J»ROLETAREC
LIST ZA INTEKESK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj
Jugoslovanska delavska tiskovna dru/ha
% CMCft|0» HI.
Naročnina: Za Air.erico $1 SO /a celo leto. 75c /a
901 leta. Za Evropo %2 za celo teto. SI za pol let a.
/o d^oovo^u !'ri tprtmttJti hit <i ri t.Ta
•• vo'.4{j nor ega u<i;*dmri fi*i» >' /M ti! nuslot.
PROLETARIAN
%
Owned and published Kvfky Tufsdav by
South Sla»k Workmen's I'ublishinjj Company
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
yr»tik Iv-IHpcr. rrcslilent.
Krink I'oilboj, SiMTftarv;
h'n.nk JmivilC, Treasurer ;
j"."'i.SiiS.>! j
iU»s-mPTION HATts: United Statu and Canada.
U.50 a year. T>c lor hall year. Foreign countrio
$2 a year. $1 for half year.
.^TkN'tsiNO katps on agreement.
NASLOV i ADDRESS):
"PROLEU REC"
*M It! Mlii'* Maml avt'. Chicago. III. j
Vojna — toluvajstvo
kapitalizma.
Italija iti Turčija se koljeta. l'o
Srcilo/.em&kem morju švigajo l»oj
ne lailije iti lovijo ilrti^a drugo
kot piratju ali morski roparji. Ka
tioni grmijo, treskajo puške in
preluknjana človeška trupla tri -
nt*vajo v morskih valovili ali pa
le/«' v prahu na afriškem iu al
banskem obrežju. l/.šola<ni morilci,
turški iti italijanski, skušajo pre
kositi tirni; dm/eira v spretnosti
klanja in ubijanja. In "sveti
oče", rimski papež, namestnik bo
tra na zemlji, pa lil i«rn»lavlj:i ita
lijanske morilce in jim /<-li sreče,
da pukoljejo čim več Tnrkov!
IV Iti bil kje satan, tedaj »e ta
peklenski satan reži i m krohoče.
•Vi s,, trese pekel drže«" v rokah
tablo Mojzesovo / napisom: \*
N*e ubijaj! . . .
« emu to.' Čemu vojna bar
barsko klanje!
Radi ropa! l)a radi ropa.
rnzbojni.štva. tolovajstva ! Kvrops
Uim razbojnikom: monarhom in
kapitalistom j«' Kvropa že pretes
na. Afrika in druga prekomorska
ozemlja so pa povečini še nckulti
viraua. vsled česar imdijo l'p
j»len. in liajd na ta plen! Fran
cija si je prisvojila Aluir in .ln
viis; Španiji ima maroško olialo.
dočim je ostali del Maroka že iz
ključno pod francosko kontrolo.
Malo je že manjkalo, da niso to
lovaji Nemčije in Francijo prov
zročili krvolitje radi Maroka. Pri
delitvi severne Afrike je imela
Italija doslej malo plena. Da ne
bodo /admji. po/.urili s0 se itali
janski samodržci sedaj, da In/, u
sjrabijo Tripolis, prerlno ira ne n
jjrabi kdo drugi.
Ta navadni rop afriškega ozem
lja. ali kjer/.ehodi. imenujejo ka
pitalistični in monarhistieni raz
bojniki — kolonialno politiko.
Dalje: rop pod pritiskom kanona
111 sablje pa imenujejo — "osvo
bojenje", ' pomirjenje" in "civi
lizacijo"! Na ta način so Fran
eozi in Spanci "osvobodili" in
'civilizirali" Maročane — Avstri
ja je "pomirila" Hosno in Herce
govino Angleži so "pomirili"
I'lire Zed i njene države so "os
vobodile" Kubo in "civilizirale"
Filipine vse v zmmenju
kanonov in v rekah krvi!! Kras
n:i civilizacija!
Kiivilo tako italiju. Italijanski
kapitalistični grabe/.i bi raiVi celi
svet tiveril. <ln stoje na hranu ci
vilizacije in vere proti barbari
zmu Turkov ila hočejo "odre
šiti" kristjane v Tripolisu pred
divjimi iiioliamedanci. 11 uml>it<r! |
Ako hi italijanski kapitalisti ne >
videli svojih koristi v Tripolisu, j
bi se toliko zmenili za t »mošnje j
kristjane kakor za lanski sneg.
i'ivilizirani tolovaji v palačah se
ne brigajo čp Tnreini pokoljejo i
vse svoje kristjanske podanike, i
dokler ne trpe njih interesi. Ko je
zadnji teden italijansko hrodovje
napadlo turška mesta na obrežju
Albanije, je Avstrija takoj zagro
zila Italiji, da se ima umakniti iz
.laiVanskeira morja, če ne. bodo
zapeli krvavo pesem avstrijski
kationi 7. drugimi besedami je
Avstrija rekla: Ti Italija ropaj
fn "civiliziraj" v Afriki, kjer si
se namenila. Albanije pa ne boš
"civilizirala" in "osvobojevala"!
To delo in rop prepusti meni...
To je slika tolovajskih kapita
listienili <lržav nasi* dolu*, «l«d»t»
ti i i t» vit ill kou IVr t*m* in kršranski'
<•ivilizjifi.il'! Italijanski pi-Hutijat
nima indi«Mi«'fra dol>i«"ka oil te v«»j
11»»; d .'liri-U iiiiaji* samo itnlijun
ski kapitalisti. l'roletarijnt pa
mora /a nje prelivati kri. kupiriti
mrliee na b«»jnein polju in ustav
ljati viIom sinite. Italijanski pro
letariat *ploh je proti vojni. To
ti;i razbojniška vlada j«' s sabljo
in kroirljami zadušila vsak pro
trst didavstva. Isto navt'iuš«>nje za
vojno v italijanskih masah ji* pro
st i laž. ktero hohnajo med svet
kapitalistični roparji. Na drugi
strani Turčija tudi ur mara voj
ni*. Ali "t*i\iliziruni " razbojniki
hočejo vojno na vsak na«*in, kajti
t<> j«* v interesu kapitalizmu. Ka
pitalisti z«h*lujpjo snioilnik. krotr
I je in kaiione zato. da se rabijo,
n ' pa zato, tla bi rjaveli \ kak
šiiiuii kotu. Zato je vojna. Vojna
dandanes ni več samoohrandia ali
i le ju! narodov, kakor je bila nek
da.j vojna je danes busi
ness, rop!
Vsak delavec mora z največjim
srdom in ogorčenjem žigorati in
obsojati vojno — tolovajsko klan
je rcrrodujočih tirnnov!
JAURES O PORTUGALSKIH
RAZMFRAH
Sodrnir •!«*;iii .la tires ' i/ir Ž;m
piše v •' Humanih-" :
Treba je I »i t i le ilva ali tri dni
na I'ortuualskcm. ila se človek
prepriča. kako vara reakcionarno
in lažilibcralno časopisje vseh <!»•
žela javno tnm-nje Venomer pri
poveduje. <la narašča na Portu
galskem nered in da vlada tam
permanentna anarliijn Itepubli
kanski režim da jo oslabljen in
diskreditira 11. da s»a bo monarhija
oli svojem povratkn zopet prekuc
nila in da se monarliisli v resnici
pripravljajo. <la pridejo zop« t na
krmilo. Vse to je neresnično. De
žela ji* mirna in delavna in doliro
uspeva. Moirati plo»Y>vite p«-»-tu
jfalske poljane, na katerih se spa
ja radodarnost /emlje / umnim
človeškim delom, nudijo sliko /\
\ ahnejra delovanja.
V sumi Li/I«m se komaj opa/a
\ gospodarskem življenju, da mi
«i' z zlatom obloženi parasiti sta
ie«a režimi i/belili 1'rebivals: vo
ve prav dohro. da je njihova vro
če ljubljena dežela polile velikih
prirodnili liosfastev Oni vedo. da
-a- ol> pametni. pravični in varčni
vladi lahko izoirm- neprilikain. ki
jih je bila pustila za seboj irotiar
liija. in s.i hvaležni ljudem. kate
rim so po revoluciji poverili vla
do. /a trud ki so ga imeli za lio
tranjo reformo in organizacijo.
Republikanska čutila >n skozin
skoz. ohranila živahnost prvih dni.
jo utrdila in razvijala dalje. Dne
1 1 julija je vladalo v Lizboni <*u
dovito navdušenje. Množice so «o
valile pred francosko uoslaništvo
in sn slavile olienem portugalsko
in francosko vlado
Ko je začela vlada mobilizirati
rezerve, da bi pokazala monarhi
stičnim zarotnikom, ki so se zbi
rali na španski meji. svojo moč
ili obrambno sposnhnos*. so se re
zervisti navdušeno odzvali pozi
vu in mislim. <Vi bi vsak. tudi
najmanjši napad prot'revolucije
naletel na silovit odpor nacional
nih sil.
Zagotavlja s", (iji ><> emigranti,
kakor naši I. IT'tJ. polni iluzij.
Kupujejo Ni /a denar pušk*' in
smodnik. 1'rcd kratkim so jim za
plenili transport orožja. Zarotni
ki nameravajo baje mlatiti sem
kaj eez mejo i/, španske pokraji
ne • iaIiei je in potegniti za seboj
ver vasi na severu, kjer je verski
fanatizem veeji. kakor po ostalem
Portugalskem. 1'otem hoeejo po
easi pridobivati revolueiji širnejša
tla. zasesti Opori o in ga progla
siti za glavno mesto portugalske
monarhije. Hoj med Opnrtoni in
Lizbono !>i potem odloe'1 usodo
dežele.
Ali to so prazne sanje (V bi bil
upor mogo.- Iii se bil dogodil tisti
• Vin. ko je bila proglašena loeitev
eerkve od države, kar je »1 i i it'
ll i moei eerkve zadalo najtežji u
daree. Vse je ostalo takrat mirno,
kajti portugalsko ljudstvo ni kle
rikalno in temni fanatizem mu je
tuj. Veseli pa življenje v smejoei
se in prijazni naravi njegove de
žele. katero veselje mu je predol
go Tasa kalila nespametna in ne
prijazna vlada. Kmetje so veseli
dneva in junaški spomini na po
morske doživljaje preteklih ea
sov ohranjujejo portugalskemu
ljudstvu plemenito zaupanje v
eloveškega duha in plemenski po
no*, ki je spojen z ljubeznivo pri
jn/.nostj<». Ne verjamem. «|a bi mo
gli duhovniki in reejovniki kaj
iilnsi-ei; klerikali/eiu ni pognal ta
, ko <• vrstih korenin.
Vs, portugalei. ki s.m jih spra
ševal o nionarliistii'nili grožnjah,
so o njih / zaničevan jem govorili.
I Ali govorili so o njih tmij z jezo.
| To jih ne plaši, ampak jih raz
lili rja. Draži jih. ker mi prisiljeni
piziti na sumljive sestanke, na
skrivne pošiljat ve oro/ia in ker
morajo hiti takotvkoe v wdnein
vojnem stanju To jim p rov z roe h
mnogo strošk«\ ki so še tembolj
neprijetni,»ker jim je monarhija
zapustila ptoraeiin. ki je najžalo
stnejši v eel i Kvropi.
1 're« I vsem jim je pa težko uzda
li svoje ogoreenje. ako pomislimo
na to. >la jih lioee nesposobna in
zapravljiva dinastija. katero sta
strla splošno zanieevanje, ovirati,
la zopet povzdignejo deželo. ka
tero je tako nesramno izkorišea.
Oni vedo dobro. da ho treba
'< dirotni jneira napornega dela.
preden se zopet popravijo napake
p:eteklegn easa urede uprava in
I' na ne«* in razvijejo pomožne si
le v deželi: zato so »dno ogoreeni.
'a jim lioee j o listi, ki so narodu
I l:ko lim'e'za storili ugrabiti še
II iše v no slobodo. kakor strupene
muhe ki breneijo okoii sadil
Km igra nt i. ki se igrajo s pro
tirevolueijo. igrajo potemtakem
doeinsk > in nevarno igro. Svojo
igro bodo žalostno izgubili, ali
mogli bi ugrabiti portugalski re
publiki listi I« pi in d ilekosež.ni
mir, ki je zdaj tamkaj zavladal.
Še vee kot to- kakor je zbudilo
zbiranje portugalskih zarotnikov
na španskih tleh nezaupanj le
ga portugalskega nan Vi napram
španski monarhiji, tako bi utegni
la zavzeti kriza deiuenzi.ie, kakor
i ih napram portugalski renubliki
b" preneprijazna in ne'nupna Kv
topa niti ne sluti.
daurčsova i/.jiivanja k:iz.«'jo, ko
liko no \ i-.'« i tut tista s.ii/a<ijskit
:»• ro.'ila - I*• »rt 11 irKkeiM. - knte
fi ni i • ill iiu'n':i iisku časopisje
inn iiji <1 !i svoja in-, lain, 1'ričajo
j ».i tlldi •» liens ilil.ii vein optimiz
mil. o 1 katereiia kii ir»ta nmtrla
ozdraviti niti " na.j/lnlit lieiša "
•vctova l*r lift *ko meščanske de
mokra«'ij«*: histerični <'li'im'iiceau
i/ir. KIoiik'Iisi*. in pustolovec
Hriand :/ir Hrian - *vojim kru
tini zatiranjem delavskega irihan
ja. .lauii'Miva ljubljenka. novoro
jena port uiralska republika iira
tlva obraza: revo|u«*ionanri j«* na
pram trii.jili dinastiji, ki .j" motila
in ovirala gospodarski razvoj iV>
žcle. :i <lo nezavesti reakcionarna
je napram delavstvu, ki <«■ bori /a
-voj obstanek Koristno delo je
opravilo radikalno meščanstvo,
da je prepodilo /anikerno dinasti
jo. ki je pritirala deželo na rob
propada, koristno /lasti zato. ker
je revolucionarnemu portugalske
mu delavstvu meščanska revoluci
ja poka/ala. da državna oblast ne
izvira od Hojra in ne poiVduiih
skrivnostnih sil. in da je zilieljka
novepa režima tekla nn cesti \
senci barikad, sredi pouličnih bo
jev. In to spoznanje je za portu
galski proletarijat neprecenljive
vrednosti. Oa se od novega reži
ma ne more obetati nič dohreira.
so republikanci v kratkem času
svoje vhide prav krepko potrdili.
I 'red mesecem v Oportii in preil
tednom v Lizboni. kjer je vlada z
vojaštvom zaseiVa pristanišče in
zaprla stavkovni odbor pristaniš
kih delavcev. S kapitalističnimi
pijavkami, ki hočejo pod hohnečo
finim republike nadaljevati svo
je nečedne izkoriščevalne posle,
stoji portugalsko delavstvo v ne
izprosnem boju. /a končni obra
čun z. "radikalno ' bur/iiazijo mu
utegnejo koristiti nauki zadnje
revolucij«*
BLAZNI SISTEM
- Neka družabna dama ime
nir m- «!«•> i/. Atlanta, (»si., nsi o
bisku v < inoinnati. ().. se jo pi>
ilolirn - (lisinniMimi telefonu po«r<>
vsirjsila s svojo papigo, ktero j<
ustavila cl<>ma. Kazjjovor p<> fo 1«•
1'onu /si ver sto milj daljavo ji
' ->t;«1 damo $30. Ker jo psi njen so
projr iztisnil ver milionnv ilolnr
jo v iz otroških dolavoov v predil
nieali na .T h srn. bila jo t a svota
plutokrationi dsimi kakor hi plju
, nil po tloli. Sistem, ki zapira mla
! ilino v tvornioo in dopnšoa blaz
nim milionarkam, d<\ vržejo $30
/si razoovor s papsicrajein, je že
ver kot barbarski.
i— Chieaški mnnicipalni sodnik
Walker j«1 • 111 j i 1 l*>n oprostil
H letno dekle M v rt le Christie,
M« m je v v«'l«'prml»jalni Fair u
krailla <lva klobuka. Ohtožetika
je joku je pii/nala tatvino reko«".
Ida »i ni nioirla pouuiirati «lruK.a ".
"Moja tetlenska plnea" pove
iliila je "znaša .+•».."»(). Za sobo
izdam -tj- voznimi na električnih
karali nie stane f»d eentov, hrana
.">H d«) lili eentov ilneviio. (►stane
mi .'id eentov. in to naj pom
itim /h obleko in /a vse ostali' p«»
, t relišeine.
Itiinski papež si je pre«'« kratkim
naliavil za svojo švi'*ar«ko gardo
veliko zalogo ii:ijnnv'.ern«'j»eira»
orožja, pušk revolverjev. naibo
je\ it<|. Italijanska vla«la .i«' orož
i je. ko je |triš|o \ Kini, skoro za
plenila. ker je midila. <l;i je na
menjeno za portugalske rojali
stiene revne«*. Papež tore, «l;i ve«"
na puške kakor na "božjo po
tlioe''!
kardinal Cilions j.tk«» sveta
in modra glava! .i«' pre«I par
<lne\i izjavil, «la ndereinliiin (po
trjanje ali znvra<"«iije zakonov
po splošnem glasovanju ljudstva*
pomeni vlmlo cVIiali. Kardinalu
ni t«"_rii zameriti, ker on kl.jilb te
III11. «la s«> Že piše leto 1 !* 1 1 Še \e<l
iiii živi o let oilza«I. Kralji in
eesar.ji v Kvropi tudi pravijo. «la
;e ne sanni «lirektna zakonodaja,
temve«" tudi republika vlada <lr
hali
SOCIALISTI NA DELU
Mesto Manitowoc. Wis . Ut«»
r«» ima socialistično upravo.
v krat k<-m svojo vodovoiVio
zgradim. plinarno in clektnirno.
Zaselma plinova itt električna
družhi s«> silno jezi. toda liroz
n»pi'lia. \*inla /.a domačo uporalio
l»o da ifiitovi večje mer«' prosti:
na ta način hod o i r i; • • I < > delavsko
družine vodo zastonj med toni ko
hoilo tvoriMi*«* in »Vutra podjetja
ki ral»ijo veliko vode. moralo pla
čati največ vodne pristojbine.
Socialistična uprava v Mil
waukee j»' tekom svoje kratke do
In- prihranila mostu tis. .",- dolar
i'-v samo na tlakanjn ulic. I'lieni
tlak i/ asfalta .stane sedaj, odkar
srosptularijo socialisti, povprečno
*1 :!!' od >tii i.iaškci»a .tarda . pro
šnja uprava je pa plačala naj
manj 14 za jar I slabšega tla
kovnoira inaterijala. To je Urez
male«:; *1.00 razliko. In v 'adn.jih
deseti') I« tih je l>il«> potlakano
iiajinani inilion jar<V»v mihvauš
kih ulic večinoma / asfaltom. To
pomcir. da so prošnje "za ljudski
Itlairor vnete" mestne uprave s
požrešnimi poirodhenikl vred oro
pale mesto za milion dolarjev sa
mo mi tlakanjn nli>\ Ni čuda. da
st- kapitalisti \ Milwaukee jezijo
in /aklin.jajo. da bodo pojrnali so
cialiste i/ m. vtne hiše.
IZ POLJA DELAVSTVA
Ameriški kmetje. po tlomii
farmerji so so tudi pričeli zaveda
ti. iln spadajo \ proletarski raz
red. Karmerska orsranizaeija. "Tin*
Farmer's Kdiicutinnal ami Co
operative Cnion of America" je
na svo.ji konvenciji \ Oklaliomi
zadnje «1 iii .sprejela resolucijo, s
k torn neusmiljeno žigosa uirr;« 1»
Ijenje bratov Me Namara kot
škandal in sramoto za civilizirano
Ameriko. "Pridružujemo m- pro
testu milinnom delavcev" go
vori resolucija - "iu najstrožje
obsojamo ta divji, neameriški čin
kot sramoto moderne civilizaci
je " Partnerska organizacija je
dalje sklenila, kooperirati bližjo z
linijskimi delavci na rarmali. že
leznicah. \ tvnrnicah. rudnikih
in v delavnicah.
Madison Coal Corporation,
k t era ima svoje premogokopo v
Diwrnomi Mount Olive (Jleu
Carbon iu v Carteville. Ill . je iz
dala neke "certifikate", ktere
vsiljuje premolar jem. da jih mo
rajo podpisati. \a teh "certifika
tih" se čita. da so promogarji
"obveščeni" o vsaki nevarnosti,
ki bi slučajno bila \ njihovih de
lovnih prostorih", i/kratka: druž
ba hoče. <lii preinoearji s svojimi
lastnimi podpisi sami sebe oropa
jo vsake odškodnine v slučaju
nesreče. lVemoirarji pn niso taki
: tepci, za kakoršne jih imajo na
duti kapitalisti in nočejo podpi
sati. Vsledteira je družba odslovi
la že <10 mož. Premogarska unija
v dotičnem okolišu je takoj za
grozila s št raj kom če kompanija
ne zavrže neumnih listin in no
plača odslovi jenih dolavoov zn iz
gubljeni čas. Celo stvar ima zdaj
I v rokah posebni spravni odhor.
GIBANJE V INOZEMSTVU
- Iv>vinai ska organizacija na
Nemškem štrajka jNitnostovilno.
<!rc /a večjo plačo.
— V li t llasse - Itulr<> na Fran
m štrajkajo I i v it r.i i. Xa štraj
ku so tudi delavci v vladnih ar
/iMialili.
Vslii/.lioin-i pouličnih /<•!'•/
nir na Dunaju .so prpravljajo na
generalni štrajk radi večje plače.
I * i* i s t j 111 i ^ 11 i delavoi \ Bil
bao in \ .Malawi na Španskem so
na štrajku.
OKLIC PERZIJSKIH SOCIALI
STOV.
Osrednji odbor perzijskih «o
cialMov ji* po ruskem odposhui
»Mi Lenimi izročil mednarodnemu
socialističnemu tajništvu »klic. v
k.itcrom prosijo pomoči. proti ro
parski politiki " miroljubnega ru
skcira carja" in liberalnega An
trlcza \ I Vrzi ji. V oklicu pojas
ii nji*jo smVugi svoj boj za usta
vo: 'To li h 'lotu boju smo -i pri
borili košček svobode. Ta svobo
di jo v nevarnosti, kaiti Parizom
skuša v /vozi z Anglijo zaso.sti
našo deželo in znova npoljati sa
iniidržtvo. bi imela mlada IVr
/ija samo z. ubotritti Mahomed
Atijem opravka. Iii kmalu uničila
njega in njegovo baudo. Toda
nam zapirajo pot roparske, med
narodno. reakcionarno vlado. Hu
ska vi ola jo sporazumno z angleš
ko prekršila pogodbo, ki sta jo
liili sklenili z novo perzijsko vla
di'. V tej potrudili sta oho vele
sili zavezali preprečiti vsak ek^
šaliov poskus, da .si zno\ i pribori
prestol. Sedaj pa Kusija pod
pihuje nemire v deželt In podpi
ra oksšaba Vse druge velesile so
ravnodušne'napram temu sramot
nemu izdajstvu I pajo. <ta si- oko
ristijo in ilobe kako kompenzaci
je. Da premagajo te tožkoče.
so ne boje prijatelji svobode in
neod visnosti nobenib zaprek in
t« ž.av In v teli težkih iVtevib. ko
vidimo povsod svoje sovražnike,
pričakujemo pomoči od sociali
stičnega prolotariata. Vi edini sto
prijatelji iti bratje z.atiranh vseh
narodnosti. Za našo svobodo
povzdignite glas v svojih parla
mentih. na zborovanjih in v časo
pisju! Protestirajte povsod za
nas' Protestirajte proti perzi'ski.
politiki svojih vlad. zln»tl pa pro
ti ruski in angleški, ki sp priprav
ljata z.olušiti perzijski narod Če
prav m '.'oče vaši protesti ne bo
do zdali pri Vaših vladah, nam
bodo vendar vlili novega poguma
za naš boj. če jih bomo slišali
živela svoboda narodov' Živel
mednnrodni socializem '
OBRAVNAVA MCNAMARA.
V pondeljek M. r>lxt priepla
.je v Los Atiirelesii prva scena sod
ne proep<Virp i>r«»1 i bratoma .Tolm
J. in Jop IV MeNamara radi ob
tožitve dinamitiran ja tiskarn««
" IjOsAngpli's Ti imps". Sodnik
Moril well jp poklieal preilse 1'2"»
mož za izbiran.jp porotnikov. Ob
ravnava so špIp pričnp v sredo
(11. t. ni.V Zasrovorništvo je pri
pravljpno. 1'rvo <1e]i> zatrovorni
štva bo zahteva. da se ima sodni
proees premestiti pred drneeira
sodnika, ker sodnik Itordwell jp
že neštetokrat »loka/al. na ima
predsodkp napram obtoženeeina
vsled eesar je nppristranost so>1iš
ea izkljuepna. Ako ta predlo«*
pivipnde, zahtevalo bo /asfovorni
štvo popolno odstranitev eple se.
datlje pi-rntniške panele. Doka
/alo se je namrer. da so med £-10
porotniškimi kandidati, ki jih je
so lišep pozvalo, samo štirje delav
ci! Ostali ^i» pa sami trjjovei. po
spsfniki in bocati zasebniki, kte
rih ogromna večina tvori pristaše
Otisa.
Legalni hoj bo torej lin«! in
dolir. Obravnava bo menda po
najknnservfitivnejšeni raennn tra
jala tii 1'oklieanih bo na
obeli straneh eez'"00 pri«-. Za«ro
vorništvo bosta vodila C'larenee
Harrow i ti .Tob Ifarviman: poma
galo jima bo pa se najmanj pet
d merili odvetnikov. Tožiteljstvo i
nia na ra/pola<_>fi eelo eeto advo
katov in nrmado detektivov ter
raznih špieljev. pole? vsega pa še
milionp dolnrjpv v tožne svrlie.
med tem ko finanena sredstva o
brambe niso nie kaj povoljna.
SOCIALISTIČNI PREGLED
-- Socialistični dnevnik v Mil
waukee priene izhajati 1. decem
bra. $77.(N>ft <«n mihvauski sod rti pri
že nabavili v ta namen.
— V Osnaburpru. O., so republi
kanci in demokratje sklepali
" * um. 1 v is in til<ot na kterom h<k.aMI
do skupi«j kaii«li<lirali proti so«ia. ■
listo,,,. Socialistični kamiudat I
župana j.- premolar John Thielett I
\ •' s ',,t". I'aptistovski I
duhoven \ Sati Kranciseu, je ne I
davno i«-k« I \ pridigi; "VeJikoB'
socialistično v'ibanje z rdečin,!
praporj. ,,, na čelu. kt« ri pomeni I
kri mučcuikov vseh narodov, ie I
nova naila človeštva iti cilj ("|(>. I
\«M atisk« &M bratstva. \" toni veli. I
kh, •ribanju jaz vitlim izraz nov«. I
•ra življenja na podlagi [»rave soli. I
darnosti in pravice." Kakšen!
kranjski pop <l<> danes tega se nil
rekd! §
/••tiska socialistična "ri»nni-B
začija v Nemčiji .je /borovala vi
Jeni takoj po zaključit vi .stranki-B
' neja kongresa. \/ poročila ckse.l
kutiviicira odbora j«- razvidno, dtl
je ženska organizacija v zndinjiil
d veli let ili narasla od "21MMM) nil
li s (Km članic. Adcjlada 1'opp ul
Dunaja je zastopala socialisti^«I
| \ Avstriji. Sprejeta je bil« reso-l
lucija proti drairinji /.borovanj(|
je trajalo dva dni.
Socialistična stranka na|
Švedskem bo imela, kolikor jo dol
sedaj znano, najmanj (52 poslani
cev v novem parlamentu, Volitv«|
še niso končane. Socialisti so ob-|
dr/ali v se prešnje mandate i n pri- H
dobili 27 novih. V sled poraza I
vladne konservativne i stranke!
in \ sled sijajne socialistično ztna|
ire je \cs švedski kabinet odsto-|
pik
Štirje sodrugi Hartman.l
McCartv. Me Kecver in White—I
v uredništvu in upravništvu sol
cialstičnega lista "1'Vee l'roes"l
v New Castle. Pa., proti kteriral
j. jeklarski trust gonil 1 Smešeči
no sodno pravdo, so bili pred nel
kaj dnevi pri končni obravnavi!
oproščeni, toda plačat i morajo I
polovico sod.nijskili stroškov. Te-1
kom ls mesečne krute persckucijel
so omenjeni sodrugi prebili dokaj I
dni v zaporu in lokalna orsaniza l
cija v New Castle. ktera je vodi l
l:i obrambna akcijo, je izdala ti-1
s oče iVdariev za pravilni' stro5ke.|
IVfsekueija se je pričela ob časni
znanega štrajka v New Castle inl
v Mc Kecs Roeksu 1. 100! t. ko jel
"Free Precs" v offnjovitili član-1
kili odkrivala luniparijo kapitali-l
stov. Pravica je končno vsxi de-1
loma zmagala. I
TAFT IN — "NEBEŠKI SOD
NIKI."
Predsednik Taft jo »a svojem
potovanju v Pooatello, lila., 7.
okt.. iv«lol: ".laz ljubim sodišča ifl
I j ii l>i m sodniko. Oni mi moj itlejal
na /.»•nilji in znaeijo to, kar bomo
videli v nebesih pred pravičnim
bogom!"
Sodaj pa \sr neha! Ako v
ii«• 1 • s i 11 delijo pni vieo 7 isto žlico
kakor nektori antenski sodniki,
potoni - potem >o tudi nebesa
sedež krute«;« kapitalističnega ti
ranstvii in osmerobrazne korupt
ne justiee. kakoršni ni zlepa najti
para' Ako so po Taftovi logiki
sodniki a la <iro.ssenp. PoIIook itd.
ist<» k.ir je "nebeški sodnik" —
potem se morajo dolavoi na lepem
in hitro zahvaliti za taka nebesa.
Naj jih ima Taft in ostali bratci
kapitalistov ! T;ik<> blasfomijo pa
no l>i pričakovali od Tafta. Ne ve
mo. ;i 1 i se norčuje iz nebes ali iz
sodišč priivz.iiprav iz. oboje?#!
Verjaineino, «*jn Taft ljubi sod
nike Kapitalisti jih tudi ljubijo!
Posebno takrat kador je treba t
" injunetioni" preganjati št raj
karjo. (t. sodniki so danes prnva
noboška dragocenost za kapitali
ste. Taft to ve; sjij je bil sam sod
nik. - kapitalistični sodnik od
pote do temen i. Toda dolavoi bo
do nekega dne ilo kraja siti "ne
beških so(!iiiikov" in izvolili bodo
svojo sodnike soeialiste. Socia
list ičnega sodnika pa Taft gotovfl
ne bo ljubil! In kapitalisti tudi
no!
Sedanja justiea je za kapitaliste
res nebeška ' Napram delavcem j«
pa — pekel!
Star pregovor -e glasi:
Čini pobožnojši je človek. t i m vec
verjame,
Cim veo verjame, tiin man i ve.
rim manj ve. lini nounmojši je,
Cim nemirnejši je, tim laži«' ga je
obvladati
Kje je? John Kraševeo aliM
•Tohn Moren, doma iz SvoržjlkoV
pri Metliki. Prod tremi leti je bi
val v Cornucopia, Wis. 7.a nje
| (rov sedanji naslov bi radi zvedel
.Tohn Molck. 2015 So. Irttli Aye.,
Chicago, 111.