Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 17, 1911, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 17, 1911, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 17 Oct. 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-10-17/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

iPROLET AREC
UST ZA 1NTEKE5K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK
Lastnik in izdajatelj:
Jugoslovanska delavska tiskovna Jru/ba
v Chicago. III.
Naročnina: Za Atr.encoSI 50 za celo leto. 7V za
yolieta. Za Evropo (i za celo leto, $1 za pol leta.
Of tati po ilnoovoni. /Vi biratiii'a
•« »oltg luirtfti i%'i:nauiti tuji X TA K/ natlor.
PROLETARIAN
Owned And published Evert Tuesday by
Soath Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
«aaut r.»|H|„T. l'r<>*ldeiit;
Kratik Podboj. Secretary;
Kruiik JanrtlC. Tieaaurrr.
Frank Petrič I
Jo». Bratkovifr I tllrektor'J
IQiriiPTiON rates: United State* and Canada.
U.50 * year. 7Sc lor halt year Foreign countries
$2 a year, $1 for half year.
4i9YK*TistNG rates on agreement.
NASLOV <ADDRESS):
MPROLET/ REC"
1H6 Hlue Island ave. Chicago, 111.
McNamara pred so
diščem.
Veliki l>"j kapitalizma napram
organiziranemu delavstvu v foriui
sodnega procesa se je pričel zad
iijo sredo v Los Angelesu.
Sodna dvorana palače "Ilall of
Records", kjer se vrši obravnava,
je premajhna /a velike mrio/.ie.c
ljudi, ki t>i bili radi navzoči. Sko
ro polovico vsega prostora /a pub
liko so zavzeli časniški report erji
i/, vseli krajev Amerike in eelo i/
Kvrnpe. OI»a brata .1 in james \V
MeNamara pripeljala je četa po
lieajev v »Lvorano vklenjena. S
tem je to/itelj.stvo lir«'/ dvoma ho
telo pokazati obtoženca kot naj
večjega hudodelca. Obto'.enca ni
sta bila niti najmanj vznemirjena.
Ciin je sodnik Bordwell otvoril
obravnavo, vložilo je zagovorništ
vi) formalni predlo«« za premembo
sodišča. Sodnik je brzo odklonil
predlo}«. Kaj takega .je bilo pri
čakovati. Zagovorništvo je nato
vložilo drugi predlog za separatno
obravnavo bratov, to je. da se vsa
kega toži posebej. |*o kratki deba
ti meii tožiteljstvom in zagovorni
ki je sodnik dovolil separatno ob
ravnavo. Po ealifornskem zakoni
ku ima pa državni pravilnik dolo
čiti. kteri obtoženec ima iti prej
na vrsto in pravdnik Fredericks
je takoj izjavil, da se bo uajprvo
obravnavalo proti James \V. M«
Namari. Zagovorništvo je bilo s
tem zadovoljno in tajnik John J.
-MeNamara je bil odpeljan nazaj
v ječo, kjer bo čakal, dokler se ne
konča obravnava proti njegovemu
starejšemu bratu.
Obtožnica proti James XV. Me
Namari — kakor tudi proti osta
lim obtožencem — obsega 2'A točk.
Tožen je radi umora vslužbenea
llaggertv v "Times" - tiskarni,
kojega truplo so našli najbližje
tistega mesta, kjer je bil "polo
žen" ciinamit.
Sodišče je za tem odredilo izbi
ranje porotnikov. Poklicanih je
bilo dvanajst mož izmed prvih 12."»
kandidatov Pri tej priliki je za
govorništvo izvojevalo prvo zma
go. Prvi porotniški kandidat po<l
izpraševanjem je bil neki Z. T.
Nelson. Ko ira je tožiteljstvo po
par formalnih vprašanjih prepu
stilo zagovorništ vn, prijel ga je
La Compte Davis, pomožni zago
vornik takoj v roke. Najprvo <ra
je vprašal, če ve. da se bije veliki
boj med delom in kapitalom.
" Da", odgovoril je Nelson. < ►krož
ni pravilnik je takoj skočil pokon
ei in protestiral proti takim vpra
šanjem. češ. da ta proces nima ni
česar opraviti z bojem med delom
in kapitalom, linijskim gibanjem
itd Debata je bila vroča in traja
la je več minut. Končno je sodnik
razsodil, da zagovorništvo sme
vprašati kar hoče. S tem je zago- I
vorništ vo zadobilo svobodno roko
pri izbiranju porotnikov. To je
veliki udarec za tožiteljstvo. kajti
Darrow je izjavil, da ne bo pustil
nobenega kandidata na porotniš
kem sedežu, kteri bo kazal količ
kaj nasprotstva napram organizi
ranemu delavstvu.
S tem je bil končan prvi dan
obravnave, ne da bi bil Nelson
do kraja izprašan. Drugi dan v
četrtek je bil praznik "Kolumbov
Dan" in sodišče je bilo zaprto. V
petek, soboto in v pondeljek se
je zopet nadaljevalo izpraševanje
porotniških kandidatov. Zvedenei
trdijo, da bo preteklo »Iva mesena
pretimo ho samo porotit sestavlje
I na.
O proeesu liomo nataiieno poro
I ("ali vsak teden.
PU3TITE MALE K MENI
PRITI
I'm! devetnajststo leti, ko h«>
via«*.»li še pri vseh kulturnih na
milili tedanjega časa resni '•> l,,a;
lomarni bogovi mitologiji'. 1«' pri
/idili edini bog .lehova. — v onem
ra»u. ko je korakalo pošteno okri
to barbarstvo znuiKonosno po sve
tu ; v onem »'•asu .je rekel Krist
na čigar naukih »e <lvi|{lije no\:i
doha. ki se imenuje človeeanska
in civilizirana — beseile: Pusti
te male k meni priti.
Čudoviti prizor' \ časih najsu
rovcjšega barbarstva. ko vlada
brez krinke pravica močnejšega
sila. morija : v časih, k«» j«- veljal
rek: "gorje ga premaganim' : v
časih, ko ni bilo najti sočutja, u
suiiljejija. človeške ljubezni ne pri
bogovih, ne pri bogu: v onem ča
su vstane ubogi sin ubogega ži
dovskega tesarja in pravi: uboge,
slabe in bolne, male pustite k me
ni priti.
Orjaški boj s( je takoj vnel.
mogočna borba med pravico nio
čnejšega in vse spajajoco ljubez
nijo.
Kolikor si b di naj gle.la <'.u
šcvno oko nazaj v z.gotY»vini člo
veškega razvoja, kolikor nam ve
ta zgodovina poveilati o pretres
ljivih bojih, venilar se najde sa
iii«» eden. ki se <la v svojem veli
čanstvu primerjati s tem bojem:
to j.- oni. katereira .je vodil kaos
proti ideji: "Hodi svetlo
katere se je rodil novi svet.
Devetnajst stoletij .je trajal boj.
dvajseto stoletje nam prinese
kakor vsa znamenja ka/ejo od
ločitev.
Tekom tega boja se .je zgodilo,
da je prišlo carstvo sile na rob
piopat'n. V onem času je vla la!
Konstantin veliki Cezar, ki i«1 bil
v umetnosti vladanja bolj '.zui je i
kakor vsi njegovi predniki z.»t<
ira imenujejo ponarejevalci zgo
dovine "Velikega.
Nezmožen, da bi s.- uprl moči
vse spajajoče ljubezni, s,, je na
videzno podložil: rešil je svojo
vlado, povzdignili laž na prestol.
Od onega časa nosi via .a moč
nejšega krinko.
Mi pa smo prišli, da »trgamo j
tu krinko raz. njen obraz, da po- i
kažemo njeno pravo grdohno pri
kazen. Več ne potrebujemo, da
jo uničimo.
Kajti kakor ra/.paiVjo mrtvaš
ke kosti v prah. »ko se prinesti i/
starih razpadlih gomil na »olnce.
tako razpade vlada sile v nic. ako
pade krinka in zunanja sijajna
odeja s stare šare davno minolih
časov.
Poglejte le v Francijo. Clejte.
en človek sam je iz/ival vso mo
gočno in tako ošabno moc države
v boj.
fJromoglasno je klical svoj: j
• obtožujem"! in v. levlast se ni
drznila moža. svojega smrtnega
sovražnika razdrobiti. Strahopet
no. hinavski, zavratno ga je sku
šala uničiti.
To "obtožujem" kličemo vse
mu svetu, ki se nadeva ime kis
čanst va.
Mi tožimo: laž' •
Mi tožimo: hinavstvo!
M i t ožimo: goljuf ijo !
Mi tožimo: silo!
Mi tožimo v imenu onega ki je
dejal: Pustite male k meni priti!
Mi tožimo v imenu vseh, katere
izkoriščajo, zatirajo in ubijajo.
Pisano je: "Znajte da Hog ne
potrebuje žrtve in molitve, tem
več miru in sloge
Vendar pokajo salve pušk. ven
<Vir rjovi grom topov krščan
skih narodov proti krščanskim
narodom.
Zapisano je: 'Ne ,,n
najdete pravico pri sodiščih.
Vendar sodijo krščanski sodni
ki svoje krščanske brate in Kiš
čanski krvnik vrši svojo grozno
službo.
Zapisano je: "Ljubite tujce ka
kor svoje rojake" in "ljubite svo
je sovražnike."
Vendar gomilajo grob na grob
v Indiji. Afriki, na Kubi — krš
čanski podložniki krščanskih vlad.
Kristjan biti in prisegati:
Kristjan biti in soditi:
Kristjan biti in ubijati: tn vse
je prav lahko mogoče v duhu
Konstantina Velikega, ne. nikjer,
nikdar pa ne v duhu onega, ki je
še v svojem smrtnem boju klical:
•■<){•»• odpustite jim. ker m*
kaj delajo!"
Ta ko s«1 širi .strup la/.i, hinavšei
m' in tfoljufij-? po vseli slujili služ
Ile. st rupee jo in razdevajoe; mi
taku napojenih tleh rastejo potem
moralni' evetliee, ki so veliko liolj
gnusne, surove in srro/ue oil onih
ki s*i rast le po močvirju v siiro
vo.sti propadajoeejra liima.
" |»u njihovih sadovih jih boste
spoznali." Nekatere teli hriilkih
sadov sem pokazal.
Zapustimo earstvo vladanja in
stopimo doli v earstvo Merkurja,
lioira trjjoveev ill tatov. Da j«' v
tem earstvu edino zveličavnega
profitai vera Ijuhe/ni do Mi /.njega
sjiiiio plaše, dokazujejo tovarniški
• Vlavei iu plačilno siižeit-Avo do
volj; toda tukaj veljajo ies Kri
stove besede: 1'ustite iilHle k llieni
priti!
Malt-, pultu1, okrogle, lepe s
kako l.juhc/.ni vinu |»<><_r 1 |i jih m
slflllljcjo. Iloteč jih ljtlheče objc
ti. <la jili puste P'm'mi v 111 • > t** \ 11
.iii prostitucije propasti. 1'otlli.
oirsivni lažnivci.
I'oiile.ite v tovarne. kako sučejo
in vi.je.jo. v/ilitrujejo in vlačijo,
lokler se lie okrvave mali nežni
pr*tki. o.l /iroiluje«a jutra i'.u poz
netfjj ve'eni. oil. tako ilol^o itj
tih. tako težko! Malčki holjinholj
hletle, leiljinliol j »e iltrujejo. po
stanejo tenki tlokler »e iifrasiie
io. I'o.itvte \ riiilnike. poglejte
tam fanta "liliut:• r*jn "* \ krvavem
potu. kako vlači železni vo/. obr
nite svoj pt»trlt"l v žveplciie jame.
vitleli liotlcte t»t ■ oke s trepetajo
čim telesom. z iiHVilušiiimi prsi in
hrcztunčuimi nogami, kako nosi
.jo težka bremena, vlačijo jili
tlokler se ne /rušijo. V»a ta srce
trira.ioča irroza. vsa ta strašna t>o
tla le /atu. tla se množi tlohieek
krščanskih puspoilarjev
\a koncil poirlejtc še onu po
nosno postavo, v purpnrni sutani.
z zlatom okrašeno. v kočiji, ki je
z. atlasom izšita, preti katero so
vpre/.eni najplcnn nitejši konji, z
opremo polno drairejra kamenja.
Kakšen sijaj, kakšno bogastvo!
To j" tlithovnik. revščine in po
nižnosti. • lasnik nauka ubogega
sina žitlovs';<'<fii tesarja.
• m
■*
K nam miotite male priti, mi jih
'»om • I'll1 i i in učili ljubiti, kakor
je ličil Kristus, lia/.arenski te
sar . . . K. K
DELAVSKO GIBANJE NA RU
SKO POLJSKEM
(V|o i'i'sot let jf jc rabilo • I «• I n v -
-l;«> triliuii.ii> 11:1 Kraneo<keiu. pred
ii.i jo pi »ihii'iii udarcu I. 1 ■»i I IIIO
'.rl'i stopi'. zopet v l m »j |»r • »t i kupi
ti'listom. To .i«- i'.'i vršilo \ jako
• kromiii obliki iti dolgo jo trajalo,
pred no sti se .-.orale večje prole
tiir<ki> množice okrog rdeče zasta
v«'. ki jo je razvila delavska stran
ka. Mnogo liitrcj- gre to na ru
sko - poljskem po gotovo ni«' manj
krvavem pora/n 1. 1!W>7 tis |\n
maj dve li'ti s);i pretekli. odkar je
kapitalistična poljska pr«>to
liii'ija skupno s carsko obhajala
z ni agosla v lic orgi je. So so prena
polnjene joče / žrtvami teli Id. še
leži krut tlak na<l dc/elo. mul ce
lo dižavo — in vkljnli temu se
začenja giliati novo življenji' v
masali. Velika /magonosna stavka
ziilarjev v Varšavi v I. stav
ka mizarjev v Londonu. stavka
:{(i.iiiiti čevljarjev I. 1'Mit stotino
ilelnili stiivk v tekstilni in kovi
narski stroki vse to sii stopinje
niiprei'ika mi tej poti. Komaj se je
gospodarska konjunktura pod
vplivom dobrih letin zbuljšala in
komaj ralii kapitalizem večje šte
vilo ilelavnili rok že v/.iliguje
proletariat svojo glavo. Ta se ne
zailovoljnje / lioji giispoiVirskili u
speliov revulneij.skili let. ki mu jilt
je kapital iztrgal tekom zadnjih
let. < Mi enem razvija rdečo zasta
vo internaeijonale in s praznovan
jem letošnjega prvega majnika je
poka/al. da je ostal zvest nače
lom. za katera se je hnril v času
revolucije. Presenečeno zre ]»olj
sku meščanstvo na to prohujatije
delavstva. Saj je smatralo social
no demokracijo kot zatrto in je
dan na dan okrunilo njen s krvjo
zalit grob. Kar niso mogli kalmu
ki "tnje" vlade vničiti z ječo in
pregnanstvom, so menili doseči
časnikarski kaltnuki "naeijonal
ne lior/uazijc s svojim obreko
vanjem dielavsko stranke, ki je
bila izobčena iz javnega življenja.
In trle j. ona še živi iti javno pov
zdiguje svoj glas. kateremu zve
sto sledi delavstvo.
T ■ nI ti in' If t«' ekonomske stavke
1 in praznovanj«- prvegn majnika
kažejo, koliko j«' lira liiia. V or
ganizacijah, ki si jili je nstanovi
i la lior/na/ija in ki naj l>i razdrti
žile delavski razred, «"• 1111 hor/na
' zija. kam vodi sine:-. Agrarno -
kapitalistični elementi so ustvari
li krščanske delavske nrgunizaci
je v katerih služl»i opravljajo žup
niki na prižniei agitacijsko delo.
1'otom zaltavnili naprav 111 hranil
ni«- naj l>i se delavstvo odvrnilo
i od "l»reiisp(>šne politike" iti vsa-,
ka misel na ekonomski hoj naj Iti
se zatrla v njih vrstah Toda hra
nilna propaganda, navajtije k igri
in nazadnje poviVarjano antiscmi
tstvo ni pomagalo demagogom kr
I šranskili organizacij. V tem tre
nutku. ko so s»> začelo mase gilta
j ti. so se začele krčiti vrste krščan
skih organizaeij. Nič niso izdale
, lie erožtlje ne prošnje. 'IUdi to lie
Ito nič pomaualo. da so se kaplani
pričeli iirrati / mislijo na stav
i ke . . .
1'opolmnna enak razkrojiva In i
-s se vrši v "nacionalnih de
lavskih organizacijah " Te so na
stale i/ liojnili organizacij "naei
jonaltie demokracije". ki mladim
iiei/.ktišenim <dojcm rokodelske
mladine ;z dežele prihajajočim de
! laveem pritisnila samokres v n>
ko proti njih lastnim hojnjočiin
hratom I'ile so to organizacije
- iv \o!\azo\. ki so pozneje, ko sn
tovarnarji pod varstvom bnjonc
tov /nižal«* mezde in podaljšal«' de
lavnik. poizkusili majhen m'jpor.
T.i odpor pa ni < >«lst i*;t 11 i I Kajno
| \ C^JI Zllalllcll.jn /. Iljill čela. temveč
jim .i«' n:i mnogih kritjih oropal
tiaklotijenost izkoriščevalcev. <'e
iii*i torej so rabili te or^anizai'ijc*
Prave dolavske organizacije so bi
li« razbite. dclavoi povezani na ro
kali in nojralt, kam torej « Ilint/e
jevo «rar«lo Tako so životarile
"poljski- strokovno organizacijo"
iM' da I• i \o<!il<- kako ak**ijo. Njili
^ vrsti' mi ><• čimdaljo Imlj krčil«'.
Tu«li oni li<>«'•>• j«i vloviti v svoja
jailra čvrsto sapo, ki vzlmja valo
vf delavskega morja. Toda radi
kalne fraze n.i i li časopisja ni T- no
/»•ležejo. |)clavstvo se .spominja
njih izdajstva in tako šteje u. pr.
j o' irani/.arija tekstilnih dohtvoov
na«*'iotialna sedaj komaj par
sto članov iiu"'i trni. ko jih j«> što
la pred ti*i-1iii leti Se lo.OOO.
Mi> I {eni ko prov/roču.je naraš
J •'-.ijoi'c vaiovje dciavski ira •fi'ianja
! I•• pomanjkanji' krvi in mori v or
j _ 111 i/ a t* i ja i i. ki j;h ji* ustanovila
ivakcija in peščica meščansko li
heralnih i«leolofrov. pričenja n vo
življenj«* v izobraževalnih orirn
ni/iii'ijah. Toda kruto "ii s«* motil,
kdor lii menil. da 1»> sko/insko/
irnjilo d« Ido p«>ljsk«'<ra liberalizma
l»i iriialo nove mladiko. To »o »o
v-ilii mislili liborah-i. ko so usta
nov l.jali ta «liu*štva. Toda kruto so
so varali. Dokli r i«* reakcija tlači
la maso k thin. j<* bila v toh tlriist
v i h pusta tišina, katero je lo t u
patam prekinila kakašna povoran
«*a za liberalno kavarniško ljud
stvo. |\o so si- pa delavski* maso
/budilo i/ lotarsriiMiega spanja in
obelit lie pot i*«-Im» i/ohraževanja. so
vstopilo v ta izobraževalna društ
va. ker lastnih niso imele. Tu pa
so je pokazalo, da proletariat ne
tnaia vodeno juho. katero so mu
milostno servirali liberalci. Na
sprotno. Aaecl jo zahtevati preda
vatelje. katerim je zaupal in ki
mu vcepljajo znanje, katerega ra
bi za svoje boje. Ihisiravno '<• na
tem polju prišlo šole do prvih
prask, so liberalci kar iz. sobo.
Mnogokrat pride do prask med
delavstvom in liboralnimi pokro
vitelji. ki pa navajajo le votlo na
i mline socialne demokracijo.
To je na novo preorana ledina
! v kateri jo v zklilo zrno socialne
demokracije lepšo i rt hitreje, neiro
so jo to upalo š«- pred enim letom.
Na nekem parniku "fpiitral
New Jersey Sandi.v Ilook Line"
so porabili soil "šmira" kot si
rovo ma.-lo. ki je služil za mahan
je partu'ira stroja, no tla hi se kdo
1 pritožil proti nevžitiiemu šiniru.
No čudimo so' Tvorniearji so
j občinstvo tako navadili na umet
no sirovo maslo. tla občinstvo ne
i najde več razlike med »mirom za
I stroje in sirovim maslom.
Kje je? •Tohn Krašovec alias
■ John Moron, doma iz Sveržjakov
pri Metliki. Pred tremi leti je bi
val v Cornucopia, Wis. Za nje
j irov sedanji naslov bi rad« zvedel
John Molek. 2f)1.r> So. 40th Ave.,
j Chicago, Tli.
Dopisi.
Glencoe, Ohio.
j. uredništvo 1'roletarca: -
Km m iii vam v zadnjič poslal do
l>is s*'in sklenil, < 1h vas v prihodnje
ne Iioiii nategoval z dopisom pre.
je. ni'KD ko dolti list vsaj še en
krat toliko obliko .kot jo ima /daj.
Toda te nude so se izjalovile, kei
kakor je videti, se to še ne I »o /jro
dilo tako hitro, .le pač tako na
svetil, da nekteri sodnici ravno v
času največje potrehe stopijo za
en korak nazaj, mesto dva naprej.
Tem potom javljam našim so
dnikom v (Jleneoe. tla hoilo \ bo
doče morali plačevati 2"» eentov
iiieseenine v klnh, kajti \<;«k lah
ko sprevidi. <!<a se s temi prispevki
ne da shajati. Treha j«-, da se opo
more t ii< I i hlajrajna. ki ,|e sedaj
holj v slabeli! stanju. Klnhove se
je se hodo vršile v naprej vedno
po seji društva spadajoee^a !; S.
\. 1' J. in je prosto vsakemu ela
iiii omenjenega društva prisusto
vati Xa ta način se lahko vsak
prepriča, kakšen pomen imajo sc
je socialističnega kluba.
Nedolpi teira so pristopili h klu
hu trije mladi fantje, če si- prav
še ne dela tako. kakor se je pre
ji- ali kakor bi se moralo. Iz teira
se zreali. da je polagati največ
važnosti na mladiino Ona .j«• na5a
I k m I m-nosi in spasitel jiea. ta ni*
zadovoljeva - >tarimi ohrahljenimi
formami sedanje dinžhe in njeni
mi L'lijilinii razmerami. < 111; i hoče
naprej. hoee ddstojm-jše<ra živ
ljenj;!. pravilnosti it udobnosti,
ki «rre človcšt vi! /a njegov trud.
Kakor je videti socializmi \ na
ši državi vrlo dohro napreduje
Suclriiir Shinn. ki je organizator
za naš okraj, je v kratkem orga
niziral :{'J kluhov.
Razume se. da po večjih mestih
tudi stare stranke ne počivajo,
ampak da so prav predne na delu
za nastavljanje starih zanjk. v
ktere naj hi šli delavei. \e da se
tajiti, da si hoste d rimo leto, pri
splošnih volitvah, precej v laseh,
in to priliko hodo morali porabiti
socialisti, da se okoristijo.
Stare stranke hočejo hiti sedaj
ena holj seiizaneiia neyo druya. da
hi tako delavci pozabili irnjilobo.
katera Miirdi v svet. da je irro/.a.
.Ampak na «•♦'!i črti se jim ne bo
posrečijo. Konečno ho socializem
triumfiral nad vsemi "trieki." In
v tej nadi koivikamo naprej i'/>
/mape.
S socialističnim pozdravom.
Matt Tušck.
Indianapolis. Ind.
V nedeljo j >< > | »i»l din- smo i moli
iudianapolški s< ><-iali>t i | > i~i I i U •» sli
šati ciicua |»r\ ill govornikov iz
Milwaukee. >odruga K. T. Melmsa.
ki je predsednik m« *st ni'ira sveta
111 i 1 \v auškega.
Njegov govor m' jc nanašal pred
vsem na upravo \ Milwaukee in
kako kapitalistično časopisje tam
kaj zabavlja. laže in hlati sociali
stično upravo, ki jf pripoznana od
nepristranskih strokovnjakov kot
ena najboljših v Zed. državah. So
cialistična uprava v Milwaukee se
hori /a splošno zboljšanje <Le!av
eev v Milwaukee, tako na gospo
darskem kakor na političnem po
lju Kapitalisti mislijo, da hodo
vršili to upravo in jo nadomestili
zopet .s svojo, kapitalistično. To
da stvar ne ho t;ik<► lahka, kajti
socialisti imajo na svoji strani nad
fill', volile,in privržeiioev. I/
tega je razvidno, da ho v volilni
horhi pogorela tudi nova tako
/vana "Non partisan l'arty"
pod ktero se skriva stara klika in
ki hoče / njo imponirati volileem.
Tudi v Indianapolis je rekel
soilr. Melius vas čakajo slični
hoji s strani kapitalizma.
Na tem shodu j«' hilo navzočih
na<!i 20(H) ljudi ne da hi se hil shod
kje preje naznanil po kapitalistič
nem časopisju. Walhala ITalla je
hila natlačeno polna. Od vseli stra
ni se je čnlo živahno odobravanje
in aplavdiranje.
Shod se jo zaključil / impozant
tlim vtisom in burnimi živio klioi
za socializem. — Socializem mar
ši ra ! F. C! od i na.
4 4 4
V M. V nedeljo dne '22. okto
bra priredi nemški socialistični
klub v gori navedeni hali veselico
\a dnevnem rodu bodo govori v
nemškem in angleškem jeziku, ka
kor tudi ples in prosta zabava
Vstopnina jo 10ot. Tisti dobiček
jo namenjen za lokalni sne. list
Register. K dor želi vstopnico, jo
dobi pri Filip fiodina. 009 W
Pearl Str.
Franklin Conem&ugh, Pa H
Socialisti. mi k'iliHiije rasle pa "p
vsem svetu. temu oporekati Me |
more n i I »<"•«•. iu«!i najbolj zagrizen I
nasprotnik socializma lie. Dobro I
m' zrcali moč socializma v Kvropi I
kjer se zadnje rase vrše zelo vaz- I
m dogodki \ poilohi protestnih I
sliinln\ i m i > r:i i:. vitokiin cenam /i- I
vil Kakor poroča časopisje, so at I
taki s li i m 1 i vrnili v Avstriji. Kran- I
ci.ji, 1 ti-ltri.ii. Španiji. Nemčiji it^ ■
V s,- tu znači. ila m- ljudstvo /ave- I
ila svojcira položaja in da želi pre- I
obrala preobrata ^isleina. ki l)i ■
končal anarhistično proizvajanje I
in distributiranje splošnih dober, I
katera se kopičijo \ rokah posa- I
ini/nili iiiopotccv. ki diktirajo I
ljudstvu cene /a žive/. V Avstriji.«
je radi (epa tekla kri. B
Ali ji- pa v Ameriki kaj druga- I
čeNi-; 1'ovso.l i si i sistem izko- ■
riščanja, samo <thlik<> so v ("a si ma- I
lo drugače. Tudi v Ameriki se čuti I
draginja : eene živilom grciU> k vi«- I
Uu. lord tem ko plača stoji vedno I
pri starem. Delavec, ki produeira I
vse. .je opeharjen. Najprvn je ope- I
harjen pri plačilu za /Rotovljeno I
robo. potem je pa zopet pri tiste- I
mil. ki mu jo proda za rabo. In to I
postavno rohstvo irre naprej odi
ilne do dne. ne da hi državne ob- I
lasti izdale proti temu takozvani ■
injunction. H
Seveda pravijo eni. da je 'o ho- H
ž.j.i volja. iVutri zopet, da je bilo I
vedno tako in da ni izhoda. To tr- I
tlijo ljudje, ki žive v starem *ve- I
tovinm nazoru ■
Socialisti ne telijo tegaoni si I
prisvajajo nov svetoven nazor I
lin/op dela vskr in človeranske pra- |
vičnosti. ki pravi: delavce je o pra. *
vičen ili> vsega kar producira. Kar I
^i ljudje vstvarijo, to naj tudi I
im;i jo. < Mgovornega ne delajo za I
slabe posledice nobenega drn/eea, I
nego tiste, ki .jih ustvarjajo.
V ameriški republiki so /a slabe I
gospodarske razmere odgovorni ne I
samo kapitalisti, ampak tudi de- I
lavei, ker se puste na volilni <lan I
vo«li:i po kapitalistih za nos. V I
Ameriki je liilo preeej svobode, a I
osvojiti ^i jo delavci niso znali in I
si jo deloma še danes ne znajo; I
\ ni- drugače pa si jo osvajajo ka- I
pitalisti. i
V stari domovini je drugače. I
Tam i«' narod po raznih inštituei- I
j«h. ki ji!; urže v duševni in eg- K
spodarski sužnosti preveč pobit, I
da bi .se /.amogcl vzdigniti kar na I
mah. Stroga vojaška disciplina. I
pidieajstvo. žandarji. farji in sploh I
hiriei vse vrste so za petami vsa- I
keinu poedineu. če se i/najde, da I
ima take nazore, ki Iti utegnili I
škodovati starim šegam. i
V Ameriki tega v tej meri ni. I
Toda vendar st- giblje v Kvropi, I
eelo bolj v jasnih potezah kakor I
tukaj, ilasi imamo republiko. Vse 1
to znaei. da se dru/.ba bliža svoji I
prrioiM vulkauičnih izbruhov na I
potu svojega razvoja. Knkrat se I
potrese tam .drugikrat tu. To je I
napredek naravne sile. proti ka- I
te rej ne pomaga niti najsvetejši I
injunetion. i
< Vlo vrvenje je podobno koles- I
ni m zobeem. ki grabijo druc dni
zega. da se vrti drugo kole-sovje. I
Kdor je zobee. to se pravi, da se I
organizira iti gre / napredkom, bo I
izhajal, če ho pa delal napoto tem I
zobeem gorje mu : čaka ira lie- I
izoifibiia smrt. kajti prišel, med I
zobe. kateri ga bodo zdrobili. I
Zato pa. kdor razume znamenje I
rasa, ta irre v organi/aeijo. poli- I
t i eno in gospodnrsko. da postane I
osvojevalna moč, /ob v velikem I
družabnem koh-su. ki goni napre- I
dek. I
Naprej za socializem! |
.los Kocjan. £
E. Palestine, 0.
( rn jeno urcduistvo!
V št. 2J0. C. N. se neki človek
i/ našeira inc.sta, ki sliši 11a ime
Slapar, zairunja v tukajšni sociali
st ičtii klub. I'ovml temu je l»a
<)al /iiilu.ji dopis v I'rolelarcu. V
dopisu hoče dopovedati. <la nek<U)
izkorišča člane kluba, ker se pri
rejajo veselico. Slaparjev Janez bi
lahko vedel, da brez taeili zabav
ni denarja, iti da bi vsled teg»
klub lie nionel napredovali To J®
pa seveda tisto, kar Janezu W
všeč. Od tod zabavljanje. Ampak
le potolaži se Janee. klub bo lepo
napredoval brez tvojih modrovanj
in zavisti.
<'o ti je pa v resnici kaj lože?'
na napredku kluba, se pa povrni
v klub in povej kaj te teži.
Na posameznike, ki žele klubu
vse dobro ne da bi spadali zraven,
se mi ne bomo ozirali. Čivka in tla

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 17, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??