Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 17, 1911, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 17, 1911, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 17 Oct. 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

|,|ft *• koristi delav
lke|»l|»dilv«. Ueluv
ci *0 opravičeni do
kar produciraio.
Thi* paper ta devoted
to ihf interest* of the
working class. Work
ara tre entitled to all
what IK e v produce.
Štev. (No.) 214.
Y,?°"d"?la" »•" «. IW07. at it.. t««t offi
111 uudei tbe Acl of Cougrxa. of M.rch SrU. 1*71
Office: 214t. Hlue Island Ave,
"Delavci vseh dežela, združite se
r%S££Zi
Chicago, ill., 17. oktobra ( Oct. ), 1911.
PAZITE!
n>
na številko v oklepa|u>
ki ae nahaja pole« v«<
b»-«a naslova. prfi«p||e
ni'liiv spodai ■>!<
lin ovitku. A ko | 2 I S)
|e številka
tedni vatu a prihodnjo
števil ko našega lista po
tečo naročnina. Prosi
mo, ponovite |o tako).
Leto (Vol.) VI.
Dva razreda.
P Od marsikaterega meščanskega
® velja!«'h in nevednega delavcu se
pogostoma čujc mnenje. da sploh
ni nikakeršne razlike hum I delom
iu kapitalom. Nasprotstvo, ki m*
pojavlja med delavci in kapital!
gti. je haj»* le umetno provzročeoo.
To nasprot.stvo iu z.htsti stavke,
pripisujejo taki možje bolj igno
ranti obeh slojev, kakor pa dru
gim ra/.logoMi.
I'a ilo dane* se ni posrečilo niti
m pieieo ublažiti nasprot.stva med
delom in kapitalom, marveč se <;o
di ravno narobe: Nasprotstvo .je
rsnk (Uin večje. Zaka j ' To .i" se
daj naloga soeialista. da nam raz
tolmači.
Socializem zatrjuje, da je «"•!«»
I veš k a družba razdeljena v dva
f razreda, namreč v razred last
nikov kapitala iti \ razred last
nikov delovne sile ali moči. Ta dva
razreda se sreča vat a na gospodars
kem polju kot nasprotnika. Ka
pitalizem sat« na set«i ne rodi ni
česar: prinioran je torej stopiti na
trg in delati ponudbe za delovno
moč, ki je edina last. katero ima
delavski razred na razpolago. 1 *r i
na kupovanju te iL>lovne moči >e
poslužuje kapitalizem istega na
čina. kakor pri nakupovanju vsa
kega druzega blaga : kupiti jo iz
knša kolikor mogoče po nizki ce
ni. luizreil lastnikov delovne moči
pa zopet na drugi strani ponuja
to svoto last za mezdo, kar pomeii
ja kruh za njega. 1/ Teira je raz
vidno, i'ci imata ta dva razreda
vsak po eno prednost in oba sloja
, potrebujeta produkcije. Delavski
[ razred je aktivni, kapitalistični
L pa je pasivni faktor Oba se tako.
* rekoč družita in preu»tvarjata su
\ rovino v izgotovljen produkt. Na
ta način si ta dva razreda >tojita
[ ns.sproti kot tekmeca z diametral
no nasprotnimi interesi. Kapitali
stični razred kupuje delovno moč
kolikor mogoče po nizkih cenah
in posledica teira s,, majhne plače
: ter dolgi delavniki. Ako bi posa
I mezen kapitalist prelomil to l"1
spocV.rsko postavo svojega razre
' da in pričel delovati v svojem
podjetju pri principih pravičnosti.
bi žrtvoval samega seno po svo
jem poizkusu. Delavski razred |>a
zopet i/.kuša prodati svojo lastni
no. delavno mor. kolikor mogoče
po visokih conah in oh krajšem
delavnem času. In <ia se delavcem
vspešnojo vresničijo želje. se i»r
aanizira. v zavesti .da je v zdru
ženju moč.
V današnjem irospodarskem zi
stemu so pripisuje vsa produkcija
kapitalističnernu razredu. ki si la
sti pravico do nje dasiriivno jo
izvršuje delavski razred V/rok
je ta. ker delavec, ki dela za mez
do. takoj, ko jo hil najet pod po
(rodhn plače, ki jo l>r> prijel za
svoje delo, priznava, da postane
ves njo po v produkt hrez ozira na
količino in kakovost last njeirovo
ea delodajalca. (*'<• se pojavi stav
ka. tPiVij je to navadno vprašan
je. koliko produkta ,j> deležen eni
ali driiiri teli dveh razredov. Ko
likor več produkta si prilasti en
razred, toliko manj ostane druuo
mu.
Tako bijeta ta dva razreda v
flovpiki družiti neprestan l>o.i za
prvenstvo.
Ali je pa temu mogoče odpoino
Da; popolnoma lahko, dasi
r»vno je marsikomu to težko ra
zumeti. Socializem .je sredstvo za
rešitev te uganko. Delavski razred/
laj vzame v svojo posest masine
rijo. zemljo in ostala sredstva za
produkcijo in naj produeira na
*™jo pest. Ta sistem, kedar se u
resnioi, bo uničil, da postane vos
*vet diMi:*.ha pridelovalcev. |)elav
i «kih nesporazumljoiij takrat ne
vee. kapitalizem ho dokončal
kk svojega obstanka.
Socializem prav gotovo nasto
prihodnji dobi človeške evo
lucije in sv,.( s(, yt. pripravlja za
,0 doho.
Delavci še verjamejo v tolike
[p*", a vodo pa le malo stvari
FAKTA O MC NAMARINEM
PROCESU.
Kronologičen pregled.
1. oktobra IMlO sta eksplozija
in požar, kteri .ji* sledil. razdejala
poslopje dnevnega časopis^ "Los
AiiHflcs Times" v Los Aiifielesu.
('al. 21 oseh ji> izgubilo življenje.
\ služhturi. kteri »o ušli smrti, so
takoj i/javili, 1!,:» je plin provzro
čil razstrelho. Harrison tiraj <>tis.
lastnik tiskame in zaklet sovraž
nik linijskega delavstva. j«' obdol
žil unijskr delavce. da so krivi
raizstrelbe.
2-». oktobra. l!MO .jo veleporota
pod pritiskom Otisa in "Mer
chants and Manufacturers' Asso
ciation" razsodila. da ji* ra/.strel
bo provzročil dinamit. Posebni od
bor linijskega delavstva je pred
ložil evidenco ,da je plin eksplo
diral. ali veleporot.1 je zavrnila
e\ idenco. tiluvni odbor strokovnih
I stavbnih organizacij v Californiji
j je razpisal +.*"»< m t«» nairrade /a vjet
je do/de\ lieira dimi mit a rda.
jati. li»ll je \eleporota v l.os
Anirelesii pod pritiskom Otisa in
"M. iV M A.'" irlasovahi /a -j:i
tajnih obtožnic.
12. aprila l'.lll je detektiv NVm,
• I. Hlirits s polnočjo »i veh eliieaških
policajev aretiral .lames \V. Me
Namaro in Ortie .M c M a nihala v
Detroitu. Micli., in ju ndvedel v
So. ('hieairo. kjer sta bila /.a prt a
do 22. o. 111. Detektiv Heed je oba
jetnika neprestano "potil" in ir
M<-Manitrala izvlekel "izpoved"
22. aprila sta detektiva Itnrns
in 1 losi,-k silouia vdrla v srlavni
stan mednarodne žclezostavhiie
unije v Indianapolisii in ugrabila
tajnika omenjene unije John -I
Me Namaro. Prevrnila sta \sc
shrambe v stanu in vzela seboj
k ii j i vre organizacije. »Jovernor
Marshall je podpiral ekstradisijs
k>- listine in oba brata z Me Mani
iralom v red sta bila misjlo odpe
ljana v I .os Antrcles.
Teden pozneje se ji' vršila kon
ferenca vseli mednarodnih odbo
rov delavskih organizacij / <rla\
11 i 111 stanom v lin'>iaiiapoiisu. ua
kteri j«» bil izdelan načit /a ob
rambo ugrabljenih in za prosekn
cijo Hurnsa in njegovih pomasia
čev radi uirrabljcnja. Socialistični
konirresnik Herjrer je zahteval, da
zvezina zbornica preiskuje celo
afero.
julija 11*11 je bila predobra v -
nava. na kteri sta brata zanikala
krivdo.
11 oktobra 1M11 pričetek ob
ravnave pred sodnikom Walter
Hordwellom v "Hall of Records
l.os Anircles.
Obtoženci.
.Jnlm .1. Mr N'amara. tajnik med
narodne /vez«' iiiDstovnih in /■.«»!•»
z.ostavbnih i|i*lavt'«*\ I nt *>rn:i t i<»
nal Association ot' I'.ridire ami
Structural Iron Workers jc v
tiila<*. >sti študiral piavo \ večerni
šoli in naredil j,- tudi izpit Po
zneje se je pridružil boju /,i unio
nizeni in je liil |>o/nan kot je.len
najl>ri!jnntncjši|i nila<lili hojevni
ko\ v ameriškem delavskem iri
hanju.
•lames \Y. Me \auiara. brat
p roj* nega in član iste orirani/aei
ji Njega sta Otis in Uuriis ob
ilol/.ila. da j<- dejanski u/.gal ilina
mit po nalogu .loluia J. McNama
re.
Daviti < 'aplan. olidolžen po Otis
Iturns'ivi kliki. • la je kupil ilina
mit za f!«'st rukei jo "Times"-po
dopja. M. A. Schmidt, l>i\št elii
kaški lesni delavec, obdolžen k«»t
sokrivci' McNamare in Caplana.
Ortie I« McManigal, "llarn.
Orchard" v McNatnarinein sluča
ju Naredil je "ovadbo"' /.oper
brata Me. X a mara in ostale obto
ženec. na kteri temelji vsa "evi
deiiea" tožiteljstva.
Zagovorništvo.
< hiri'in*«' Harrow .odvetnik v
<'liicHiru. kteri ,jp j/vojeval znani
jirorrs I In \woodii. Moyern
in IV'ttihnm jii v Boise. Idaho,
pred štirimi loti. fJlavni zatrovor
ii i k.
.loh Ifarriman. socialistični kan
didat /a župana v Lo« Anpelesu
in večletni zagovornik linijskega
(ll'liivs! Vll I'M Yllotlllll. l'oilio/.lli
glavni zagovornik.
Le Comptc Davis, iflasoviti kri
i ii i nil 1 ii i oiJVftnik v Calif« ruiji
I'oiiiH/ni odvetnik zagovorništ va.
•los. Scott i/. I.<is Angelesa. |»«»
možni inlvt'tiiik zairovorništvn.
( Mali pomožni odvetniki: < "\ rus
McXirtt, bivši sodnik i/. Iiutianr;
I.«.i M. Uappaport i/ Indianapoli
*ii in -I. J. 11 ii r i i n t; t«»ii i/ t liicnj/a.
Sodišče.
Walter Mordwell, vrhovni .sod
nik \ I .on Angeles County. \* vseh
dosiMlanjili slučajih je razsodil v
prid tožiteljstvn. I'ozmin jo jedno
stranski soiltiii!; in os<ditii prijatelj
('tisa in ostalih lokalnih kapitali
stov.
Tožiteljstvo.
John i). Krederieks, okrožni
pravilnik v l.os Anpeles County
(kebni prijatelj (Hiša in članov
"M. & .M. A." ter zagrizen nas
protnik linijskega delavstva
Kari Rogers. notorični politični
/ ijedač Snuthern Pacific - želez
nici- i 11 hivši privatni odvetnik «•(*
st "železniške družite v Sail Kran
ciscu. Pomožni tožitelj |>o nalogu
Merchants & Manufacturers' As
soeat ion.
Walter l>r-\v. glavni pravni za
stopnik National Krectors' Asso
ciation. ktera je del Aineriean
I trii I ge Co.
\V d. Korit, pomožni diža\ni
pra\ d n i k \ Los Angelcsn.
Charles Sehastian. šef polici
je \ I .os Angelesu.
Itarrison Cray !)iis. notorični
prijatelj gr.i ftarjev in zagrizen
snvražuik linijskega delavstva.
Lastnik lista "Times"
K -I Zi-eliandelaar. iajnik ka
p i t -; 1 i -1 i 'ji> organizacije Merchan
ts \ .Manuf.ietunris' Association
v 1.1 is Angelesu
W It Rced. član chikaške poli
I cijc. kteri je "potil" M«-Mani
I gala.
.lames llosick. iV»ti k t i \ v Los
|Ainrelc»u in pomočnik Huriisa.
• i |{a\ H• ifton. pomožni itržav
: i i pravilnik v Los Angelesu
Splošen pregled.
I
Turčija in Italija. Zadnji t.
I• ?j sr je izkrcala \ Tripolisu • 1 ru
ira ckspedicija italijanske arma
<I• \* nedeljo »<> Turki napadli i
talijansko posadko v lisi Mi-llanu
in vi- po vročeni l>oju zopet uma
knili. Na bojišču so pustili <K«ein
miličev in jiden top. \/ Merli
ii;i poročajo, da j«* nemški cesar
koui'<riral te dni z italijanskim
podanikom v prid miru V Tur
č i j i š.- vedno vlada velika zinešnja
va. Ml .doturki !ij.i nadaljevati
vojno in linj^kajn moslemanske fa
natike v Tripolisu. da proirla- jn
"s\i lo vojno" proti Italijanom.
Turška vlada .i •• p i • o «_r 1 a s j |;, i/iroa
nad vsemi Italijani na turški in o
/eml ju.
Revolucija ra Kit.ijskem. V
prostranem 'neheškein epsurstvu*
/. ilnji teden mina^loma luiknila
velikanska revolucija. kUra ka
kor kaž.eja prva /namenja l>"
najbrž. pometla s kitajskim cesjir
- . i 111 troiiom. Silni plamen upora
».• je /e ra/širil čez v<i večja mi
*t,-i kakor \'u < 'antr. Ilankov. i'a
ir«--..i itd V Vii Caniru sn ustaši
v -oboto proglasili republiko. Ile
volueionariie čete vodi general Si
.I nan lleng. Revolucija je naper
jena proti sedanji Manliu-dinast
in namen ustascv je odpravit1 e«
sarstvo in ustanoviti republiko.
\',i tisoee o.seli je že mrtvili v ne
prestanih bojih z vladnimi četami
iu mnoga mest« so v pepelu. Ce
sarske eete se manjšajo vsak dan:
na t isoee vojakov je /c pristopilo
k revoliiejonareem. Vlada je v sil
nem astrini in brez moči, V trlav
neni mestu IVkingu vlada pravi
kaos Ves promet in trarovina po.
eiva. I staši naskočijo mesto vsak
fas. a cesarska posadka ni vredna
nič. kajti vsako uro se lahko iz
neveri Revolucionarji >o v ITanko
vii poklali čez 1 f M H» Manliuvcev in
zaplenili vse zaloge orožja in stre.
Ijiva. Železniški promet je popol
noma ustavljen, ni/< ii kar k!| rabi
jo ust asi /a premikanje eet. r.vro
pejeein. kar jih ji- v prizadetih j
mestih, se <ln sedaj še ni zgodilo
nit"* žale«ra. Veeina se jih je /ate- ,
kla v varstvo inoz-inskih konzu
latov, a limoni so ušli na paruike I
Vodja revolueije I.i llatijr je izdal
proirlas da inozemeem m* ni trelia j
iii eesar 1 iiit i dokler ostanejo neu
tra.tii; jaiueiti pa ne more /a one
ki hi pomagali .Manhuveein.
Sedanja revolta .seje pripravlja
la že dol no easa Načrti >o I>i I i iz
delani v Ameriki, kakor poročajo
listi, a nezadovoljno in zatirano
kitajsko ljudstvo ji* komaj eakalo.
ds se dvigne proti tlaeiteljem
(davni advokator prevrata je dr.
Snu .lat Sen. kleti je hil prodnati
i/. Kitajske in >e piavkar sedaj
mudi v Chieairii. Sun .lat Sen. kte
ri ho po izjavi iiKtašev prvi pred
sednik kitajske republike, ee se
revolueija posreei .je haje nahral
med ameriškimi Kitajei 2"» inilio
iiov dolarjev /a st miopia vljenje
eesarst va.
I/ \eapidja poročajo. da .so
omlotiii pohn/njaki. tereiali in
tereialke hn lo vznemirjeni, ker
se čude/. pretekanje krvi mest
tieifa svetnika .lanuarija vrši
le počasi. Doba za čtuliež je že pri
51 a. ali pretakati se je pričel le
del krvi. Itabjeverno ljudstvo pa
vidi oznanilo /a nezgode in ne
srečo.
Ko je imel svetnik oh času Na
poleona 1. enake muhe. ji Napo
leon določil duhovnikom ras. v ka
terem /se mora /ačrti pretakati
kri. V slučaju, da duhovniki ne
zvr*ijo nji'tfoveura ukaza, jim je
pa zažiifal. da ho dal zapreti ves
stolni knpitelj In trlej. nepokorni
svetnik je takoj vhojral.
Ne vemo kdo ho letos nepokorne
ira svi fnika prisilil h pokorščini '
• m
Kardinal Gibbons v Haiti
morn je pov«>dal odprto. r!.a je na
sprotnik direktni izvolitvi sena
torje\ po ljudstvu, odpoklietii pra
viei in ženskemu volilnemu pravu.
Mi smo pričakovali, da bo kar
dinal <!ibbons podal to izjavo. < >n
je vendar ecrkveni knez eerkve.
ki priporoča topo poslu5nost niž
jim napram višjim. Katoliška eer
ke\ l>i najrajši- vide la.da bi sploh
nihče ne imel volilneira prava, da
hi papež imenoval predsednika.
senatorje in poslanee.
» *■
— Celo mi A mrleškem so apo
stolj 'miru" \ndrew <*;irnoiri«* -
II. ki j«' izdal preeej denarja /ii
antrlcško ameriško razsodišrno
p<>iro(ll><» povedali, kar mu j»ri'.
Komitej knjižniee v Manr'nst
ni j.- <m i I-1< >11 i| ponudilo Andrew
('arnoirie - ja r,\ zjrradbo kii.ji/iii
<•<•. eeš. da .je v /vezi s trustom za
jeklo in železo, "ki najema tajno
poli. ije in milim. da slreljajo
ljudi. K i delajo zanj" in so vsled
slabili razmer prisiljeni štraj
knti."
T.i je res iLolira moralna zanšni
ea za ' 'arneirie - ja. ki pa starrsra
kanil a 1 i s t grešnika ne bo
brnila.
HANDIDAT JE
———————————
socialistične stranko za
municipalne sodnike
v Chicafju.
OKROŽNO SODIŠČE:
Seymour Stedman.
VIŠJE SODlSCF:
Vincent Verde,
D. J. Rental,
Charles Schroder,
Sainuel Block,
E. Hazel Black,
Henry E. Murphy,
John C. McCay,
Carl Strover,
Otto C. Christiensen,
Louis J. Delson.
Volitve 7. novembra.
LJUDSKA ZMAGA V CALIFOR
NIJI
Minuli črt rt«* k vršili* mi s«* v
<'alilorniji volitve za ini
ciativo in referendum (direktno
zakonodajo), od|<oklie (vštevši
soiliiiike ■ iu /.a žensko volilno pra
vo. Vsi štirje ustavni dodatki so
sijajno prodrli. Volilni izid je sle
deri:
Za iniciativo in referendum
1:«S I s) glasov proti 4-1.s.»0;
/a odpoklic llVw'2 glasov pro
ti -Hi.'JiXI;
/a žensko \<<lilno pravo 1 !!•>:{(•
pr<<t i 117 77!» glasovom.
N';i j^ijji.i lu-.j-i«- je x 111i 11 odpo
klic * recall t po kt< rem imajo
sedaj državljani v ('alit'oruiji pra
vico z večino glasov vsak čas od
staviti vsakega javnega uradnika
vštevši sodnike, kteri .je nezmožen
ali nevreden svojega ini'.sta.
Pomenljiva j«' tut!ii zmaga ž.en
stva. ki ima sedaj v Californiji iste
politične pravice k<<t moški. S tem
je Califoruija stopila v vrsto osta
lih peterih držav v republiki, ki
imajo volilno pravo /.a oba spola.
Te s<<; ('olorado. I'tali. Idaho. Wa
shington in Wyoming.
l'ravi demokratični <luh v Ame
riki se šele rodi.
— Ljudje so res čudaki. K<< se
je raznesla vest <> strašni nezgodi,
ki je zadela bojno ladjo v fran
coski 111 k i Toulon. s<< ljudje VSO
l»<\s<«l izražali .sočutje za nesreč
ni' žrtve.
.\ko pride do \«»jru-. tedaj ima
jo bojne ladje nalog zvrševati ena
ke katastrofe. Ako bojna ladja
doseže svoj namen in zruši drugo,
t edci j ljui I j«* slavijo morilce kot
junake.
Ali ni to narobe svet
• •
— Brzojav poroča, da je Cana
lejas. španski niinisterski pred
sednik potlačil s sil<< in drugimi
raznimi nečednimi sredstvi revo
lucionarno gibanje na Španskem,
da sedaj triumfira nad onimi, ki
so hoteli monarhiji prizadeti .smrt
ni udarec.
Stolvpin je i u«1 i deset minut
preje. k<<t •:;< je zat'.i la kroglja iz.
samokresa, sprejel čestitko kijev
škili trgovcev, ki so mu i/.r<• k 1 i
globoko zalivalo, ker je naredil v
deželi "red iu mir".
4 *
— Socialisti na Švedskem so v
/»(iii.ji volilni liorlii dosegli
vspelic. Socialistov j<* izvoljenih
HI. Priborili >o J!t novih nuinda
to\.
Si »i-i ;i lizeiu inaršiiM danes /ma
srosliivno |»i»t pri \si-h kulturnih
minulih!
* t
— Zvezni drravni prav.inik Wi
si' v Ni'\v Yorku ji- na /borovan
jn |>i«•«! člani " American Institut
of Hanking" i/javil, da so posta
vili na črno listino vse vslužbence.
ki so I »i | i vslužlieiii |>ri Morsejevih
bankah. ki so s svojimi i/poved
liami prei'j »odiščcni priponioirli.
da je 11 i i kralj ledu obsojen.
Kapitalistični listi hlinijn mo
ralno ojroiv. n je. kakor da ne bi
hoteli verjeti, da je trditev dr
žavnega pravilnika resnična.
Nasprotno l>i se pa mi čudili,
»ko hi ne hilo tako. kot je povedal
Wise. Ali industrielni podjetniki
ne nastopajo tako. kedar se hoče
jo /liehiti lic! j u I >i h ii» •!» veev Ali
so sodišča Že kedaj obsodila pod
jetnike. ki so delavce postavili na
črno listino in jih obsodili na po
časno smrt lakote.'
I)n dane.s še nikdar!
• *
— V Varšavi na Knsko Poljs
keni se ho v kratkem vršila ohrav
nava proti (iT socialistom. Obto
ženi so. ila s(( v letu l!)Ot! /vršili
napaile na oro/niške častnike. Po
vabljenih .je .">< h h » prič. Obravnava
se bo vršila v nalašč /a to najeti
dvorani. Prepričani smo. da bodo
obtožence obsodili, če tildi bodo
dokn/ali svojo nedolžnost. Tiuska
sodišča so v tem oziru podobna
japonskim.
Iz polja delavstva.
Železniški štrajk.
Kil II l izdelovalcev vagonov v
Huriiside. Clinton, Macomb in v
I ikiin Ti:«polisii ve je pridružilo /.aH
njo src In štrnjkurjcm Illinois t 'en
tr;i! železnice. To ji- I>i 1 odgovor
nji " injiiction " zveznemu sodnika
* Mišji llumphrepa, ki pa je izdal
proti štrajkujnčim delavcem 1. (\
drižhc Izdelovalci vagonov so šli
IDI štrajk. ker ne marajo drlati v
družiti neizkušenih in nezmožnih
skebov. Sodna prepoved ali "in
junction" sodnika I lumphreya
prepovedi, ji- št r a,| k a rje m nastav
ljati "pikete" ali čuvaje na druž
liinem posestvu in sploli stopiti na
ozemlje I. (\ Železnice.
Položaj v splošnem je zadovo
ljiv za štrajkarjp. V Waterloo.
Iowa, j I 7 okt. zaos-tal malone
ves tovorni promet : skoro vsak
vlak ima zamudo. Na strunskih ti
rili počiva vse polno pokvarjenih
lokomotiv, kterili skelii ne morejo
postaviti v red.
V Macomhu. Miss., vlada popol
ni mir. 1'rebivalst vo je na strani
štrajkarjev in import i ran i prete
pači in skelii nimajo nikjer za
slomhe razen pri miličarjih. kto
rili je !•(!(> v mestn. \* Menipliisn.
Tenn.. se je zadnjo sredo uprla \c
činn skehov radi nečloveškega po
stopanja žeiezrnških hossov in
airentov. Neki asrent .je oplet il
skehe z hičem. nakar ><• sra hoteli
linčati. a se mu je posrečilo niti.
Na tirih Yazoo »V Mississippi Val
ley - železnice stoji nepreplcditia
vrsta vajjonov nupolnjenih z hla
dom. ktero se je — kakor meso in
sadje večidel že pokvarilo. Pri
zadete družbe hočejo potom kapi
ta lističnei''' časopisja preslepiti
javnost, da se jo večje število
štrajkarjev že vrnilo na delo Vod
stvo štrajka ne celi črti pa izjav
lja. da je to navadna laž. Štraj
karji stoje trdno na svojem me
stu. Družba Illinois Central je
vsak dan bolj v stiskah. Vedno
več lokomotiv je v slabem stanju,
a skebje jih še bolj pokvarijo.
Strajkolomee odpuščajo vsak dan
radi nezmožnosti.
"Hoj ne vodi nikamor drusrain
kakor d" zmasre". izjavlja Keirnin.
predsednik sistem federacije He
set dni šele traja štrajk. a že je
na železnicah vse v neredu. De
lavci se trdno držijo."
ITALIJANSKI DELAVCI PRO
TESTIRAJO.
.Med t«mii k<> s«> le huržoazija in
tupatain par starokopitnih |»atri
jotov navdušuje /a vojno s Turči
jo, protestirajo vcliRe delavske*
množice v Italiji proti vojni na
shodili skoro v vseh večjih mestih.
\'liula je ra/posliila okroir
vojakov v razna mesta s poveljem,
da takoj inbnšijo vsako demonstra
cijo proti vojni.
Socialisti so zelo aktivni. Njih
protest, kteri odmeva i/ tisočerih
delavskih vrst proti nepotrebni
vojni in krvolitjn proletareev. dr
la vladi najvee preglavice.
"Avanti", glavni orsran sociali
stične -stranke v Italiji. neUNinilje
no /i ^osa vlado, k t era zapravlja
milione za pusto pokrajino Tripo
li*!. med tem ko je ljudstvo v Ita
liji v neznosni liedi. "Avanti"
piši-:
H M it K i prebivalcev Italije sta
nuje v slamnatih utah in v pravca
tih podzemskih brlojrih, ker so
prerevni, da l>i imeli hiše. 100.000
oseh je umrlo za pcllairro radi po
manjkanje hrane in okrop pol mi
liona Italijanov mora vsako leto
iti v tujino, ker doma ne morejo
dohiti <!/rla ne kruha. 1:100 občin
je brez prave pitno vode in 5000
občin lire/, odvodov za fjnoj in ne
snajro. Pol milijona Italijanov je
podvrženih malariji in 110 odstot
kov v se pa prebivalstva ne zna ei
tati ne pisati."
In italijanska vlada, namesto da
bi pre.skrhela kruha in pošteno
eksistenco svojim lačnim podani
kom. pa jih vodi na morišče v
Afriko. Ali je Italija res civilizi
rana? Ravno toliko kot Turčija!

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??