Proletarec. [volume], October 24, 1911, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
lL« za koristi delav
,^*ga lludetv*. Delav
ci so opravičeni do
yifga kar producirato.
This paper '• devoted
h> the interest« of the
working class. Work
er« »r« en'itled to all
frhat thev produce.
••oond-ola*. matter, !>♦<• « 1907, at th» ixmt offir.
ct»ic»*o III. uridyl ttiH aci ofConfm. of M»roii 3rd. imtv Office: 214<> Blue Island Are.
"Delavci vseh dežela, združite se".
s ;1 * .i.
PAZIT K!
na številko v oklepa|u
ki se naha|a poleg vn
iega naslova, prilepile
nega apodal ali
naovitku.Ako (216)
le številka . .
tedni vam s prihodnjo
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite I o tako).
i S lev. (No.) 215. Chicago, III., 21. oktobra ( Oct. ), 1911.
mkm I .
Leto (Vol.) VL
Slovenskim delavcem
v Ameriki!
Razredno zavedno delavsko <;i
fcnje jo aravna posledica boja, I
ged podjetnikom i ti mezdnim de
livceni. Boj se vrši zavoljo plate,
delavnika, odstranitev si kan v de
JlTUiri n zboljšanje delavskega
p«lo/aja v splošnem.
Socialistična stranka se ne vine
iiva v notranje zadeve strokovnih
organi/arij nuij. Ona prizna
popolno avtonomijo za delavske
unije »a ixospoiiarsl'.eni polju, kot
ahteva tudi zase popolno avto
nomijo n a političnem polju. Socia
listična stranka ima tudi popolno
zaupanje v strokovno orgaui/ira
.uv delavce, da bo.lo svoje organi
zacije reorganizirali v tem smis
lu. da bodo vedno pripravij. ne za
apopad s kapitalisti. Ali to je de
lo linijskih delavcev samih in ne
spadut v delokrog socialistične
stranke.
Zadnja leta opazujemo z. vesel-1
, jem. da se delav»kc unije < • i 11 • I a - i
Ijc bolj bližajo socialistični stran
ki. posebno se družijo ž njo. ke
dar je treba braniti brate in so.
drupe pred kapitalističnimi pro
X»ni — pravice ,io svohodnepa
povora. svobodo tisk;, i„ koalicij
sko svobodo. \Mo,l t epa upam«.,
da Se že v najkrajši <!.>l»i oba kri
la delay,kepa pihanja /družita
najtesnejše /a osvoboditev delav
cev i/ kapitalistične sužuosti
Socialistična stranka obljubi
svojo moralno in materialno po
moč strokovno organiziranim de
lavcem v vseh obrambnih in na-1
padnih bojih s kapitalisti, kakor
tudi v vseh bojih proti izkoriščan
, ju. z« delavske pravice. zboljšan
je delavskega položaja in družab
nih razmer. Zneno pa apelira na
vse d>-lavee. da s,, pridružijo po
litični (socialistični stranki in
strokovni organizaciji, ,»*, se tako
osredotočijo moei /a prih« hi je
t>oje s kapitalisti.
I nijskim delavcem danes preti
velikanska nevarnost ^ strani ka
pitalistov. Kapitalisti pijani bo
patstva. ni so pa izsesali i/ delav
cev v strahu pred naraščajočo po
litično in strokovno delavnostjo
delavcev, .so pričeli križarsko voj
no proti delavskim strokovnim or
ganizacijam. katere namen je vni
<'iti delavske unije. Kapitalisti so
^ v ta namen organizirali dobro
in trdno. Organizirali s., "Civic
federation ". da bi zan 1 i spor in
^ razdor med unijske delavce in ta
Ito dosepli, da bi s,. ,|ah delavci
l * oljno in potrpežljivo izsesavati
in sknbiti. \a drupi strani so or
canizirali National \*-sociation
j: of Manufacturer V in še drupe
♦■nake družbe za podjetnike v raz
nih industrielnih str..kali. ki ima
jo vse en namen: boriti s. tajno
I ,!i Pa odprto proti delavskim iini
j Itn/. izmen javan ji ni črnih listin.
I vn'rž.ayanjem cele armade profe
,, nonelnih sk> bov. pošil janjem \ o
■nnov in provokaterjev v dehiv-l
unije, vlairanjcm tožb pri so-J
(-napram linijskim delavcem j
"i nabiranjem sklada za sluča j i/
prtja.
. ^ kapit ilisticnc orirani/aei je
"najo " , razpolago ocrromne s\.»te
Niarja. zaeno pa vplivajo na ča».
t Bike. cerkve in univerze, da \ >t
f **rjajo javno mnenje proti unij
*o organiziranim delavcem. Svj
vpliv raztezajo tudi na
me«, vladno upravo, občinske
jTrtc in postavo la jne zbornice
•Adnja leta so v Cripple Creek,
uride, (Joldfield. Spokane,
jnuladelphia. N>„. r<nsfI(l M(.
L ^oeks in drupod teptali u
| Vyi° 'fljamčene pravice r. n<>
I Zvrsifi so hoteli j 11 s t i č 11 o
morp> j,j vničili delavske nni
:*-Na strani kapitalistov so bila
*®j*ea, vojaštvo in policija.
" HK'JPr -^n ^n I i>t i tj isio mogli
L ^so pa rabili dr upa za
1 ^n'2'rnrie delavce nevarna
■ w1*tva
■ ' no gibanje za odprto
■, ▼nieo nima druzepa namena I
Bi,j.lzPr^'i orpanizirane delavce!
S ®avnie Za kapitalističnimi or-j
ganizat-ijami pa stojo voditelji
oboli strank -— republikanske in
demokratično. Pod zaščito kapita
lističnih organizacij so tudi tako
zvane neodvisne unijo, ki imajo
namen uničiti ia razkosati enotno
delavsko pihanje na gospodars
kem polju, da l>i organizirani de
lavei tolikor prej podlegli zdru
ženim kapitalistom.
Sodišča, ki .so vedno nasprotna
delavcem, so vedno tako tolmači
la obstoječe zakone, da so koristi
le le kapitalistom. Izdala so sod
njisko prepovedi, v katerih pre
povedujejo odbornikom unije po
klieati iLolavce na štrajk ali na
znaniti bojkot ali /.plačevati Straj
kiijočim delavoem podporo ali ra
biti denar za organiziranje neor
ganiziranih delaveev.
Proglasila so zakone za varstvo
otrok in žena v tvornieah, rudni
kih itd. protiustavnim.
Priznala so tožbo kapitalistov
za zaplembo linijskega denarja
kot odškodnino za škodo, ki jo je
provzroeil štrajk. za utemeljene
in umestne.
Izrekla so. «1« je protizakonito,
če se delavci dogovorijo ne kupo
vati blaga, ki so ga izdelali no
organizirani cVlavei. obenem so
pa priznala, da imajo kapitalisti
pravico bojkotirati linijske delav
ce.
V tem kritičnem času pa kliče
socialistična stranka vse orjrani
zirane delavce {><>*1 svojo rdečo za
stavo.
Mra1.jp. delavci! Zapomnite si.
ako hočete ohraniti tmije. ivornte
glasovnice ral>iti za sebe. Ako iz
volite sodnike iz svoje sre<le, ho
de« odločali vam v korist Ako po
šljete svoje brate v občinske sve
te in posta voda jne zbornice, vas
lic bodo ob času štrajka pretepali
policaji s- knliči. ali pa celo voja
ki streljali na vas. Napad kapita
listov se bo razblinil v prazen nič.
ako irlasujete za sebe. za svoje to
variše — za kandidate socialistič
ne stranke, ki je edina delavska
stranka, ki vodi delavsko politiko.
Bratje, delavci' Posnemajte de
lavce v A utrl i ji. Avstriji. Franciji.
Italiji. Nemčiji in dnurodl Združi
te politično orožje z gospodars
kim. »;insujte proti kapitalistom,
kot štrajkate proti njim!
Doli z vojaško in pravno uzur
pacijo! Naprej nod praporom uni
onizma in socialistične stranke,
da zrušimo moč kapitalistov, za
sebe. svoje žene in otroke pa iz
vojnjemo boljše razmere in zdro
bimo moč kapitalizma!
Delavci jrlasujte za kandidate
socialistične stranke!
Splošen pregled.
— Revolucija v Kini ph -ni
Woljinbolj oil dne do dne Velika
bitka med ustaši in cesarskimi če
ta ni \ ..kol if i llankova. klora
trajala skoro dva dni .'JI. in 'J'J.
««lct. je kon-ala s popolno zrnato
]>! \iii. Vladna armada je razbita
in razkropljena na \ ><■ strani.
Revolucionarji *<> vzeli mesto
K \ an/ < '.t lili milj od llankova iii
ujeli cesai škili vojakov. <'•■
sarsko brndovje na reki •lanifei
!\ i <i ii je malone uničeno od
ustaškili topov na obrežju. l'o
ročilo iz Sa litra j a se irlasi. da so
rev'olucinnarji osvojili Canpša.
tri vno mesto provincije Ilouan.
tisoče novili boriteljev se jim pri
družuje vsakdan. V IVkitiirn
vlada najostrejša cenzura, ven
dar vlada ne more prikriti o
l.upmtra položaja Ako bodo re
volucionarji tako napredovali še
nekaj časa in če se jim pridružijo
še severne pokrajine " nebeškega
cesarstva", tedaj je padce IVkin
ira in konsekventno padce tronn
neizogiben. "London Daily Mail"
objavlja vest. da jfenernl l.i .Tanfr
!Iiifitr. vodja revolucije, zbira v
Ilankovu armado 10.00(1. s ktero;
bo prodiral proti severu. Vlada
je ukazala transportaeijo M0.000
mož iz Mami/urijo v uporne kra
je. toda vojaški poveljniki so
prezrli ukaz in čete se nikamor ne
tri bi jejo.
Najnovejša poročila govore, da
s«- je plamen revolucije razširil
tiuli že v severno Kino. Brzojavna
zveza me«l Pekingom in Šangajeiu
je popolnoma pretrgana. Inozem
ski konzulati se morajo posluže
vati brezžičnega brzojava. Pre
binalstvo vseh upornih pokrajin
se zelo raduje ustaških zinai;; na
tisoče Kitajcev, za ktere se do se
daj ni mislilo, da bi simpatizirali
z revolucijo, je izrazilo zadovolj
nost nad uspehom ustašev. l*por
med česarskmi četami se vedno
bolj širi. Mnogi povelniki se ne
upajo napasti ustašev. ker se boje.
tla jiia moštvo uide k revolucio
narjem. 1'staši so si pridobili
vsestranski rešpekt pred Knropej
ci radi skrbne neutralitete na
pram inozeiueem. Vsi revolucio
narni Vodje imajo ukaz čuvati
inozemee in njih imetje. Kako je
francoski konzul v Pekingu 'JI. t.
m. dobil pismo ustašev. v kterem
ga obveščajo, da morajo vsi ino
zeniei takoj zapustiti nektera me
sta. ker je prenevnrnq zanje.
Obveščeni -o bili tudi misionarji.
kteri sedaj umikajo pete kar naj
bolj morejo.
Kvropske velevlasti so poslale
nekaj bojnih ladij v kitajsko vo
dovje. Odplule so tudi tri ladije
Zediujeuih «lržav spremljane s
i j-i m i torpedovkami. da čuvajo
interese Američanov v Kini.
♦
— Italijansko-turška vojna. I
tali.jansko vojaštvo v Tripolisu je
zednjc <lni napadel nov sovražnik,
hujši kot turške krogi je — kole
ra. 1/. Malte poročajo. da se je v
italijanski armadi v Tripolisu po
javilo /<• 70 slučajev kolere odkar
je mesto okupirano. Dvajset vo
jakov je že umrlo in bolezni ne
morejo omejiti.
Včerajšnje poročilo i/. Londo
na *e trlasi. do so Arabci v ne
deljo poklali čez 800 Italijanov
hlizo mesta Benghazi v Tripolisu.
V kolikor so vsa poročila zadnjih
dni resnična. nimajo Italijani na
suhem tiste "sreče" kakor so jo
imeli na morju. V bitki pri Sin
tanu. ki je trajala v nedeljo, so
bili Italijani tepeni; na hojišuu
so pustili ee/. .">i» mrtvih in Turki
so jim v zrl i veliko zaloga orožja
in streljiva. V boju so Italijani
tudi ttpotrebili aeroplane. Ita
lijani sploh še nimajo ničesar dru
gega \ rokah kot mesto Tripolis.
Dalje v deželo se ne upajo, kajti
vedo. da domačim skrivališčom
vajenim Turkom niso kos. Napi
hnjena italijanska vlada je vsled
tega zelo poparjena. V Rimu. od
koder neprestano bohnajo bomba
stične vesti o "triumfili" in vpi
jejo "Kvivva Tripolis Italiana!"
so /prva mislili, da bodo Turke
kar v treh dneh pohrustali in kon
čali vojno v par tednih s popolno
osvojitvijo Tripolitanije. Sedaj
pa taka smola! '2'J. t. m. je Italija
poslala nadaljno armado 1 ."i .000
mu/ \ Tripolis. (JcJirral <'aneva
je imenovan vojaškim in civilnim
goveriiojein \ Tripolisu in v < *y
renaiei.
I/ Dunaja poročajo, ila se je 121
o';t vnel boj med Turki in Bolga
ri na meji, kteri je trajal tri ure
/ veliko izgubo na obeli straneh.
< rnagora. Rnmutiija. Kuim lija.
Albanija in Maredoniju so pripra
vljene. pridni,it ► se Bolgarom
zopar Turke in zanetiti splošni
po/ar na Hal kanu. Avstrija je
vsled tega zelo vznemirjena
— Katoliška posirovelost. V
Ilagenu na Luksertibu rškem je
pred kratkim umrl rudar, ki je
vsled nezgode v rinVniku izgubil
roko. Dasi je prav redno hodil ob
nedeljah v eet*kev, mu je katoliški
duhovnik vendar odrekel rerkve
ni pogreb, ker ni bil pri velikonoč
ni spovedi in obhajilu. Ob dveh
po polunoči so prišli po mrliča žu
pan in štirje mož.je. pograbili so
truplo, vrgli ga preko zidu na po
kopališče in zagrebli v kotu poko
pališč« med osa t in trnje. Vsled
ro nezaslišane surovosti katoliške
ga popa «e je lotilo prebivalstva
nepopisno razburjenje. Komisar,
ki je prišel na liee mesta, je orlre
(Lil, (In se truplo v navzočnosti
zdravstvenega nadzorniku izkop
lje: ob ogromni udeležbi doinače
sra prebivalstva so nato nokoimli
l mnča mladina je položila na irrob
venec i/, svežega cvetja.
• •
♦
— Razredni boj v popolni na
goti lahko sedaj opazujemo pri
obravnavi Me Nainara v Los An
gelos, l'al. Že večkrat so naivni
ljudje izrekli, da v ameriški re
publiki nimamo razrednega boja.
Denimo afero Me. Namara na kri
tično reset o in takoj se bomo pre
pričali. da imamo tmLi pri nns raz
ledni boj.
1'grabili so dva človeka, ker je
eden slučajno tri. tajnik železars
ko stavbne unije in ju odpeljali
skrivaj v drugo državo, da ju taiu
na podlagi neutemeljene obtožnice
izroče vešalom!
Oglejmo si tudi kako izbirajo
porotnike. Drž.ivni pravdnik izja
vi cinično, da hoče imeti take po
rotnike. ki imajo predsodke proti
linijskim drlavcem in ki so pre
pričani. da je poslopje "Los An
gelos Times"' bilo razdejano z di
nainitom.
Kaj je povedal o tem državni
pravdnik" Nič druzega. kot da že
li porotnike, ki se bodo dali vo
diti pri razsodbi od razrednih in
teresov.
Ali ni to razredni boj v naj
golejši formi? Pravica bi morala
biti nepristranska. Kje pa je tu
) nepristranost t
— Sv. oče v Kiinu moli, da bi
Italija zmagala v Tripolitaniji.
Kristus, katerega naslednik jo
sv. oče v Kimu. ji* pa učil, ljubi
svojega bližnjega kot sumeča
sebe.
Sv. oče v Rimu je podelil bla
goslov italijanskom vojakom, ki
so šli morit v Tri pol it an i j o.
Peta božja zapoved se pa tri asi:
Ne vbijaj!
Italija je s tem. da je /. vojaki
zasedla Tripolitanijo 7. vršil a nava
den rop. katerega je odobril pa
pež s svojim blagoslovom.
Sedma zapoved božja se pe pla
ši : Ne kradi!
Kako se dejanja sv. očeta strin
jajo z nauki Krista in božjimi za
povedi ?
* •
*
— Italijanski poslanik v 1'arizu
.je baje izjavil, da je njegova vla
dni pripravljena skleniti mir, ako
ji Turčija odstopi Tripolitanijo,
polesr pa še plača 12 milionov do
larjev odškodnine.
Ali ni ta izjava podobna zahtevi
roparja, ki je oropal do zadnjega
er-nta svojo žrtev, potem pa še
zahteval, da mu žrtev vrne tudi
denar, ki ga je izdal za samokres.
n katerim je /vršil rop.
• •
*
Na Holandskem je ljudstvo
i pri/urilo ogromno demonstraeijo
za splošno in enako volilno pravo.
Sprevoda se je udeležilo <!*) tride
set tisoč oseb. Na shodu je govori
lo 11 govornikov. Triindevetdeset
samokolnie petieij so pa uročili
KANDIDAT JE
socialistične stranke za
municlpalne sodnike
v Chicagu.
OKROŽNO SODIŠČE:
Seymour Stedman.
VIŠJE SODIŠČE:
?
Vincent Verde,
D. J. Bental,
Charles Schroder,
Samuel Block,
E. Hazel Black,
Henry E. Murphy,
John C. McCay,
Carl Strover,
Otto C. Chrlstiensen,
Louis J. Delson.
Volitve 7. novembra.
tajniku miiiisti a za notranje za
»leve.
Demonstracija se je vršila v
miru, redu in dostojno, ki je na
pravila 11 h vladne kroge globok
vtis.
• »
♦
— Brezposleci v heiecstru na
Angleškem so zaključili bojkoti
rati državno posredovalnico za
tlelo. Vzrok za bojkot je iskati v
tem. ker pošiljajo brezposleee v
take delavnice, v katerih podjet
niki plačujejo najnižje plače, ali
kjer ne potrebujejo delavcev. Iz
volili so tudi poseben organizacij
ski komitcj, ki bo vodil celo ak
cijo.
• •
— Mrtva roka na Portugals
kem. I ortugalska vlada nadaljuje
: ko»f>skaeijo cerkvenega pn.,„o.
/,-"ja. rupatam so upira klerikal
no _ od duhovnikov nahujskano
ljudstvo vladnim komisarjom. I)o
Pravih kravalov pa je prišlo v
n,7"»i, Pw»iam-ora. I»rrte<-eni to
rpk J" prišel vladni komisar v
mesto, da hi [mipisal ondotno cer
kveno premoženje. Prihod komi
V" *'e ''»hovščina naznanila
klerikalni masi / zvonenjem. O
•">sr 1J.OOO kIhv hrojeea. 7. moti
kosami, vilami in lovskimi
puškami oborožena množica —
\'e«*inomn žensk,« — j«, zastavila
pot državnemu uradniku, ki so jo
moral sili umakniti. Sole ko jo
1 ohij vojaško poinoe. jo hotel oil
proti eerkvena vrata. A prišlo jo
i" hitke »>?<> vojaštvom in
klenkalei. F>o hudih naporih so
J" ko,,,,sarju po.sr. rilo priti v oer
k'v' kl •>'' Pa '''I« popolnoma pra
zna. Pretkani duhovni obrtniki so
porabili priliko in na tihem odne
*.j vse dragocene podobe, sobo
"ofnikov in oolrt cerkvene stole
Ostal jo samo — kamen.
• •
¥
— Napredek na Balkanu. Xn
rv.iskoin imamo danes 10 (»00
r ni. rr in POliti5n" or>ranizi
ramh dolaveev V Rosni in Tforoe
ffovin, so /bira po<1 r(le»o z;istjiv i
socializma več nego 10.000 clolav
cev in delavk. Na Grškem in v Sr
;U' sJ«'jejo našo organizacije nad
-0.000 članov. „a Rolgarskem p«
so socialistični kandidati pri /a,I
njih volitvah v "Sobranje" (bol
garsko parlament) združili nase
"kol, 40.000 ,I;kov. Tudi na Turš
kem JO sedaj kakih HO.OOO stro
kovno organiziranih .Vlaveov in v
'"''h m^til, s,, tamkaj ustanovi ia
JO soonb-sti.-no skupino prvjh
1.>0.000 sooialislov torej „a Ral
kanu zo imajo.
• •
*
— Ko se je mirmlj teden som'I
nomsk. državni /bor. je vsakdo
pneakoval. ,J« bo nemški kaneeb.r
interpelaciji s strani poslan
"'V «lal jasen odgovor zavoljo ma
"'»»koga v p ra ša 11 j a.
N ič o toni!
"rzaviu kaneelar Rethiiiaii ITol
, V" JP ;zi)lvil- ««n vlada ni v po
''•'.'i- da hi razpravljala o ino
zemskih zadevah, da bo prišol ,'as
\o bo zhorniei vse razohložil do
pieiee.
Odgovor kancolarja jo navado,,
d'plomntnVn trik. s kateri,,, SP
, 'O «°wiifi razpravi o maro^n
V","' ki pa /a en o tudi
dokazuje, da so ,!.„iaš„ja np,n;ka
'"rzuazna vlada smatra /a jeroba
nemškega naroda.
« •
— Angleška vlada je zaključi
•' postopati popolnoma nevtralno
pri vstaji na Kitajskem. Tozadev
.nstrnkoijo je poslala podad
miralii Winslmvu
Splošno pozornost na Angleš
kem je pa obudilo izkrcanje nom
.;h Pomorščakov v ITankau. ('lts
"lkarski krit i,'ar ji pišejo. ,|a jo
t« korak navadno "skazovanje
železno pesti.
Splošno mnenje je. da jo nepo
7,nkil "1,r.rvonf>ija s strani
M "Poštiijejo ino
0 (> je pa intervencija po
rebna. potem naj se vrši pod vod
9 vorn najstarejšega častnika ki
Iz polja delavstva
Želez, štrajk.
Med pičlim številom strajko
lomcc v v Iturnsidc (Chicago),
kjer sd delavnice Illinois Central
družite, se je zadjni teden pojavi
la škrlatica. Posebni komite štraj
karjev je takoj prijavil stvar žu
panu Ilarrisonu, t«»da ta je odklo
nil vsako akcijo, češ. da še nima
iiiadne^a poročila od zdravstve
nega komisarja, da so bolezen širi.
llolrzcn je nastala vsled kričečih
ra/mer. v katerih se nahajajo
skebje. 250 skehov je stlačenih v
mahjno poslopje, ki še danes slu
ži v barbarnico: tamkaj spijo in
jodm v nepopisnem smradu in ne
snagi. Da se s takimi "delavci"
družita ne bo dosti opomogla, je
sa moumevno.
Frisco, Santa Fe in drug« želez
niške družite na zapadli izpuščajo
izkušene klerke z namenom, da
hodu iskali dela na I. C. železnici,
ktera je v {»rožnih stiskah odkar
traja štrajk. Pennsylvania - želez
nica je ponudila prizadetim druž
bam 1500 lokomotiv v porabo. Ta
razredna solidarnost med kapita
listi je vsekakor značilna in za
vedni delavci se lahko oče pri ka
pitalistih kaj se pravi: držati sku
paj. Vendar pa to ne bo dosti po
tnagalo železniškim kraljem. Od
puščeni železniški uradniki na za
padli so večinoma unionlsti in ne
bodo šli skebat. Družba Illinois
Central je vsled nezmožnosti ske
hov v tovornem prometu že "iz
gubila" 21100 vagonov. To se pra
vi. da skebje. ki ne razumejo svo
jega posla, so tako zmešali delov
ni sistem, da se nič ne ve. kod po
tujejo vlaki in o« ta način je '2000
kar izgubljenih nekje na tirih. K.T
di tega in vsled drugih zmešnjav
imajo družbe že danes neznansko
izgubo in splošno mnenje prevla
duje med železniškim osobjem. rifc
bo I. C. znižala plačo za \0C/,, ji^o
štrajk propade. Strajknrji to dob
ro vedo. zato pa bodo vodili boj
do skrajnosti.
Ko je I. C. v Clintonu. 111., zad
njo soboto izplačevala štrajkujoee
delavce za mesce september, vpra
šali so vsakega štrajkarja. če se
hoče vrniti nazaj na delo. Vsak je
odgovoril: "Da kadar nam pri
znate sistem - federacijo." spra
ševanje je kmalu ponehalo. V Me
Coni bil. 111., so 20. t. m. stepli
skebje sami med seboj in pripe
ljati se je morala četa policajev s
posebnim vlakom, prcdno so se
"junaki" pomirili. V Matoonu je
zadnji teden zopet ušlo > ske
bov. Lokomotive porivajo, ker jih
nima kdo (Ljati v red. Vsi osebni
vlaki so pozni, štrajkarji upajo
na trdno zmago, če se bodo vsi čla
ni sistem - fedcraeije še v nadalje
tako trdno držali kot doslej.
Razne delavske vesti.
Radi poskušanotrn organizi
ranja rudarjev v unijo v Franklin
Furnace, N. J . je tamošnja New
Jersey Zine Co upeljnla v prav
ruske razmeri'. Vsi rudarji, ki so
bili na sumu. da so naklonjeni
uniji, so bili oiLpuščeni. a ostali,
ki so boteli radi tega zaštrajkati.
so pa bili s sib». s pomočjo privat
nih kompanijskih polieajev od
irnani v rudnik na debelo. Kdor
se je ustavil, je moral v ječo. Vse
ječe so polne delavcev. Družba
poseduje ne samo rudnik, temveč
tudi celo ozemlje in vse hiše v
mestu, prodajalne in sploh vse.
V llibernia. N. .T . je voda
vdrla v rudnik, kteri je last Whar
ton Steel Co.. in 12 (Vdaveev se je
v topilo
500 premolar.jev v Devcr
• ionu. Ia., je znštrajkalo iz sočut
ja do železniških delavcev Illinois
Central - železnice. Prpniogokop v
Devernonu je namreč lastnina te
družbe.
Ne v Canado! l'retnogarski
štrajk v B. Columbiji in v Alberti
še vedno traja.
— Oumbarji v Mutvnntise. Ta.,
so zopet na štrajku.