven \ Sati Kranciseu, je ne I davno i«-k« I \ pridigi; "VeJikoB' socialistično v'ibanje z rdečin,! praporj. ,,, na čelu. kt« ri pomeni I kri mučcuikov vseh narodov, ie I nova naila človeštva iti cilj ("|(>. I \«M atisk« &M bratstva. \" toni veli. I kh, •ribanju jaz vitlim izraz nov«. I •ra življenja na podlagi [»rave soli. I darnosti in pravice." Kakšen! kranjski pop <l<> danes tega se nil rekd! § /••tiska socialistična "ri»nni-B začija v Nemčiji .je /borovala vi Jeni takoj po zaključit vi .stranki-B ' neja kongresa. \/ poročila ckse.l kutiviicira odbora j«- razvidno, dtl je ženska organizacija v zndinjiil d veli let ili narasla od "21MMM) nil li s (Km članic. Adcjlada 1'opp ul Dunaja je zastopala socialisti^«I | \ Avstriji. Sprejeta je bil« reso-l lucija proti drairinji /.borovanj(| je trajalo dva dni. Socialistična stranka na| Švedskem bo imela, kolikor jo dol sedaj znano, najmanj (52 poslani cev v novem parlamentu, Volitv«| še niso končane. Socialisti so ob-| dr/ali v se prešnje mandate i n pri- H dobili 27 novih. V sled poraza I vladne konservativne i stranke! in \ sled sijajne socialistično ztna| ire je \cs švedski kabinet odsto-| pik Štirje sodrugi Hartman.l McCartv. Me Kecver in White—I v uredništvu in upravništvu sol cialstičnega lista "1'Vee l'roes"l v New Castle. Pa., proti kteriral j. jeklarski trust gonil 1 Smešeči no sodno pravdo, so bili pred nel kaj dnevi pri končni obravnavi! oproščeni, toda plačat i morajo I polovico sod.nijskili stroškov. Te-1 kom ls mesečne krute persckucijel so omenjeni sodrugi prebili dokaj I dni v zaporu in lokalna orsaniza l cija v New Castle. ktera je vodi l l:i obrambna akcijo, je izdala ti-1 s oče iVdariev za pravilni' stro5ke.| IVfsekueija se je pričela ob časni znanega štrajka v New Castle inl v Mc Kecs Roeksu 1. 100! t. ko jel "Free Precs" v offnjovitili član-1 kili odkrivala luniparijo kapitali-l stov. Pravica je končno vsxi de-1 loma zmagala. I TAFT IN — "NEBEŠKI SOD NIKI." Predsednik Taft jo »a svojem potovanju v Pooatello, lila., 7. okt.. iv«lol: ".laz ljubim sodišča ifl I j ii l>i m sodniko. Oni mi moj itlejal na /.»•nilji in znaeijo to, kar bomo videli v nebesih pred pravičnim bogom!" Sodaj pa \sr neha! Ako v ii«• 1 • s i 11 delijo pni vieo 7 isto žlico kakor nektori antenski sodniki, potoni - potem >o tudi nebesa sedež krute«;« kapitalističnega ti ranstvii in osmerobrazne korupt ne justiee. kakoršni ni zlepa najti para' Ako so po Taftovi logiki sodniki a la <iro.ssenp. PoIIook itd. ist<» k.ir je "nebeški sodnik" — potem se morajo dolavoi na lepem in hitro zahvaliti za taka nebesa. Naj jih ima Taft in ostali bratci kapitalistov ! T;ik<> blasfomijo pa no l>i pričakovali od Tafta. Ne ve mo. ;i 1 i se norčuje iz nebes ali iz sodišč priivz.iiprav iz. oboje?#! Verjaineino, «*jn Taft ljubi sod nike Kapitalisti jih tudi ljubijo! Posebno takrat kador je treba t " injunetioni" preganjati št raj karjo. (t. sodniki so danes prnva noboška dragocenost za kapitali ste. Taft to ve; sjij je bil sam sod nik. - kapitalistični sodnik od pote do temen i. Toda dolavoi bo do nekega dne ilo kraja siti "ne beških so(!iiiikov" in izvolili bodo svojo sodnike soeialiste. Socia list ičnega sodnika pa Taft gotovfl ne bo ljubil! In kapitalisti tudi no! Sedanja justiea je za kapitaliste res nebeška ' Napram delavcem j« pa — pekel! Star pregovor -e glasi: Čini pobožnojši je človek. t i m vec verjame, Cim veo verjame, tiin man i ve. rim manj ve. lini nounmojši je, Cim nemirnejši je, tim laži«' ga je obvladati Kje je? John Kraševeo aliM •Tohn Moren, doma iz SvoržjlkoV pri Metliki. Prod tremi leti je bi val v Cornucopia, Wis. 7.a nje | (rov sedanji naslov bi radi zvedel .Tohn Molck. 2015 So. Irttli Aye., Chicago, 111.